F*A 700 din - Leto XLI št. 57 Kranj, petek 29. julija 1988 SI1MJMEIIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 2 Ml SMO Z VAMI! stran 5 in 6 OBČINI JESENICE IN KRANJ PRAZNUJETA stran 11 SUŠA NAJPREJ POKAŽE ZOBE NA UPNICI IN LAZAH /O ljubljanska banka Gore njc in bank. Temeljna banka GorenjsKe Kranj Iranki Svobodne pobude za nov vzgon hr -i^' so časi, ko so se občinski prazniki Daan. j s Proslavnimi rituali, polnimi političnih iut ' 'n vo'untaristčnih prizadevanj za »boljši Jj1'za bodočnost, ki je v naših rokah«. Real-st. ki jo danes gledamo z veliko bolj treznimi j .m!» je mnogo bolj prozaična kot nekdanja inT .a. Predstava o tradicionalnem krampu j- RP?*' ^ interesni harmoniji vseh »delovnih p ?'w ,n občanov«. Prava bodočnost - to smo vah 26 spoznai* " "i v poenotenju, ne v direkti-Doh ^mpak v ustarjalni različnosti in svobodni Dr H* **azv°J se» hočeš nočeš, ne ustavlja veh j10061"1™ tabuji in ne zmeni za nobena palna priseganja zgolj le zavednih in pre-Pr»canih v boljši jutri. uStv nam ta trenutek komaj prebujajočega Vno arialnega in civilnega poguma greni držanje ministriranje in politično obračunava-m j.So to le sadovi nekdanje bahavosti in te-SD_Jne zmote o naši samozadostnosti. V tej go- P. .arski zmedi, recimo, ki jo povzroča drža-j.l. 'ntervencionalizem, se pač ne moremo ču-St» ^sih prav viharnim protestom ljudi, ki v ^vkah zahtevajo le svoje osnovne socialne Pridobitve. Čeprav je kriza globoko v ozadje potisnila as* družbenega in zasebnega standarda, tudi občinah Jesenice in Kranj, ki zdaj praznuje- ta, vendarle ni moč obiti nekaterih nujnih pomembnih gospodarskih, kulturnih in družbenih dosežkov. Razumljivo je, da bi si na poti v tehnološko prenovo želeli veliko več, tudi zadovoljstva pri ljudeh, a kaj, ko je naša kriza resnična kriza. In tako kot v vsaki ekonomski krizi, brez izjeme, pomembno padajo vrednostni kriteriji, saj smo, denimo, kot narod, uprti v svet in na svetovni trg, zdaj domala že zadovoljni s tem, če normalno teče proizvodnja. In prav v tem je tudi velika nevarnost: zadovoljiti se z malim ekonomskim premikom in občasno mero politične liberalizacije. Res je, da sam sistem komajda dopušča še kaj več, a naj se še tako parolarsko sliši, da so sistem ljudje, vendarle drži: če ga mi sami ne bomo spremenili, pogumno, demokratično, pravno in resnično ekonomsko, potem nam pri sedanjem razvojnem in splošnem družbenem padcu ni pomoči. Nov vzgon v pomembno drugačnih razmerah, ki ga terjata slovensko gospodarstvo in politika, pa je odvisen tudi od ljudi v kranjski in jeseniški občini, saj jim bodo le tako prihodnji občinski prazniki minili v znatno boljšem družbenem blagostanju in resničnem osebnem zadovoljstvu. D. Sedej o* i* .teč« o$ in Rebalans proračuna sprejet Muhi:. •■• M. O dela injulija - Delegati zbora združenega zvez 2bora občin so sprejeli osnutek rebalansa v* Lga proračuan. Le-ta je bil namreč tudi slov Drekinitve pretekli teden začete seje zborov *nske skupščine, so i krajši razpravi so tokrat v obeh zborih dali ski k predloženemu osnutku. Ob tem pa je itA Psčina Slovenije predlagala, naj se iz obrazlo- de- nar Zaar0na črta Predl°g. da bodo manjkajoči Srednip nanciranJe JLA. ki ji sicer pripada po arJa n£i,OC?em družbenem planu, zagotovili janu meni h dnje let0- Slovenska skupščina r SDnn'„.a.Je ta der>ar mogoče zagotoviti kas namreč ■t »' jflV f & n« j** ;fS v* i.«, čiv tU" rti*- tr* r:; Por»ovn-JV L° uenar mogoče zagotoviti kasneje le 1 zvp7n-m rebalansom proračuna v okviru bilanc 11 ravni. Pred razpravo o dogodkih na vojaškem sodišču so delegati zbora združenega dela izglasovali pobudo, naj na seji zbora sodelujejo tudi člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Mile Šetinc je med drugim v imenu Odbora povedal, da je ravnanje vojaških pravosodnih organov ustvarilo politične razmere, ki zavirajo procese politične demokratizacije v družbi in rušijo zaupanje javnosti v sodne, oblastne in politične organe. Delegati so sprejeli tudi osnutke sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana SRS za obdobje 1986-2000 in osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SRS za obdobje 1986-1990. V. B. Predor in plato do leta 1991 Leta 1991 bodo odprli karavanški predor na Hrušici - dela potekajo po programu in načrtih. Obenem naj bi do tega leta zgradili tudi obvoznico ali avtocesto mimo Jesenic - pripravljalna dela so v zaostanku. Nemalo denarja pa terja tudi oprema platoja pred predorom, z vso komunalno infrastrukturo, stanovanji in parkirišči - te aktivnsoti S22l^ni komite ZKS razpravljal o gospodarski prenovi Merilo je razvita Evropa Ljubljan» zdru2enr' 17- julija - Centralni komite ZKS je v sredo razpravljal o razvojni preobrazbi objavlja * *'e'a m ° uve'iav'ianiu vrednostnih papirjev. Iz obsežne, deveturne razprave Preživtt-,ana' 27- Ju,iJa " Vprašanje, kako krize • v razmerah hude gospodarske Preobra6^ tesni povezanosti z razvojno njem na w° združenega dela in z vprašanje isk i 0 Je v osrednji točki sredine k°muni ♦ odg°vor Centralni komite Zveze že v uvrfi°V Slove"iJe. Vlado Klemenčič je Praviti ki lbesedi dejal, da ZK ne želi pri-k» bi se Ja?.lčnega partijskega dokumenta, *°rmul ZzivlJal v iskanju vseobsegajočih Host o raarnpak ie doseči narodno soglas-VzVodih VoJnih usmeritvah, o poglavitnih Kate m sredstvih za izhod iz krize. ne Prenri6 S?° po8lavitne usmeritve razvoj-^a> kadrn eLSpremenjena vl°ga Porabni-ln°vativnSf ■ Prenova PO merilih znanja, Sti-finačn m P°djetniške ustvarjalno-navljani 0zdravitev gospodarstva, usta-g°spdarci,ima-'hnih in srednje velikih lrsklh enot, tistih, ki imajo, če upo- najzanimivejše poudarke. rabimo le eno merilo, do 3UU ah največ do 500 zaposlenih, nov odnos do akumulacije in zdrževanja vseh razpoložljivih domačih virov (tudi občanovega denarja) ter tujih v obliki skupnih naložb, »izstop« tistih organizacij, ki niso sposobne ohranjati in izboljševati poslovnih rezultatov, narediti konec prikriti nezaposlenosti in pretirani organiziranosti družbene nadstavbe... Ko ocenjujemo »ekonomski plenum«, kot so nekateri poimenovali sejo centalne-ga komiteja, moramo omeniti vsaj troje. Zdi se, da se je ZK vsaj načelno odrekla vlogi »čarodeja« ali »velikega odrešitelja«, ki ljudstvu kar po tekočem traku ponuja globalne reforme. Pripravljalci usmeritve gospodarske prenove so v delo vključili tudi strokovnjake, ki niso člani centralnega komiteja oz. zveze komunistov, in tudi kadrovska prenova daje več poudarka stro- kovni usposobljenosti ljudi. Drugič: ZK jemlje za merilo preobrazbe razvito Evropo, kar pomeni, da priznava, da naše dosedanje rešitve niso bile vedno najboljše in da se je treba ozirati tudi po izkušnjah razvitejših in uspešnejših. In tretjič: ZK se je na sredini seji »politično opredelila« za zbiranje občanovega denarja za produktivne namene ter za izdajanje vrednostnih papirjev (delnic, obveznic), ki so bili še do nedavnega simbol kapitalizma. Pa ne le to: člane CK je seznanila tudi z reformo lastnine in izkušnjami pri uvajanju delnic na Kitajskem. Franjo Stiblar, ki je za sejo pripravil uvodno besedo o idejnih vprašanjih uveljavljanja vrednostnih papirjev, je ob tem dejal, da prevzemanje gospodarskih mehanizmov razvitih držav še ne pomeni povratka h kapitalizmu. Velja mu kajpak le pritrditi, saj tudi v Evropi kapitalizma Marxove dobe ni več; v nekaterih državah, ki jih razglašamo za kapitalistične, pa je socializma celo več kot pri nas. C. Zaplotnik pa že od vsega začetka prizadevno vodi karavanška poslovna skupnost. Karavanška poslovna skupnost ima nemalo problemov, ko usklajujejo interese vseh, ki bodo našli svoj delovni prostor in tudi zaslužek na platoju pred predorom. A vendarle počasi in zanesljivo spreminja mnenje vseh tistih, ki preveč obotavljivo pristopajo k izgradnji tega platoja. Vsa nujna oprema seveda terja ogromna sredstva, a enostavno mora biti, kajti tedaj, ko bo predor odprt, ne bo več časa za kakršnokoli dodatno gradnjo ali opremo. Karavanški predor je projekt mednarodnega pomena in nam ne more biti vseeno, kakšen je plato pred njim. Zato je podpis sporazumov o izgradnji tega platoja, podpisan pred dnevi na Jesenicah, nadaljnji pomembni korak k letu 1991, ko se bomo tudi s platojem ob predoru izkazali in prikazali svetu. Karavanški poslovni skupnosti, ki usklajuje interese in skrbi za potek del na platoju, tudi v naslednjih letih ne bo lahko, še posebej, če bodo zaradi znanih težav sredstva dotekala počasneje, kot so se bili dogovorili. Vendar je njeno dosedanje aktivno in prizadevno delo porok, da bo kljub vsem resnim finančnim težavam plato zgrajen v roku. Vsaj plato, če že pripravljalna dela za avtocesto kasnijo in je povsem upravičena bojazen, ali bodo avtocesto mimo Jesenic lahko zgradili tedaj kot predor. D. Sedej V SOBOTO, 30. JULIJA ODPRTI DAN MERKURJA V NAKLEM POSLOVNE PARTNERJE^ PRIJATELJE IN OBČANE VABIMO NA MtRKUR OGLED NOVIH SKLADIŠČNIH PROSTOROV V NAKLEM PRI KRA-KKANJ NJU. VRATA BODO ZA OBISKOVALCE ODPRTA OD 8. - 14. URE. -5I50KOVNO VODSTVO! VELIK PARKIRNI PROSTOR! Iskra se je odločila za Siemens Kranj, 28. julija - Vodstvo kranjske Iskre Telematike se je skupaj s poslovodnim odborom sozda Iskra po dolgotrajnih razpravah in vsestranskih analizah odločilo, da bo Iskra razvijala novo generacijo javnih telefonskih central in uresničevala druge načrte teleinforamtike v sodelovanju z zahodnonemško firmo Siemens iz Miinchna, ki je na tem področju razvil sodoben sistem EWSD in je tudi pokazal zanimanje za tovrstno sodelovanje. Osnova bo skupno vlaganje oz. skupno podjetje, prek katerega bo Iskra razvojno in tržno vključena v svetovna dogajanja na tem področju. Prebivalcem jeseniške in kranjske občine čestitamo ob njihovem prazniku. Ob vodni gladini je vročina znosnejša - Letošnje poletje nas je obdarilo s pravimi vročimi dnevi, v katerih se vsak hladi po svoje. Najprijetneje je seveda kjerkoli ob obali; če ne ob morju, pa kar ob katerem od gorenjskih jezer, kjer je voda še bolj osvežujoča. Ker sončni žarki blagodejno vplivajo na telo, je zdravo skrajšati tudi kopalke za kakšen cenimeter blaga -posebno, če so dvodelne. In da le ne bi bilo preveč posledic na najnežnejši koži, je dobro imeti pri roki pravo mažo. Kaj pomaga proti »notranjim opeklinam«, pa tako vsak najboje sam ve! (S) -Foto: F. Perdan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK J TEL.: 22-347 (^ISSSS^gJEJICa-AS 2. STRAN /NOVICETODOGODia^ Petek, 29. juliM i VINE BEŠTER NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR V imenu ljudstva! Sodba je izrečena, nekje v sredi avgusta bo postala pravnomočna. Nastopil je vsaj mali, navidezni zajem sape, ki bo poskusil omogočiti dihanje tudi vnaprej. Kaj lahko človek, ki je povrhu vsega celotni proces spremljal tudi z očmi novinarja, ob vsem tem sploh reče? Napak, ki si jih je vojaško pravosodje privoščilo, verjetno ni potrebno posebej naštevati, čeprav bo tudi za to prišel čas in z njim odgovornost njihovih storilcev. Ob vsem tem nekako najbolj skrbi realnost porazdelitve družbene moči, ki je ob celotni zadevi prišla na dan - vojska je skozi usta posameznih visokih vojaških osebnosti to sicer že dala nekajkrat slutiti - na popolno ignoranco so namreč naletele vse prošnje in zahteve najvišjih republiških političnih in oblastnih organov, piko na i pa je postavila še uporaba srbohrvaškega jezika, s čimer se je med drugim v celoti strinjalo tudi predsedstvo SFRJ - vrhovni poveljnik OS. K temu dodajmo samo še vsebino zadrega govora Raifa Dizdareviča, potem pač človek mora, čeprav ga politika niti najmanj ne zanima, začeti razmišljati, kaj se pravzaprav pri nas v resnici dogaja. O apolitičnosti ljudskih množic, na katere se še vedno tako radi sklicujejo naši politiki, sicer že dolgo ne moremo več govoriti. Demokratična javnost dobiva na horizontalni ravni preko celotne države svojo povezavo in neki politično navrženi stereotipi o sovraštvu med narodi, raznoraznimi sovražniki, takšnimi in drugačnimi napadi, bledijo iz dneva v dan. Ko ob to položimo še velike besede politikov, ki se pač razumejo v vse in so sposobni, po njihovem pristojno, razpravljati o vsem, tudi o gospodarstvu (na tej točki lahko mirno svetujemo Kavčičev Dnevnik in spomine) ter na drugi strani resnično možn ost samoupravljanja proletarcev, ki še vedno ostaja samo verbalizem, smo en kamenček mozaika zapolnili. Če se zopet vrnemo na naše izhodišče in uporabimo še eno od dežurnih tem - neposredno odgovornost - bo prav zanimivo videti, v kolikšni meri bodo posamezniki, ki so se dosedaj javnosti že izpostavili in, vsi tisti (še) skriti, ki pa v resnici narekujejo poteze, nosili svoje zablode. Mar ni vendar že več kot dovolj nenehnega sprenevedanja in golega frazarjenja, katerega edini cilj je očitno zgolj in samo ohranitev sebivšečne oblasti. Oblasti katere roka imenovana petčlanski sodni senat, ki ima hrbtenico, da ob konstruktih tipa pogojnik javno izreče sodbo, pred katero se sklicuje na ljudstvo. Katero? Ob prazniku radovljiške občine Na Bledu bodo odprli modno hišo Radovljica, 27. julija - V radovljiški občini bodo letošnji občinski praznik 5. avgusta proslavili predvsem s kulturnimi in športnimi prireditvami, s slavnostno sejo zborov občinske skupščine v avli nove LIP-ove poslovne stavbe na Bledu ter z odprtjem modne hiše Pristava, ki jo je v nekdanjih dvorskih garažah Vile Bled uredila Almira v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi tekstilnimi in čevljarsko usnjarskimi organizacijami. Ureditev 19 trgovinic, okolice, parkirišča in notranjosti prostorov je stala okrog poldruge mi-ljarde dinarjev. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo začele že v nedeljo, 31. julija, ob 10. uri v kampu Sobec z mednarodnim šahovskim turnirjem za moške in ženske ekipe. V ponedeljek ob 14. uri bodo v avli SO Radovljica odprli razstavo akademske slikarke Brigite Po-žegar-Mulejeve, ob pol osmih zvečer pa bo v graščini koncert har-monikaškega orkestra domače glasbene šole. V torek se bo na Bledu začel festival Idriart, v sredo ob 18. uri bo v galeriji na Vodnikovi 13 v Bohinjski Bistrici odprtje razstave akademskega slikarja Albina Polajnarja, ob 21. uri pa se bo v festivalni dvorani na Bledu začel večer jugoslovanskih pesmi in plesov. V četrtek ob 20. uri bodo odprli modno hišo Pristava, v petek, na dan občinskega praznika, pa bo slavnostna seja zborrov radovljiške skupščine. Prireditve se bodo vrstile še vse do konca avgusta in se bodo sklenile z balinarskim turnirjem za pokal Gorenjske in s kolesarsko dirko po ulicah Radovljice. (Natančnejši spored prireditev bomo objavili v praznični številki.) C 2 Začetek praznovanja tržiškega občinskega praznika Tržič - Tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v balinanju na Ravnah in tekmovanje v kegljanju v Tržiču sta samostojni prireditvi, ki že spadata v program prireditev v počastitev praznika občine Tržič. Obe tekmovanji bosta v soboto, 30. julija, ob 8. uri zj utraj. Tadeja Lotrič-Šuštar Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (secial na politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan 111 Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš lli/jak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Centralni komite ZKS o razvojni preobrazbi in uveljavljanju vrednostnih papirjev Sodobnega gospodarstva ni brez politične demokracije Ljubljana, 27. julija - Centralni komite ZKS je v sredo razpravljal o razvojni preobrazbi združenega dela in o uveljavljanju vrednostnih papirjev. Iz obsežne, deveturne razprave objavljamo najzanimivejše poudarke. • Franjo Štiblar: Znano je, da so ekonomski programi, ki so v praksi uspešno uveljavljeni — kriterij pa je dvig blagostanja lju-di-temelj platforme vseh politično organiziranih sil v razvitem svetu, ki hočejo dobiti podporo pri ljudeh. Če takšnemu vodilu ne bo sledila naša zveza komunistov, se bodo oblikovale alternativne družbene sile, ki bodo imele takšen ekonomski program... Ker so bila gospodarska vprašanja desetletja zanemarjena ali napačno reševana (gospodarska kriza je odraz), dobivajo danes največjo prioriteto. Njihova rešitev bo olajšala razreševanje ostalih problemov. V zadnjih dveh letih pa so se kot po pisanem scenariju ali pa slučajno ob obravnavi pomembnih ekonomskih vprašanj vedno znova pojavljale še pomembnejše »politične teme«, ki so zasenčile ekonomska vprašanja. Usmeritev na ekonomska vprašanja pa bo pokazala, da ni sodobne ekonomije brez politične demokratizacije. • Janez Stanovnik: Preobrazba gospodarstva poteka v času, ko so ogroženi sami temelji ekonomskega in družbenega sistema, zato ljudi prav malo zanimajo posamezne ekonomske teorije, temveč ukrepi, ki bodo čimprej pokazali pot iz sedanjih razmer. Zveza komunistov mora sestopiti z oblasti, prenehati s kadrovskim vladanjem, predvsem pa povečati zaupanje v človeka in v njegove ustvarjalne sposobnosti. • Karel Vukovič: Večjih sprememb ne moremo pričakovati, dokler je delavcu na kateremkoli delovnem mestu to zagotovljeno tako rekoč doživljenjsko. • Ivan Žagar: Zdajšnje razmere niso ugodne za prenovo gospodarstva. Ljudje so ^lerazpoloženi, prepričani so, da ni izhoda, standard pada, uveljavlja se uravnilovka, potem so tu še afere, politični boji, manipuliranje z ljudmi... • Jože Florjančič: pri nas nimamo nobenega sistema za usmerjanje denarja občanov v produktivne namene. Občani namesto tega kupujejo tuje obveznice, devize namreč, in s tem posojajo tujim bankam. • Emil Milan Pintar: Bodoča dinamična skupnost terja, da bo na leto menjalo službe 20 do 25 odstotkov ljudi, da se čimprej odrečemo iluziji polne zaposlenosti in da gospodarstvo ne bo oklevalo odpustiti odvečnih delavcev. C. Z. Centralni komite ZKS je na včeraj^ seji obravnaval tudi aktualne politi? dogodke v Sloveniji in posledice ki* tve ustave SR Slovenije in s tem sU* renosti in enakopravnosti slovenski naroda, ker je kazenski postopek p1* Vojaškim sodiščem v Ljubljani pote*1 v srbohrvaškem jeziku. Milan Ku# je opozoril, da predsedstvo SFRJ1 korektno upoštevalo ustavnih dolo$ rabi jezikov narodov in narodnost!] da bo njegova odločitev slabo vplh* na tradicionalno dobre odnose ij1* Slovenci in JLA ter tudi na krepi* slovenskega nacionalizma in šepa1*' ti zrna. Ne gre samo za vprašanje tv jezika v »roškem procesu«, temveč' temeljna vprašanja suverenosti & venskega naroda in svobodo upor**1 slovenskega jezika. Kazenski proces J dobil politično obeležje, kar poslabš"' razpoloženje ljudi in bo imelo dolgo'' čne politične posledice. V Zvezi kofli( nistov jih bodo analizirali skupaj strokovnimi pripombami po konfi nem postopku. Božidar Debenjak p8' ob tem dejal, da bo treba priti na da* imeni in razkrinkati pravo naravo " janj. Dokumenti za dosje »Roški proces« Mi smo z vami! 31. maj vsekakor pomeni prelomnico v naši povojni zgodovini. Z vojaškim sodnim procesom, ki je dodobra razburil slovensko in jugoslovansko demokratično javnost, se odpira cela vrsta vprašanj, med drugimi tudi o razkrivanju resničnega ozadja celotne afere. Sodba prvostopenjskega sodišča je znana: David Tasič 5 mesecev, Janez Janša in Franci Zavrl po leto in pol ter Ivan Borštner štiri leta zapora. Obtoženci imajo sedaj rok petnajstih dni za pritožbo na višjo sodno instanco, katere predsednik je v svoji nedavni izjavi za javnost prenekatero stvar pravzaprav že prejudiciral... Nekaj tisoč ljudi (po kulturnem mitingu in tovariškem srečanju, tretje množično dejanje) se je okrog trinajste ure zbralo na Roški ulici, kamor so prinesli polno cvetja, zastav, transparentov. Tik pred trinajsto so se odprla vrata stavbe na Roški 2 in vstopiti je smelo 17 novinarjev (tujim dopisnikom so vstop prepovedali!) ter sedem svojcev. Razkrila se je mala dvorana, v kateri je bilo še pet članov senata, štirje oficirji (verjetno zagovorniki), prevajalec ter šest pripadnikov vojne policije (oficir, mlajši oficir in štirje vojaki). Ob 13.07 se je pričelo. Branje obtožnice oziroma obrazložitve je trajalo vse tja do 14.30, za posebno podaljšanje je poskrbel namreč prevajalec, ki svojega posla očitno ne obvlada dovolj prepričljivo. Nekaj pred tretjo so skozi vrata končno izstopili David, Janez in Ivan (Franci Zavrl je razglasitev obsodbe bojkotiral) seveda zelo bučno pozdravljeni, se počasi napotili na kamion z ozvočenjem. Vsak od četverice je povedal nekaj besed, tisto kar pa je prisotne še bolj od izrečenega zbodlo v oči je bila njihova vidna utrujenost, živčnost, pretrese-nost, . . . Nekaj minut čez sedemnajsto se je v nabito polnem letnem gledališču ljubljanskih Križank pričela seja Odbora za varstvo človekovih pravic. Ob predstavnici beograjskega sveta Odbora je nastopil tudi novi predsednik Franci Zavrl »Jaz sem imel to možnost, da sem kontaktira! z javnostjo med potekom procesa, upam, da sem svojo nalogo dobro opravil in tudi za vnaprej obljubljam v vseh nas štirih imenu, da se bomo borili in da bomo držali besedo za demokracijo in za prihodnost našega naroda« RK ZSMS Jože Školč, ki je posebej poudaril, da bo mladinska organizacija vztrajala na razkrivanju ozadja celotnega dogodka. Ob ostalčem je bilo zopet poudarjeno, da je izrečena sodba nelegalna in nelegitimna ter posebej izpostavljeno vprašanje vsebine spornega tajnega dokumenta, ki sta ga od slovenskih politikov menda že dobila na vpogled Janez Stanovnik in Andrej Marine. Po Bavčarjevih besedah se prava bitka šele začenja, rečeno pa je bilo tudi, da bo v prihodnjih dneh organizirana odprta tiskovna konferenca z vso četve- Ocvirki Kolegica z Radia Študent: »Izza zidov vojašnice je bilo spet »P8?, ti kamere, ki so vestno beležile vse kar se je dogajalo na llošk'-Kolega iz Avstrije. »V SFRJ sem dobil akreditiv za spremljanj* dogodkov iz te države, vojska mi je tukaj to prepovedala, kar J več kot očitni dokaz, da je vojska močnejša od države.« Na tiskovni konferenci, ki je bila ob 15. uri,so samo razdelili ,sf' opštenje za javnost« (v srbohrvaščini), na novinarska vprašanj* pa ni želel nihče odgovarjati. V Beogradu je bilo po informacijah Radia Študent do 15. ure d** embargo (prepoved objave) na sporočilo o vsebini obsodbe. David Tasić jJa/ bi samo nekaj besed, nimam pravega komentarja, vse je že jasno... Hvala!« Ivan Borštner »Jaz bratje, pa vem za domovino! Spet ste mi pokazali svež-njo pot do nje. Vaši žarki razumevanja so osenčili slepoto pogledov in utrip vaših src je utišal glas črnih skovirjev, ki so prileteli s sotočja Donave in Save. Za njihovim grenkosledbenim lepetom ni ostalo pogorišče, kakor so oni želeli! Zahvaljujoč vam, nisem bil deležen njihove vzgoje z ognjem in mečem, narodu črh, njihov srh. Hvala vsem, ki ste bili z mano, hvala za podobo moje domovine, ki ste jo zarisali v dušo in srca mojih otrok. Hvala za pomoč najbližjim, da jim srca niso omagala. Bili ste z menoj, kakor sem bil jaz z vami. Od najbolj iskrenih in verujočih vaščanov Šentjo-šta nad Horjulom do romarjev z Brezij, delovnih ljudi, čarodejev naše besede in poštenih, hrabnih mož slovenskega vodstva. Tišina, kije samo navidezno spremljala, ni mogla zadušiti vaše pesmi v Šentvidu pri Stični. Z mislimi sem poslušal in vedel sem, da pojete Zdravljico in Lipa zelenela je. Zvon Taborske cerkve me je vsak dan spominjal na pesem Zvonite zvonovi, ki sem jo lani poslušal v stiski cerkvi, ko so zapeli moji Štajerci. Zavedal sem se, da naš prisiljeni molk v ječi je vseeno močnejši od tistih, ki so poskušali zadušiti vaše tukaj. Samo vam priznavam pravico, da sodite o svobodnem šelestenju lipe v času in prostoru, v raztezanju njenih vej in smeri rasti njenih vrhov. Sam bom najsrečnejši človek, če me priznate za droben list na tem našem drevesu. Se posebno sem bil srečen, ko ste bili tudi ob sojenju z nami. Hvaležnost in spoštovanje!« Janoz Janša »Lepo vas je pogledati, res vas je lepo takole pogledati. N»jj prej naj se \ nm zahvalim za vsako misel in besedo, ki ste jo i"1^ v teh dveh težkih mesecih za nas. Ne bom pa tukaj dosti gov(^j ker v tej državi se vsaka beseda, ki jo poveš najprej obrne p1*? tebi. Rekel bom samo to, da je vse to, kar se je dogajalo zad^r dva meseca, en sam konstrukt, in da je bila sodba napisana *^ pred 31. majem. Ne glede na to, da tale slika, ki jo sedajle tflfd* . popravlja moj splošni vtis oziroma sodbo, ki sem si jo o vsej z*d vi ustvaril v zaporu, pa moram reči, da vseeno nisem opti«***' žal. Mislim, da so danes na tem procesu umrle naše sanje o P1^ vni državi.« Petek, 29. julija 1988 3. stran ^mmmm^xxLAB Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem se je pogovarjala s Kranjsko-gorci V Kranjski gori se mora Kranjska gora, 28. juiija - Na sestanku so govorili o gradnji vršiške obvoznice, trgovsko-sportne dvorane, o igralnici. Za razvoj kraja in turistično infrastrukturo naj bi prispevali vsi. tudi lastniki počitniških domov in zasebni oddajalci sob. Nujna je posodobitev žičnic. a organiziranost turistične infrastrukture? »V zadnjih štirih letih Kranjska gora ni gradila novih hotelskih in turističnih zmogljivosti, vendar je pomembno poskrbela za lzgled kraja in za dodatno ponudbo. Se vedno pa potrebuje pestrejšo trgovsko ponudbo ln mo,ra rešiti vrsto perečih problemov. V ^dnjih dveh mesecih pa so se začele zadeve v Kranjski gori tako zapletati, da bijemo J* Plat zvona. Ne mislim vas učiti in ne oči-jati zapletov, ki so bili, predlagamo le, da se Pogovorimo, kako razrešiti tista vprašanja, *T so za kraj in njegov turizem najbolj aktual-a»« je začela svoj pogovor s predstavniki sta°Vmh organizacij Kranjske gore, pred-dn V-f. kraJevne skupnosti in Turističnega 7n ♦ a Predsednica republiškega komiteja *a turizem Bogomila Mitič. *Jgovski lokali za trg__ Kot je dejal predsednik jeseniškega iz-skn^ga sveta Tomaž Keršmanc, se lokacij- *o dokumentacijo za gradnjo vršiške ob-invmCe v Kranjski gori lahko takoj izda in Pr • ut0r lanko že jeseni začne z gradnjo. .?^ekt je pripravljen, investitorja pa sta DCinska in republiška skupnost za ceste. ekaj problemov je še z lastniki zemljišč, edsednica komiteja je poudarila, da se norajo predstavniki krajevne skupnosti in šišklnSke skuPŠčine resno zavzeti, da bo vr-Ka obvoznica čimprej zgrajena in se obe-reš^-2 investitorji dogovoriti, da se ustrezno 7p^t tudi most čez Pišnico in sanacija je- era Jasna. men-aJVec pozornosti pa so na sestanku na-Bili l2gradnji športno-trgovske dvorane. h;£v so enotnega mnenja, da trgovsko sre-trfk 2 maJhnimi lokali Kranjska gora po-5buJe, z oddajo trgovin, ki ne bi merile vce kot 20 dvakratnih metrov, pa bi deloma [*|nKO financirali tudi drugi del objekta, ka-J*rega izgradnja je za kateregakoli investira ekonomsko manj zanimiva. Kranjskogorci so se že menili z delovno organizacijo s'ovenijaceste, da bi zgradila 12 lokalov n PUspevala del sredstev tudi za ostalo infrastrukturo. • Kakšna naj bo nova dvorana? Veliko več dilem pa je bilo z namembnostjo dvorane. Vojteh Budinek iz Leka je dejal, da športna dvorana v središče Kranjske gore na sodi in da tako krajani kot turisti potrebujejo malo prireditveno dvorano. Egon Conradi iz Kompasa je poudaril, da bi bil za turistične delovne organizacije ekonomsko zanimiv le zabaviščni prostor z ustreznim programom, po zgledu ostalih slovenskih turističnih središč. Domenili so se, da so za program male hale odgovorne turistične in gostinske delovne organizacije, ki morajo pripraviti svoj predlog in opredeliti svojo pripravljenost za financiranje dvorane. Ne nazadnje bo tudi v Kranjski gori treba poskrbeti za vse dodatne vire financiranja, od turistične takse do prispevkov številnih počitniških domov, ki so v kraju. • Turistična infrastruktura pod eno streho? Nad izgradnjo trgovskega dela dvorane bo bdela strokovna skupina, sestavljena tudi iz predstavnikov turističnih organizacij, krajevne skupnosti in Turističnega društva. V krajevni skupnosti bodo jeseni sklicali sestanek z vsemi lastniki počitniških domov, ki so do zdaj prispevali zelo malo ali nič k turistični infrastrukturi. HTDO Go-renjka v Kranjski gori je denimo, pred časom poslala dopis 170 lastnikom, ki naj bi prispevali k delnemu sofinanciranju žičnic, a so dobili le tri odgovore... Predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič se je zavzela tudi za novo organiziranost turistične infrastrukture v Kranjski gori. V enoviti delovni organizaciji naj bi v prihodnje združili tako žičnice, igralnico in druge dejavnosti, še posebej zato, ker kraj bolj kot karkoli drugega nujno potrebuje čimprejšnjo obnovitev vseh vlečnic in žičnic. Kranjska gora pozimi živi od smučarjev, naprave pa so skrajno dotrajane. Žičničarji so izračunali, da bi jih zdaj obnova sistema veljala najmanj 270 milijard dinarjev. Kjer se prepirata dva. Nekaterim pa je zavrela kri ob razpravi o igrah na srečo,igralnici v Kranjski gori. Če pozabimo, kaj vse se je že s to nesrečno igralnico dogajalo, potem je zdaj jasno, da je Gorenjka ne bo imela, kajti domenili so se, da jo v hotelu Lek odpre Nova Gorica, ki ima dovolj izkušenj in je strokovno usposobljena. Hotel Kompas v Kranjski gori je igralnico že dosedaj imel in jo po besedah Kompasovih predstavnikov tudi poslej ne namerava opustiti... Nesporno pa je, da kraj igralnico potrebuje, saj pomeni obogatitev turistične ponudbe in daje jamstvo za nadaljnji razvoj turistične infrastrukture, predvsem žičnic, ki so obnove najboj poteb-ne. Kakorkoli že: veliko smo slišali o medsebojnih odnosih, o sprtih ali nesprtih direktorjih v delovni organizacijah, o nepovezanosti krajevnih organizacij in Turističnega društva z občino ali obratno. Dejstvo je, da se o razvoju Kranjske gore ne morejo pomeniti tisti, ki bi se že zdavnaj morali, v prid turističnega razvoja kraja in v korist ljudi, ki v njem žive. O vsem tem priča tudi nedavni sestanek, saj je očitno, da se ne o velikih in ne o malih premikih ne morejo dogovoriti drugače kot na ministrski ravni... D. Sedej Nov e cene komunalnih storitev Odločanje ali barantanje? ,n Radovljica, 26. julija - Ker se pri nas nihče ne ravna po ciljni <95-odstotni) inflaciji (tako je na seji odbora za gospodarske odnose gujino v zvezni skupščini dejal član ZIS Oskar Kovač), je tudi radovljiški izvršni svet na torkovi seji vzel kot osnovo za podražitev Romunalnih storitev v občini 120- odstotno inflacijo (po ocenah ti nančnih strokovnjakov bo le-ta letos v Jugoslaviji 1 . Komunalno gospodarstvo Ra-kr vtCa Je sicer Predlagalo ne- oiiko višje cene in bržčas bi tu- * bile sprejete, če bi podražitve temeljilo z natančnim izraču- hodk 1Zdatkov in ostankom do~ Jan Di Sa namenilo za izva-j^eJe naložbenega programa. SVert so morali člani izvršnega podatvazpravl3ati 0 cenah brez odloča^' ki bi bili osnova za šn0 ra *eden od Članov je tak-nek n !Pravo označil kot sesta-POd vaško lipo) so zadolžili Jugoslaviji Komunalno gospodarstvo, da za sprejete cene, ki bodo začele veljati 1. avgusta, predloži natančne izračune in da tako ravna tudi ob vseh naslednjih zahtevah za podražitve. Obenem pa so se tudi vpašali, kolikšna bi bila smetarina, če bi v ceno vračunali tudi odvoz kosovnih odpadkov in kako bi prisilili k plačilu kanalščine tudi tiste, ki bi se lahko priključili na kanalizacijsko omrežie, a se ne. Samo podatki, da so se cevi letos podražile za 52 do 220 odstotkov, nadomestni deli za vozila tudi do 350 odstotkov, električna energija v eneme letu za 346 odstotkov in da so nekateri izdatki že v četrtletju presegli lanske celoletne, niso dovolj za strokovno odločanje, temveč le za ugibanje in barantanje. Da pa v Komunalnem gospodarstvu doslej niso pretiravali s cenami, največ povedo podatki, da je bila radovljiška občina po aprilski podražitvi z vodarino na 60. mestu med 69 slovenskimi občinami, s kanalščino mesto višje in s sme-tarino na 44. mestu in da se lanske izgube v komunalni dejavnosti nadaljujejo tudi letos. Vsaj Cene komunalnih storitev bodo v radovljiški občini s 1. avgustom za 120 odstotkov višje od decembrskih in od 75 do 70 odstotkov od aprilskih. Vodarina se je za gospodinjstva podražila z 225 na 260 dinarjev za kubiči meter vode, za ostale porabnike je ostala nespremenjena. Smetarina za gospodinjstva s 47 na 80 dinarjev in za ostale s 117 na 192 dinarjev, kanalščina pa za gospodinjstva s 86 na 128 dinarjev in za ostale s 166 na 248 dinarjev. _ podatki za prvo četrtletje kažejo tako! C. Zaplotnik turistična taksa, kje prispevek počitniških domov? Poceni letujejo in ničesar ne plačujejo £ranjska gora, 28. julija - V Kranjski gori bodo ^ora;;i^Seivue ustnikov počitniških domov, stanovanj in vikendov tudi prispevke a sofinanciranje turistične infrastrukture. Jo k Z Kranjski gori razmišljanj i-° lli čimprej poskrbeli za Pred ' turistični razvoj kraja, stnu?em nuJne turistične infra- drug h' 3im' tako kot P°vsod mo zrnanjkuje denarja. Sa-Ustv ^uristično gospodarstvo im a]rJa malo akumulacije in je tVe 1kornaJ za lastne posodobi- časih Šele' da bi lahko v teh str„LPnsPeval° za drage infra- In tUrne obJekte-Zelo -° Je finančna stiska tako di n 0crtna, se je treba ozreti tu-Prav ugin virih sredstev, če-rnerriKna videz še tako nepo-' Na prvem mestu je --•! ______— J" ysekakor turistična taksa, ki se fDira v občinskem proračunu in *\se drobi za različne dejavno-s«. celo nenamensko, za materije stroške in osebne dohodke, rpvrn vsega je turistična taksa, p1 3p danes pobirajo v Kranjski IpriLtako simbolična, da bi bil e skrajni čas, da jo ustrezno po J***0- Da niti ne govorimo o km- koliko se je sploh izgubi, r se pobira nedosledno ali je dru1,ki bivajo v počitniških in ., 8m domovih, sploh ne plaču- 3ejo. Naslednji, hud kranjskogorski problem,so vsi tisti, ki prebivajo v počitniških domovih in po vikendih. Znano je, da je leta in leta Kanjska gora nudila zemljišča delovnim organizacijam in zasebnikom, ki so tod gradili počitniške domove in vikende. Ne brez razloga so Kranjskogorci sami opozarjali, da postaja turistična Kranjska gora vse bolj »sindikalna«, saj ima domala 200 počitniških domov, počitniških stanovanj in vikendov. Koliko ljudi neprijavljeno biva v vseh teh zmogljivostih, jasno kažejo pozimi smučišča, kjer smučajo večinoma tisti, ki bivajo v teh domovih in stanovanjih. Lastniki domov, domala iz vse Jugoslavije, pa do zdaj niso prispevali ničesar za infrastrukturo, za razvoj, za naprave skupne rabe, ki jih uporabljajo tako kot vsi domačini, ki pa jih tako ali drugače morajo sofinancirati. Plačujejo le nujne dajatve, koristijo pa vse, kar se koristiti da. Če vemo, kako je ob obali, kjer lastniki domov plačujejo prav vse in letno morajo podpisati na desetine sporazumov o sofinan- ciranju naprav skupnega pomena v kraju, potem je Kranjska gora za take lastnike pravi blagodat. Tudi Kranjskogorci se bodo morali končno pogovoriti s temi lastniki, kajti minili so časi, ko je bilo daleč najceneje imeti hišo ali vikend v Kranjski gori, saj prav ničesar ni zahtevala... D. Sedej Lesce, 27. julija - V Murkini poslovalnici Avtomurka v Lescah so včeraj dobili 16 avtomobilov Renault 4. Vsi avtomobili so že razprodani, kupci, ki so jih vplačali še po stari ceni, pa so zanje odšteli po 6.142i649 dinarjev. - M. G. - Foto: F. Perdan Prodaja -po mafijsko Odbor za trgovino pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko se je ob obravnavi osnutka obrtnega zakona kritično obregnil predvsem ob zasebno prodajo sadje in zelenjave, češ da poteka po »mafijskih načelih«. Ocena je blizu resnice: preprodajalci so si po vsej državi razpredli gosto mrežo in si predvsem na rovaš razlik, ki izhajajo iz različnih odkupnih cen sadja in zelenjave in kupne moči v posameznih delih države, kujejo mastne dobičke. To navsezadnje niti ni težko, dovoj je le nekaj spekulantske žilice in dobro poznavanje razmer vse od Gevgelijev do Rateč (in prek meja) ter spremljanje cen v družbeni trgovini. Devize, ki jih (pre)prodajalci kajpak kupujejo na črno (le zakaj se ob takšna resda nezakonita ravnanja toliko spotikamo, ko pa vemo, da tako ne delajo le navadni smrtniki, temveč tudi »ljudje na položajih«), porabljajo za nakup južnega sadja v Italiji in Avstriji, to sadje pa potem veliko dražje prodajajo v Sloveniji.. In ker je po stari ljudski modrosti denar sveta vladar, jim tudi ni težko priti do dovoljenj za prodajo sadja in zelenjave (mimo sanitarno-higienskih predpisov) in tudi pri »uradni nabavi« do boljšega sadja, kajti zasebnik lahko stisne skladiščniku v žep nekaj tisočakov, družbena trgovina pa tega zakonito ne more. Če so zahteve po izenačitvi pogojev družbene in zasebne trgovine (enaka osnova za obračun prometnega davka, enake družbene dajatve, enak nadzor obračuna, enake zahteve pri strokovni usposobljenosti prodajalcev...) upravičene, ker bo le v tem primeru konkurenca enakovredna, pa se zdi, da se družbena trgovina tudi malce boji izgube nekaterih monopolnih položajev, da so veliki družbeni sistemi v primerjavi z zasebniki manj prilagodljivi, da so vezani na preštevilne posrednike in podobno. Ko družbeni trgovci očitajo zasebnim prodajalcem sadja in zelenjave mafijski način prodaje (v tem se ne motijo), pozabljajo, da se tudi družbena trgovina včasih obnaša po mafijsko - v odnosu do kupcev in tudi sicer. V Sloveniji je znan primer, ko so trgovci prodajali svinjsko meso iz blagovnih rezerv, namesto po štiri tisočake za kilogram, po ceni, ki je veljala za svežo svinjino, za več kot deset tisočakov. Razliko so kajpak (neupravičeno) spravili v žep. In če se še enrat povrnemo k sadju in zelenjavi: kupca bolj malo zanima, kje je prodajalec dobil sadje in zelenjavo, za kakšno trgovino gre - zasebno ali družbeno. Po zdravi kmečki pameti bo šel tja, kjer bo dobil cenejše in kakovostnejše blago. Če vedno pri zasebniku, potem naj o tem ne bi razmišljal kupec,temveč kdo drug, predvsem pa tisti, ki krojijo organizacijo družbe, gospodarstva, trgovine... C. Zaplotnik Se je v letu dni kaj spremenilo? Tržič - Leto dni bo minilo od zelo uspele prireditve »Slovenija moja čista dežela«, ki jo je v Tržiču pripravila Občinska turistična zveza v sodelovanju z uredništvom Nedeljskega dnevnika. Namen akcije je bil predvsem izboljšati odnos do varovanja okolja. V tem letu so Tržičani storili precej: urejenost Bistrice, predvsem okolice nakupovalnega centra Deteljica, odstanjena je »džungla« z brežin ob vstopu v Tržič, zgrajena je nova fontana na tržnici, postavljenih je nekaj več cvetličnih posod... Namestili so tudi posebne zabojnike za odvoz steklovine. Turistično društvo Tržič pa nadaljuje s svojimi prizadevanji, saj bo v naslednjem mesecu namesto razstave »tržiških turističnih cvetk« predstavil pozitivne primere v skrbi za okolje. Gradbišče pri Planiki - Počasi, a vendarle vztrajno, spreminjajo naše planinske koče svojo podobo. Kredarica je vsa prenovljena, zdaj preurejajo tudi kočo pri Sedmerih triglavskih jezerih, opogumili pa so se tudi člani Planinskega društva Gorje in se lotili gradnje prizidka pri svoji koči Planiki tik pod Malim Triglavom. Gor-janski fantje delajo udarniško, nobena, še hujša vročina jih ne zadrži in predstavnica gorenjskega planinskega društva Marica Okršlar je prepričana - če ne bo res kaj hudega prišlo vmes - da bo objekt do konca poletja pod eho. Nuj no potrebujejo skladiščne prostore in tudi postelj je ob koncu tedna vedno premalo. Koliko prostora bodo namenili temu ali onemu, se bodo odločali kasneje, pomembno je le, da so z gradnjo vendarle začeli, da je med člani volja in pripravljenost za delo. - Foto: D. Dolenc Nove štipendije Kranj, julija - Z novim šolskim letom bodo učence in študente pričakale za 20 odstotkov povišane štipendije. Tako je sklenil republiški odbor za štipendiranje, ki skuša vsako trimesečje prilagajati štipendijski dinar gibanjem osebnih dohodkov in življenjskim stroškom šolajoče mladine. Učenci s kadrovsko štipendijo, ki se šolajo v kraju bivanja, bodo po 1. septembru dobili od 53.609 din (za zadosten uspeh) do 113.801 din (za odličen uspeh), medtem ko bo za tiste, ki med šolanjem domujejo drugje, omenjeni razpon od 150.480 din do 210.672 din. Za študente se, glede na študijsko uspešnost, štipendije gibljejo od 79.943 do 248.292 din oz. od 168.350 do 336.699 din. Povprečna višina štipendije iz združenih sredstev bo 140.500 din, povprečna razlika h kadrovski štipendiji bo 54.232 din. Posodobitev tržiške pekarije Tržič - V tržiški pekarni so zamenjali peči in s prvim avgustom bo na policah naših trgovin spet dovolj tržiških hlebcev. Posodobitev opreme je financiralo Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce, katerega poslovna enota je Pekarija Tržič. V skladu s svojim programom za leto 1988 se s 40 milijoni dinarjev v zamenjavo peči vključuje tudi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane Tržič. @®ra®SScJT©^He ogromnega zneska in zalogaja niso ustrašili. »Kopati smo začeli 28. junija lani. Vsi, od najmlajših do najstarejših prebivalcev Jože Klemenčič Njivice, so delali in sami skrbeli za hra-no,«pravi Jože. »Zdaj lahko rečem, da so bili to jekleni ljudje in trenutki. Po 1,7 milijona dinarjev je prispevala vsaka domačija in 2481 prostovoljnih ur so naredili. Nikdar ni nihče negodoval, če sem rekel: jutri se dobimo in vaša hiša bo poskrbela za malico. Tako smo že lani zgradili prek 3000 metrov vodovoda. V najtežjih trenutkih pa so nam priskočili na pomoč tudi vojaki. Njihov delež je ogromen, saj so naredili (deset dni so kar»domovali« v vasi) okrog 3600 delovnih ur.« Letos so zgradili še 1300 metrov vodovoda in pet hidrantov. Vrednost opravljenega dela je ogromna in nekajkrat presega predračun. Najpomembneje pa je, da so se na ta način prebivalci Njivice vedno rešili skrbi, ali bodo imeli jutri vodo ali ne. Ljudje pravijo, če ne bi bilo Jožeta, najbrž danes tudi vodovoda ne bi imeli, Jože, ki mu je bila dve leti ta akcija kar »družica«, pa zatrjuje, da mu ob tolikšni volji (rekord ima n.pr. domačin, ki je sam opravil 384 prostovoljnih delovnih ur) ni bilo težko. Vsi skupaj so hvaležni za pomoč in sodelovanje tudi Zavarovalni skupnosti Triglav, Območni vodni skupnosti Gorenjske, skladu za intervencije v kmetijstvo, skladu SLO, stavbno zemljiški skupnosti in cestno komunalni skupnosti za Vodnjaki le še za spomin denar iz natečaja. Kar neverjetno pa se ši, da gozdno gospodarstvo Kranj in Krn** ska zadruga Sloga na njihove prošnje morebitno pomoč nista niti odgovorila. »Gradnja vodovojj Franc Potočnik Vode je zdaj dovolj, pa tudi vas se je že začela pomlajevati... je bila v program krajevne skupni največja, odgovoj* in zahtevna akcij* ugotavlja predsed^ sveta krajevne sk« nosti Franc P°' čnik. »Zdaj je op1* vljeno veliko delo' vsa pohvala vse«1' so sodelovali, in hvala vsem, ki sor magali. Razen pa smo lani v krajevni skupnosti pred ga«* skim domom s prostovoljnim delom zgr»* li tudi ploščad za prireditve. Postavil« \ spet šest hišic za gramoz v Nemiljiah, rt dobitev pa je tudi urejen odsek ceste na W vici. Ceste smo nasipali tudi v Jamni** opravili razna dela pri gasilskem dornU* predvsem v očiščevalni akciji spomladi *: meljito očistili kraje. Za naprej imam" načrtu nabavo zabojnika za smeti, prido" tev novih telefonskih priključkov in otnof čiti vsaj gledanje prvega televizijskega P1* grama v naši krajevni skupnosti.« Ostaja pa tudi še obveza in dolg ob&? ske skupnosti, ki ga v krajevni skupnosti** niso pozabili: ureditev ceste do Nemilj..?: kar so domačini že dali soglasja pred leti1' imajo tudi že načrte... ^ Ža^ Manj borovnic pa več lisičk Zadnja zmrzal jo je hudo zagodla tudi vsem, ki se vsako leto podajo v gozd za borovnicami. Hudo malo jih je bilo letos, posebej so to občutile odkupne postaje, kamor se sicer vsak dan zgrinjajo nabiralci s polnimi košarami in kanglicami borovnic. Tudi pri Zinki Polajnar v Gorenji vasi, ki odkupuje gozdne sadeže za ljubljansko Emono, letos ni bilo gnee z borovnicami, je pa zato, kaže, veliko več lisičk. Prav zdaj jih je veliko. Borovnice se še obetajo, vendar dosti kasneje, avgusta, kajti obdržale so se na višini okrog 800 do 1000 metrov, kjer ob zmrzali še niso cvetele. Zato jo bo treba za njimi mahniti na Pokljuko, na Prtovč, Porezen. Upajmo pa tudi, da bo dobra gobja letina. Moče je dovolj, toplo je pa tudi. — Foto: D. Dolenc Prenovljena stavba Gozdne šole v Bohinju - Konec junija je Zveza tabornikov Slovenije izročila namenu nov objekt, ki nadomešča nekdanjo kuhinjo in skladišče. V stavbi, ki se zaradi naravnih materialov v zunanjosti lepo sklada z idiličnim okoljem, je tudi sodobna predavalnica. Ko bodo zgradili lasten vodovod - dogovori z radovljiškim komunalnim podjetjem in Alpetourom o skupni naložbi so namreč padli v vodo, bodo taborniki dobili tudi primernejše sanitarije. Tako bo taborni prostor v Bohinju še privlačnejši za razne dejavnosti med celim letom. (S) - Foto: S.,Saje Avgusta krvodajalski akciji Kranj, 27. julija - Rdeči križ Slovenije bo tudi v letošnje1*1 letu organiziral krvodajalske akcije. V Kranju bo krvodajal" ska akcija 9. avgusta, v Kamniku pa 15. avgusta. Darovanje krvi je dejanje, s katerim lahko največ storimo za sočloveka. Prijave sprejemajo občinski odbori, v delovnih organizacij ah pa aktivisti RK za krvodajalstvo. Na Potoško in Jakoba Kranj - Sekcija za planinske pohode in izlete pri Društvu upokojencev Kranj po hudi julijski pripeki prireja v sredo, 3. avgusta, spet zanimiv izlet. Zbor na avtobuspi postaji je ob 9.15, deset minut kasneje pa se bodo odpeljali^v Kokro do Polajnarja. Tu se bo začel lahek, tri ure dolg pohod proti Čemše-niku, naprej do Potoške gore, nakar se bodo preko Jakoba pO' hodniki spustili v Preddvor. Vrnitev v Kranj je predvidena popoldne z lokalnim avtobusom. Opremite se za pohod v sredogorje (lahki čevlji ali gumarice, hrano in pijačo pa vzemite s seboj). Izlet bo vodil planinski vodnik Dušan Feldin iz Kranja. Ohrid kot nagrada j Kranj - Skupina najaktivnejših pionirjev kranjskih osnovnih šol se je pred dnevi vrnila iz Makedonije. Udeležili so se vsakoletnega pionirskega tabora Sutjeska, ki so ga v Makedoniji organizirali na Ohridu. Mladi udeleženci iz Slovenije, ki so bili tokrat Kranjčani, so bili izbrani za tabor Sutjeska zaradi svoje izredne aktivnosti v pionirskih odredih osnovnih šol iz Kranja, Cerkelj, Preddvora, Predoselj in Šenčurja. lz Makedonije so se po štirinajstih dneh vrnili polni lepih vtisov-Med drugim so obiskali tudi otok Sv. Nauma in mesto Ohrid-Skupino mladih pionirjev je vodila Ana Fabjan z Zveze prija' teljev mladine. Mojca PeterneU Obnova Čopove domačije - V minulem mesecu so delavci Zavo°y spomeniško varstvo opravili strokovna dela pri ureditvi čopo^r ^ mačijein ugotovili, da ima stavba tudi zgodovinsko vrednotit- ^ nulih stoletjih je bila večkrat prezidana, vendar se je ohranil s«j * ri in najstarejši del. V jeseni bodo nadaljevali z obnovo dontaCj£fji kateri bo muzej in knjižnica. Hišo so odkupili vsi slovenski s?. ^ ki so zbrali denar, odprtih rok pa so bili tudi krajani žirovnišk' y si, saj so po vaseh zbrali 7 milijonov 700.000 dinarjev - Foto: V' dej Petek, 29. julija 1988 Pogovor s predsednikom skupščine občine Jesenice inž. Jakobom Medja Kar bomo sejali, to bomo želi Jesenice, 28. julija - železarstvo je v hudih težavah tud zaradi crne metalurgije nasploh. Varljiva statistika Nov proizvodni f^^^^^Jg^S^0' novih, za občane pomembnih investicij. Prihodnje leto praznujejo Jesenice 60-letmco obstoja. »Naš praznik, 1. avgust, je povezan z začetkom najbolj trde oblike boja slovenskega naroda za obstanek, z oboroženo borbo •n hkrati z najbolj plemenito obliko, ko posamezniki darujejo za skupne interese največ kar premorejo - svoja življenja. Za obstanek je treba stalno skrbeti na različne načine, v nasprotnem primeru je posledično trena vložiti za enake cilje več na-P°r°v in žrtev naenkrat. Življenj* J* borba, tako ni prazno ge-s,°> temveč vedno znova potrjeno pravilo,« je o pomenu prazni-ka dejal inženir Jakob Medja, Predsednik skupščine občine Jesenice. jjelezarna in njena jeklarna Jeseniško gospodarstvo ima velike izgube. Kako ocenujete gospodarstvo, predvsem pa gospodarjenje v jeklarni in Železarni?« »Ob praznovanju pred letom dni smo ugotavljali, da smo uspešno dokončali vrsto velikih investicij, med njimi največjo, Jeklarno II. Potem smo dočakali vrsto ukrepov, ki naj bi obrnili ^°k dogajanj, pomeni osnovo za ^Premembo gospodarjenja, °zvdravitev tistega, ki je zašlo v <*zave in stečaj, lahko tudi zara-01 neustreznih programov. Zašli smo v velike izgube in leto 1987 zaključili, v tem pogledu, izredno slabo. Izgube so se nadaljevale tudi po novem letu ter posred-n? Postavile pod vprašaj delovanje družbenih dejavnosti, ki jim Je usahnil dotok dobršnega dela sredstev ter pomenil tudi refundacije. Prevladujoča železarska dejavnost v kraju bi morala tej in Predsednik skupščine občine Jesenice inž. Jakob Medja primerjalnih podatkih. Sprememb ne upošteva, čeprav gre za novo tehnologijo. Načrtovana naslednjim generacijam nuditi trdno podlago za ustvarjanje in delo. Taka bi lahko odpirala drugačna pota tudi industriji, odvisni od proizvodnje jekla, drobnemu gospodarstvu in obrti. V jeklarni je proizvodnja dobro stekla, doseženi uspehi pa se žal v ekonomiki Železarne niso odrazili. Cenovna neskladja so delovala predolgo, da bi njihova uskladitev lahko popravila stanje v kratkem času. Ce k temu dodamo še manjkajoča nezdružena sredstva za gradnjo jeklarne in opremo druge proizvodnje ter potrebno najemanje kratkoročnih premostitvenih kreditov z visokimi obrestmi, lahko ugotovimo vzroke za izgubo in nelikvidnost železarne.« • Statistika kaže dokaj neugodne proizvodne rezultate. »Statistika je veda zase, ki naj bi slonela na nesprejemljivih ustavitev proizvodnje grodlja in izpad proizvodnje tistega dela jekla, ki po stari tehnologiji izdelave in predelave jekla preko blokov pomeni tehnološki odpadek, enostavno prišteva k neuspehu, namesto k racionalizaciji, pocenitvi in uspehu. Boljši izkoristek jekla tako statistika prikazuje kot neuspeh. Upam, da bo anomalija ustrezno odpravljena. Družbeni plan gotove proizvodnje v Železarni je bil v petih mesecih presežen za 6 odstotkov. Glede na veliko udeležbo proizvodnje železarne Jesenice v proizvodnji občine, bi ustrezen popravek pokazal povsem drugo sliko stanja, veliko manjši zaostanek za proizvodnjo lanskega petmesečnega obdobja in druge vzroke za sedanji položaj občine. Zelo ugoden je podatek o izvozu, ki je v primerjavi z lanski- mi petimi meseci povečal za 69 odstotkov, delež konvertibilnega izvoza pa je 75 odstotkov...Treba pa je povedati, da je vodenje našega gospodarstva svojstveno, nestanovitno in železarstvu manj naklonjeno.« • Zdravstvo ima velike izgube Kaj pa kovinsko predelovalna industrija v občini in njene težave? »Cenovna neskladja, pomanjkanje naročil in deloma neustrezen proizvodni program, so bili vzroki težavam kovinsko-prede-lovalne industrije. Vrsto vprašanj smo rešili: sprva je bil vprašljiv obstoj tozda Iskra PTN na Blejski Dobravi, a bo ostal, po zagotovilu vodstva delovne organizacije in vodstva sozda. Delali bodo tudi v prihodnje, vendar z močno zmanjšanim številom zaposlenih. Kovin je uspel v času družbenega varstva stabilizirati proizvodnjo in odpraviti vrsto težav. Glede na zmanjšanje investicijskih del sta v slabem položaju gradbeni delovni organizaciji. Zaradi znanih vzrokov sta stalno problematična tudi oba tozda s področja energetike.« Vse to se hudo pozna družben im dejavnostim, od zdravstva do šolstva. "V Sloveniji je pripravljen program ukrepov, predvsem na področju družbenih dejavnosti, ki naj bi omejili porabo, razbremenili gospodarstvo, hkrati pa pomenili večjo obremenitev občanov. Med težje probleme moramo šteti zdravstvo z velikimi izgubami, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, kjer se zmanjšujejo sredstva na četrtino sredstev v prejšnjih letih, kar pomeni tudi ustrezno manjšo izgradnjo stanovanj. Izpadla sredstva naj bi po predlogu izvršnega sveta pokri- li s povišanjem solidarnostnega prispevka, kar pa na občinski skupščini ni bilo sprejeto. Taka odločitev je sprejemljiva, če bodo delovne organizacije uspele pokriti potrebe po stanovanjiih.» • Pripravljalna dela za avtocesto kasnijo Karavanški predor je ena največjih slovenskih cestnih naložb, avtocesta pa odločna jeseniška zahteva. »Izgradnja predora poteka po načrtih, zgrajen bo leta 1991. Izdelava dokumentacije, pridobivanje zemljišč in pripravljalna dela za gradnjo avtoceste pa kasnijo. Izvršni svet je zato postavil ostre in odločne zahteve po pospešitvi investitorju in ustreznim republiškim organom. Razgrnitev načrta bo avgu- Nova jeklarna na Belškem polju uvaja v jeseniško železarstvo novo tehnologijo, zato so počasi ugasnile stare martinove peči na Jesenicah. V mestu ni več dima in prahu, stara podoba Jesenic izginja. - Foto: D. Sedej sta, občani pa bodo lahko dali pripombe Občinska skupščina se je zavzela za istočasnost izgradnje predora in ceste..« «Kljub vsemu je jeseniška občina bogatejša za mnogo investicij, pomembnih za občane, investicij, ki so že dokončane ali se gradijo. »Dokončanih je bilo nekaj investicij. Med njimi nova lužilni-ca v železarni, hidroelektrarna Trebež, modernizirana je bila železniška postaja in s tem močno povečana propustnost vlakov. Na goriški progi je bil zaradi tega povečan pretok tovora za 216 odstotkov. Zgrajen je bil hotel Špik, nekaj trgovin, zasebnih lokalov. Hrušica je dobila novo obvoznico, odpravljeni sta bili dve črni točki, med njimi v Logu. Zgrajen je prizidek k domu dr. Franceta Berglja, v zadnji fazi izgradnje je nova čistilna naprava, dobro posluje gostinstvo in turizem. Začela so se vodovodna dela pri Peričniku, na Mali Mežakli je dokončana deponija, zdaj pa bodo spodaj uredili še stiskalnico...« Prihodnje leto praznujejo Jesenice 60-letnico. Čeprav je čistoča zgledna - vsaj v primerjavi z leti prej - bi lahko na Jesenicah vseeno imeli več zelenic in parkov. »Po ukinitvi nekaterih železarskih obratov mesto pridobi precejšen del površin, o katerih bi kazalo razmišljati in ta prostor vključiti v razvoj mesta. Vsekakor pa bodo k lepšemu izgledu pripomogli le in samo občani sami, ki so v marsikaterih krajevnih skupnostih že dokazali, koliko znajo in zmorejo. Le z ljudmi, z njihovim sodelovanjem se bosta mesto in občina uspešno razvijali: skratka, kar bomo vsi skupaj sejali, to bomo tudi vsi lahko želi... Vsem Jeseničanom in okoličanom čestitam ob prazniku, 1. avgustu! « D. Sedej %činsko priznanje Marjanu Jelovčanu in Gregorju Velepecu Za razvoj podjeta in prostorske projekte skSet"*-e' ■iu'*ia " Letos bodo na slavnostni seji vseh treh zborov psčine občine Jesenice podelili dve občinski priznanji posameznikom. skua--Se^ah vsen treh ZDorov SDrPS(i-ne 0Dčine Jesenice so na«.1 Predlog odbora za izbor znfraj6ncev in podelitev pri-slav avSust za leto 1988. Na ki un°stni seJi vseh treh zborov, b0st° v Ponedeljek, 1. avgusta, Jelovč priznanJi prejela Marjan Mai?n m Gregor Velepec. skupšiann Jelovčanu podeljuje Znani ,Tla občine Jesenice pri-Polib ?a dolgoletno družbeno-dei0 Cn.° aktivnost in uspešno zacije'rrazvoiu delovne organi-Prtzad e8°ri« Velepecu pa za Podr*^00 m usPešno delo na nja 0^.u urbanističnega ureja- • Mai MarU komunalnega pod-od Jesenice. V : delovna organizacija pred- me. »rjan Jelovčan Povsod, kjer je aktiven, je zagovornik dobrih medsebojnih človeških odnosov, vseskozi pa kaže aktiven odnos do razvoja samoupravljanja. S svojim vestnim in prizadevnim odnosom do dela je pomagal k uresničitvi številnih idej, tako v delovni organizaciji kot'v organih družbenopolitične skupnosti. • Gregor Velepec Gregor Velepec je diplomirani arhitekt in zaposlen v Ateljeju za prostorsko projektiranje na Jesenicah. S svojim strokovnim znanjem se je aktivno vključil v urbanistično urejanje Jesenic in vsega območja občine. Izdelal je več načrtov za iz- trajnem varstvu spomenikov in pomaga s svojo strokovno domiselnostjo in zavzetostjo pri vzdrževanju spomenikov NOB v občini. V svojem prostem času je snoval načrte za ureditev grobišča padlih borcev in talcev na Koroški Beli, spominsko ploščo v Ratečah, spomenik padlim v NOV v Kranjski gori in za ureditev Kosove graščine. Z načrti je pomagal, da bodo že letos postavljeni spomeniki narodnim herojem in revolucionarjem v spominskem parku na Jesenicah. Poleg aktivnosti na strokovnem področju se vključuje tudi v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti, kjer živi, aktivno pa dela tudi v kulturnih društvih in telesnokulturnih organizacijah. Prireditve ob jeseniškem občinskem prazniku Kulturne, športne in zabavne prireditve Jesenice, 28. julija - Ob občinskem prazniku Jesenic si bodo občani lahko ogledali Tehniški muzej Železarne, slikarski razstavi na Jesenicah in na Dovjem, razstavo ročnih izdelkov. Koncerti pihalnega orkestra, nastopi lutkarjev ter številne športne prireditve. . -- -ucMor Komunalnega pou-jetja Vodovod Jesenice. V začet- U je delovna nraan\rran\\a nrpd- y/*m skrbel . vaistva z vodo, s pomočjo pobud ^rektorja in njegovih prizade-anj pa so dejavnost postopoma azsirili tudi na proizvodnjo, di-Jjribucijo in transport tehničnih PUnov. Njegove sposobnosti na enničnem in ekonomskem po-^očju se kažejo v tem, da delo-na organizacija dobro posluje, a3 prodaja tehnične pline po vSe3 Jugoslaviji in tudi izven na-Slh meja. -Aktivnost in prizadevanje Marjana Jelovčana pa ne segata e na področje delovne organi-aciie> ki je dosegla uspešne re-Ultate pri razvoju in delovanju tajnoupravnih organov, temveč "ni na delo v posameznih orga-'n družbenopolitične skupno-17 ln družbenopolitičnih orga-•> ^ * °9'edali, ameriški film £00 Propagandna oddaja «05 TV dnevnik *2 20 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže: *0 Tamburaši, ponovitev dramske serije 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer: Dubrovniške legende 21.30 Poročila 21.35 Napoved programa, oddaja iz kulture 22.05 Športna sobota 22.20 DP v Kajaku in Kanuju, reportaža iz Jaruna 22.35 Kronika Puljskega filmskega festivala TV Zagreb I. program 7.55 Glasbena oddaja 8.55 Tekmovanje za vrtnico, ameriški film 10.20 Program plus, ponovitev 12.00 Mikser, zabavna oddaja 13.30 Narodna glasba 14.00 Kako biti skupaj 14.30 Lažni brivec, predstava za otroke 1510 Risanka 15.40 Nevidni bataljon, slovenski mladinski film 17 00 Narodna glasba 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Sedem TV dni 18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja 19 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žene, ameriški film 21.35 TV dnevnik 21.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 2155 Omiš'88, prenos festivala dalmatinskih pesmi 23 55 Poročila NEDELJA 31. julija 9.05 Video strani 9.15 Živ-žav 10 05 Oliver Tvvist, pon angl. nad. 10 35 Cagnev in Lacev, ponov am. nad. 11.20 Alpski večer 88, 6. oddaja 12 00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13 00 Video strani 15.45 Video strani 16.45 Effi Briest, nemški film 18.45 Risanka 18.57 Vreme 18 58 TV mernik 19 19 Video strani 19 24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20 05 V. Pavevski: Predinformativno stanje drama TV Skopje 21.20 Zdravo 22.50 Informativna oddaja za tujce 22.55 Video strani Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri 13.30 Zabavno popoldne ob 30. obletnici 13.35 Poletavček, oddaja za otroke 15.05 Oliver Mandić in Beograd ponoči, zabavnoglasbena oddaja 14.35 Kocka, kocka, kockica, oddaja za otroke 15.05 S Stojanovič—Z. šotra: Sirota 16 00 S Novakovič: Rodoslav, glasbeno scenska oddaja 16.25 Vuk Karadžić, 11. del nadaljevanke 17.40 Dokumentarna oddaja 18.25 Ruski umetniški eksperiment, oddaja iz kulture 19 30 TV dnevnik 20.00 Po letu 2000, avstralska poljudnoznanstvena serija 20.45 Poročila 20.50 Mali koncert 21.00 Športni pregled 21.30 DP v kajaku, reportaža iz Jaruna TV Zagreb I. program 1020 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14 10 Kuharske zvezde, francoska nad 4/6 14.55 P. I. Čajkovski: Koncert št. 1 v B-molu 15.35 Dikumentarni mozaik 17 00 Tisoč klovnov, ameriški film 18 55 Pepe in šport, risana serija 19.30 TVdnevnnik 20.00 Večerni zvon TV nadaljevanka 20 50 Ciklus britanskega klasičnega filma: Liga gentlemenov, angleški film 22.40 TV dnevnik 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine 23 05 Program plus 0.45 Poročila PONEDELJEK _1.avgusta 16.55 Video strani 17.05 Naš utrip, ponovitev 17.25 Zrcalo tedna, ponovitev 17.40 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.20 Radovedni Taček: Zajec 18.35 Mala Nada, 7. del otroške serije TV Beograd 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 H. Lavvson: Joe VVilson, avstralska nadaljevanka 20.50 Mozaik kratkega filma: Norina Namibija, nemški film 21 40 TV dnevnik 21.55 Poletna noč 00.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski program 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.50 Mali koncert, Dragan nadaljevanka 22.00 Mejniki, dokumentarna oddaja 22 35 Poezija _TV Zagreb I. programa 8 30 Iz izobraževalnega programa: Kocka, kocka, kockica 9 30 Čudežna dežela, oddaja za otroke 9.45 Skriti zaklad, oddaja za otroke 10 00 Poletno dopoldne 1000 Periskop: Bosna in Hercegovina 11.15 Narcis brez zrcala, dok odd 12 00 Poletno popoldne: Narodna glasba, dediščina za prihodnost, dok. serija, Radmila Bakočević, ponovitev umetniškega večera, Ljubo doma, kdor ga ima, oddaja za otroke 15 30 Poročila 15 35 Zmagoslavje zahodne civilizacije 16.30 Risanka 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20 00 Mandela, 1 del angleške drame 21.10 Iz znanosti 22 00 TV dnevnik 22 20 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 Program plus 0.05 Poročila 2. avgusta 17 00 Video strani 17 15 Poletna noč 18.40 Pamet je boljša kot žamet 18.45 Naš vrtec ob meji, oddaja za otroke 19 05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20 05 Ž Žilnik. Brookhvn Gusinje, TV film 21.35 TV dnevnik 21.50 Poletna noč 00.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 19 00 Druga godba Susu Bilibi, 3. oddaja 19.30 TV dnevnik 20 00 Dubrovniške poletne prireditve'88 20 40 Žrebanje lota 20.45 Zabavni torek 21.30 Rokovnik: O JLA, oddaja za mlade 22.20 Oddaja iz kulture TV Zagreb I. program 8.30 Iz izobraževalnega programa 9 00 Dokumentarna oddaja za otroke 9.30 Izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne 12.10 Poletno popoldne 15 00 Ljubo doma, kdor ga ima, oddaja za otroke 15.30 Poročila 15 40 Zmagoslavje zahodne civilizacije, dok. serija 16 30 Risanke 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20.05 Goesta Berling, švedska nad. 21.10 Dialogi, kontaktni magazin 22.10 TV dnevnik 22.30 Informativna oddaja za turiste 22 35 Program plus 0.15 Poročila 3. avgusta 17 10 Video strani 17.25 Poletna noč, ponovitev 18 45 Spored za otroke in mlade 18 55 J. Ribičič: Učiteljeva nesreča, pravljica za otroke 1905 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna Ciklus filmov Dannvja Kaya: čudežnik, ameriški film 21 45 TV dnevnik 22 00 Poletna noč 01.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže ČETRTEK 4. avgusta 18 30 Beograjski TV program 1930 Dunaj: Nogomet Avstrija:Brazili ja, prenos 21.15 Poročila 21.20 Umetniški večer TV Zagreb I. program 8.40 9.10 9 30 10.00 12 00 15.35 15.40 1630 16 50 18 30 18.40 19.00 19.10 19 30 20 00 21 35 22.05 22.25 22.30 1 10 Iz izobraževalnega programa TV Bajka, oddaja za otroke Izobraževalna oddaja Poletno dopoldne Poletno popoldne Poročila Zmagoslavje zahodne civilizacije, dokumentarna serija Risanke Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Tema, sovjetski film Morje, ljudje, obala, reportaža TV dnevnik Informativna oddaja za tuje turiste Program plus Poročila 17.00 Video strani 17.15 Poletna noč 18.35 Za mano, mulci, madžarska otroška serija 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik 21.05 C.Dickens. Pusta hiša, angleška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč 01.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18 30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmoskop 22.30 Poročila TV Zagreb I. program 830 '8.55 925 10.00 1225 15 30 15 40 16 30 16.50 18.30 18.40 19.00 19 10 19.30 20 00 20.55 21,05 21 35 22.05 22.25 22.30 1.10 Iz izobraževalnega programa Šola za klovne Potopisna reportaža Poletno dopoldne Poletno popoldne Poročila Zmagoslavje zahodne civilizacije, dokumentarna serija Risanke Program plus, ponovitev TV razstava Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Spektar, politični magazin Izbrani trenutek Glasbeni studio »M«, glasbena oddaja Odprta knjiga TV dnevnik Informativna oddaja za goste iz tujine Program plus Poročila Kadio J^JuHja^_ 805 >m na po°ber dan z ... - 8.35 Mladi dan ,nn905 z glasbo v dober 12.10 p? Re2ervi rano za ... -13.30 ^-°d domačo marelo nMag mareio -Od melodije do melodije 1505 Popoldanski mozaik - 17-UU W.o ob 17 00 - 18.00 Mmute z 8r>san>blom Slovenija - 1815 Gremo v kino - 19 00 Radiisk« dnevnik - 19 25 Obvestila m za Davna glasba 19.35 Lahko noč °'roci - 19.45 Pojemo »n godemo ",n 20.00 Mladi mostovi ^-23.00 Slovencem po svetu - 23 05 Literarni nokturno - tednik 9.35 Tur, nt napotki za naše goste iz ArV005 Sobotna matineja; k!2 Naši znanstveniki pred m. "ofonom - 11.20 Minute za sta Jtfasbo- 11 35 Naši poslujalc. ?m ta'° m Pozdravljajo -11» kmetijski „~- ■ . 14o5 Kultur-15.10 1535 Po na Dnasveti blom9ra " 1945 Minute 2 r,20 00 rIT- Greentown bandom r l°d hI 0 na dopustu - 22.20 rni^urnPon°Či-2305 Ute KRANJ CENTER Al'icJ'.'i8'- amer. barv pust. film 1«I ,»S " OSMI POTNIK II. ob b-'<8. m 20.15 uri 30. julija: ital. Cljj kom BUD SPENCER V AK-Dr«L°b 16 • 18. in 20. uri, pred IZM,»amer erot. filma POPER ^MIAMIJA ob 22. uri 31. julija: ami 'J7 in 19 uri, predprem OK --barv- ,h':" !>r. barw TJ9" Predprem. Ob 2lB»rv. thrill. ČRNA VDOVA I 2n fllm TRINITA ob 16 18 k 'n 2n "m TRINITA ob 16., S.^eV;1,2- »vgusta: amer. L in 20 f,lm TRINITA ob 16 !Der barv,U? 3 avgu5ta: prem. N0Re,k,?m- HOLLYWOOD-hn4«VQUCiJE ob 'B- 18. in 20. lR°LLYvJonn:oamer barv kom ' '8. in 3?DSKE NORČIJE ob «u. uri J NEDELJA. 31. julija: Prvi program 8.07 Radijska igra za otroke 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska matineja 11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13 20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila 17.05 Ne deljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Zabavna radijska igra 20.00-22 00 V ne deljo zvečer - 22.20 24.00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK. 1. avgusta: Prvi program 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.30 Glasbena lepljenka - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Tekoča repriza 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 18.00 Minute z ansamblom Jo žeta Burnika 18.30 Zvočni si gnali - 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev 21.05 Zaplešite z nami - 22.30 24.00 Zimzelene melodije - TOREK, 2. avgusta: Prvi program 8.05 Poletna radijska šola 9 05 Z glasbo v dober dan 10.05 Re zervirano za ... -11 05 Nenavadn pogovori - 14.05 V korak z mladi mi - 14.35-15 25 Popoldanski mo zaik - 18.00 Sotočja 19.25 Ob vestila in zabavna glasba 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi - 21.05 Radijska igra 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23 05 Literarni nokturno - SREDA. 3. avgusta: Prvi program 9 05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za 1105 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Studio ob 17 00 19.25 Obvestila in zabavna glas ba 22.25 Iz naših sporedov 23 05 Literarni nokturno ČETRTEK, 4. avgusta:_ Prvi program 8.30 Koncert za mlade poslušal ce 9 05 Z glasbo v dober dan 1005 Rezervirano za 12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije dc melodije - 14.05 Enaj sta šola 1445-15.25 Popoldan ski mozaik - 15.55 Zabavna glas ba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer 22.30 Večerna podoknica 2305 Lite rarni nokturno - radio tri glav Jesenice Petek. 29. julija: 16 00 Obvestila 16,30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike 17 45 Aktualno 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.45 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna in zaključek programa Sobota, 30. julija: 1600 Obvestila - 16.30 Domače novice 1645 Obvestila 17.00 Sobotno popoldne 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa Nedelja, 31. julija: 11 00 Mi pa nismo se uklonili 11.30 Obvestila 12 00 Čestitke poslušalcev 14.00 Nedeljska te ma: Delo občinskih turističnih zvez - 14 15 EP in zaključek programa Ponedeljek, 1. avgusta 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Prizidek doma dr F Berglja - 17.45 Aktualno 1800 Čestitke poslušalcev in EP 1825 Športni pregled - 18.35 Minute za resno glasbo 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa - Torek, 2 avgusta: 1600 Obvestila 16 30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Avtokamp Kamne 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno - 18.35 Novosti iz zabavne glasbe 18.55 Pre gled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda, 3. avgusta: 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17 00 Tema dneva: Polajnarjeva galerija v Boh. Bistrici 17.45 Aktualno 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.35 Novosti iz narodnoza bavne glasbe - 18.55 Pregled do godkov jutrišnjega dne in zaklju ček programa Četrtek. 4. avgusta: 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Vabilo v gore 1800 Čestitke poslušalcev in EP 1820 Gremo v Bohinj - 18.35 Vedno zelene melodije 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa NOVO V KINU Črna vdova je ameriška srh Ijivka odličnega režiserja Boba Rafelsona (Poštar zvoni dvakrat). Alexandra Barnes je zaposlena kot raziskovalka v specialni enoti ameriškega Ministrstva za pravice. V poroči lih, ki jih prejme, opazi, da sta dva moška, bogati mafijaš in založnik, oba umrla v spanju zaradi neznane bolezni, potem ko sta bila le kratko poročena s precej mlajšo ženo Še en tak primer se zgodi in Alex je prepričana, da gre za isto osebo, ki ubija svoje može po nekaj mesecih zakona Da bi dokaza la, da ima prav proda svojo po sest in gre na Havaje, kjer se skrivnostna Catherine pravkar pripravlja za novo žrtev... Film, ki žanje velik uspeh po vsem svetu. Predpremiera bo v kinu Center v Kranju v nedeljo, 31. julija. Poper iz Miamija je ameriški film, trda erotika. Za vse, ki si želite golote, naj povemo, da bo predpremiera tega filma v kinu Center v Kranju v sobo to, 30 julija, ob 22. uri. v kinu Železar na Jesenicah v nedeljo, 31. julija, ob 20. uri, v kinu Dom Kamnik v ponedeljek, 1. avgusta, ob 20. uri in v Tržiču v torek, 2 avgusta, ob 20. uri. Ameriška komedija Hollv vvoodske norčije pa bo na sporedu v kinu Center v Kranju 3 in 4 avgusta ŽELEZAR 29. julija: amer. barv akcij film TOP GUN ob 18. in 20 uri 30. julija: amer pust. film ZAKLAD CARJA SALOMONA ob 18 uri, predprem amer barv. thrill ČR NA VDOVA ob 20. uri 31. julija: avstal barv pust kom KROKO DIL DUNDEE ob 16 in 18. url, predprem. amer erot filma PO PER IZ MIAMIJA ob 20. uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filma!) 1. avgusta: amer barv. kom HOLLYWOOD5KE NORCI JE ob 18 in 20 uri 2. avgusta: amer. barv. kom HOLLYWOOD SKE NORČIJE ob 18 in 20 uri 3. avgusta: amer. barv west film TRINITA ob 18 in 20. uri 4. avgusta: amer. barv. west. film TRINITA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK 29. julija: amer. fant srhlj. GREMLINI ob 20. uri 30. julija: amer. pust. film ALIENS - OSMI POTNIK 2 ob 17. in 19. uri, prem. franc. pust. filma LUTKE IZ SAN TROPEA ob 21. uri 31. julija: amer krim.film KOBRA ob 17. in 19. uri, prem amer barv. west filma TRINITA ob 21 uri 1. avgusta: amer. barv. erot film PO PER IZ MIAMIJA ob 20. uri 2. avgusta: amer. ital. akcij, film PAR NEPAR ob 20 uri 3. avgusta ni kinopredstav! 4. avgusta: franc barv. pust. film LUTKE IZ SAN TROPEA ob 20. uri _TRŽIČ_ 29. julija: franc barv kom. FANTJE ZA ZVEZO ob 20 uri 30. juli ja: ital. barv. pust. film CYBORG ob 18 in 20 uri, prem. amer. barv. kom. HOLLYWOODSKE NORČIJE ob 22. uri 31. julija: amer barv. pust. film ALIENS OSMI POTNIK 2 ob 17 in 19. uri, prem. franc. pust filma LUTKE IZ SAN TROPEA ob 21 uri 1. avgusta: franc barv. pust. film LUTKE IZ SAN TROPEA ob 20. uri 2. avgusta: predprem amer. barv. erot. filma POPER IZ MIA MIJA ob 20 uri 3. avgusta ni ki nopredstav! 4. avgusta: amer barv. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 20. uri _ĆEŠNJICA_ 29. julija: amer. barv. krim. film KOBRA ob 20. uri KRANJSKA GORA 29. julija: amer barv kom HOL-LYWOODSKE NORČIJE ob 17. in 19. uri _DUPLICA_ 30. julija: amer barv akcij, film KOMANDOS ob 20. uri 31. julija: amer barv.kom. HOLLYWOOD SKE NORČIJE ob 18. in 20. uri 3. avgusta: franc. barv pust. film LUTKE IZ SAN TROPEA ob 20. uri 4. avgusta: ital. barv fant. srhlj. POŠASTI SO V NAS (DEMONI II.) ob 20. uri DOVJE 31. julija: amer barv. akcij film KOMANDOS ob 19 30 uri CERKLJE 2 avgusta: amer. barv. kom NORA ZABAVA V EVROPI ob 20 uri _ŠKOFJA LOKA_ 29. julija: amer thrill. STRIPTEŽT SE SMRTI ob 18 30. in 20 30 uri 30. julija: amer akcij film KR VAVI WHYSKI ob 18.30. in 20.30. uri 31. julija: amer. akcij film KRVAVI WHYSKI ob 18.30. in 20 30 uri 2. avgusta: amer thrill. ZAPORNICE BETONSKE DŽUN GLE ob 2030 uri 3. avgusta: amer. thrill. ZAPORNICE BE TONSKE DŽUNGLE ob 1830 in 20.30. uri 4. avgusta: amer kom NAZAJ V ŠOLO ob 20.30. uri _ŽELEZNIKI_ 29. julija: amer. akcij, film KR VAVI WHYSKI ob 19. uri 30. julija: amer. thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 20.30. uri 31. julija. amer. avant film DAMOTA HA-RIS ob 19. uri 3. avgusta: amer. film MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 20 30. uri POLJANE_ 29. julija: amer avant film DA KOTA HARIS ob 21 uri 31. julija: amer. film MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 18. uri 2. avgusta: amer kom. NAZAJ V ŠOLO ob 19. un, amer. trda erot BOR DEL ob 21 uri _RADOVLJICA 29. julija: amer barv film BARVA DENARJA ob 20 uri 30. julija: amer. barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. barv. zab. film ČUDEŽNO DEKLE ob 20 uri 31. julija: amer. barv. zab. film ČUDEŽNO DEKLE ob 18. uri, amer. barv. akcij, film MAŠČE VALEČ ob 20. uri 1. avgusta: amer. barv film BARVA DENARJA ob 20 uri 2. avgusta: amer. barv. zab film ČUDEŽNO DEKLE ob 20. uri 3. avgusta: amer. barv film BARVA DENARJA ob 20 uri 4. avgusta: amer. barv. film VELIKO MESTO ob 20. uri _BLED_ 29. julija: amer. barv. film RO-BOCOP ob 20. uri 30. julija: amer. barv. fant. film ZVEZDNE STEZE 4 del VRNITEV DOMOV ob 18 uri, amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20 uri 31. julija: amer barv film ROBOCOP ob 18. uri, amer. barv. fant. film ZVEZDNE STEZE 4. del - VRNITEV DOMOV ob 20 uri 1. avgusta: amer. barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri 2. avgusta: amer barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri 3. avgusta: amer. barv. zab film ČUDEŽNO DEKLE ob 20. uri 4. avgusta: amer. barv. film BARVA DENARJA ob 20. uri BOHINJ-BOH. BISTRICA 30. julija: amer barv film ROBOCOP ob 18. in 20 uri 31. julija: amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 18. in 20. uri 4. avgusta: amer barv. film ČUDEŽNO DEKLE ob 20 uri Obveščamo vas, da danes, v petek, 29. julija, odpiramo prenovljeno samopostrežno prodajalno PRI NEBOTIČNIKU Občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča čestitamo za občinske praznike! Trgovska in gostinska DO Kranj TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA ;.y%.y.:::- ■■* «\* T:::::::: VIDEOTEKA NAJNOVEJŠI TEL.: 36 FILMI ■770 Akupunktura Moksibustija Akupresura STUDIO LIHNIDA Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.:34-523 ponedeljek, sreda, petek od 16. do 20 ure Z metodo kitaiske tradicionalne medicine in zelišči odpravljamo prekomerno telesno težo, nespečnost, nervozo, glavobol, težave v hrbtenici, sklepih, impotenco. odvaianie od kaienia... Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo telesa. PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10, telefon: (064) 48-260 Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike! n KO —DP ID35TRRNR KO-OP MOJSTRANA Kovinska oprema Mojstrana Izdelujemo kovinske izdelke za čevljarsko industrijo in gradbeništvo, različne kooperacijske izdelke in področja kovinske predelave, toplotna obdelava jekla v zaščitni atmosferi. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Jesenic. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska c. 20 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Radovljica — 1 delavec — za enoto Jesenice — 1 delavec — za enoto Kranj — 2 delavca — za enoto Škof j a loka na relaciji Podrošt — Petrovo brdo — 3 delavci Pogoji: priučen delavec — center z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1. leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. Obiščite Brniški gaj V soboto, 30. julija, vas bo od 19. ure dalje zabaval ansambel LIPA. V nedeljo, 31. julija, od 17. ure dalje pa vas bo zabaval priznani ansambel 7 MLADIH. Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE Trgovina z gradbenim materialom — Kranj GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI Rado Urevc V DEŽELAH SKANDINAVIJE, POLNOČNEGA SONCA, MEGLE, MRAZA IN KOMARJEV Hitro se fotografiramo. Precej hladno je, ocenimo, da je okoli 5°C in ko se zviram po železnem globusu mi skoraj »zanohta«. Ni minilo 15 minut, pa je pečino in planoto, na kateri se nahajamo, zopet zavila megla. V avto-domu smo prijetno na toplem in ob prigrizku in pogovoru nam čas hitro mineva. Izmenjamo naslove, obljubimo si, da se še kdaj vidimo in ob 12. se posloviva. Na stranišču, pa ne v školjki, si umijeva glavi, skočiva v avto, kontakt in od sedaj naprej se voziva proti domu. Do trajekta se voziva po isti cesti, samo da je sedaj manj megle in imava več razgleda. Pokrajina je podobna našemu alpskemu predelu na višini 1700-1900 nm, samo da je bolj poraščena. Zemeljske plasti so precej nepropustne, tako da je veliko jezer, v katera segajo jeziki snega. Cesta je asfaltirana in je tista zgodbica o letečih kamnih in razbitih steklih bolj bav-bav. Pripeljeva se v Honning-svag, plačava 74 kr, se postaviva v kolono in čakava. Čakava dve uri. Še dobro, da sem se postavil v napačno kolono, drugače bi čakala še eno uro. Vožnja nama hitro mineva, saj medtem kosiva v avtu. Vračava se do Oldfjorda, tu pa zavijeva desno prot Alti. Doživiva prvi pravi stik z Norveško. Kot dežela je zelo lepa. Ob levi naju spremljajo visoke gore, ob desni pa morje. Voziva se po neštetih fjordih, ki so dolgi tudi po 40 km. Na koncu fjorda zavijeva in se nato ob obali zopet voziva nazaj. Polno je otokov, ki se strmo dvigajo iz morja, tudi do višine 1200 nm. Vrhov zaradi megle na 400 nm žal ne vidiva. Po grapah je še vedno sneg, izpod katerega tečejo slapovi vode, ki se izlivajo v morje. Vzpenjava se na 400 nm visok prelaz in pri- deva v stik s snegom. Ustaviva se, nadihava svežega zraka in se ponovno spustiva do morja. Ura je že 22. proč, vendar še kar nabirava kilometre. Jeva kar na bencinski črpalki, ki je ob tem času že zaprta. Ob odcepu za Finsko pa krmilo prevzame kopilot Janja in vozi še kako uro. Pred Nordskobotnom zavijeva v gozd. Da pripraviva vse za spanje, je ura že ena, vendar zaradi dneva tega sploh ne bi opazil. 11. julija ob 10.30 Če se ne motim, je danes sobota in sva na poti že deseti dan. Vstaneva bolj pozno, ker prav lu-štno dežuje. Ko poneha, na plinu skuham hrenovko in kavico za gospo, ki ravno leze iz spalne vreče. V petih minutah sva v mestu, kjer se zakadiva v nabavo, saj je jutri nedelja, izkušnje prejšnjega tedna pa so bolj grenke, ker sem bil skoraj cel dan lačen. Dotočim tudi gorivo, da ne bi prišlo do kakšnega presenečenja. S seboj imava tudi 5 litrov rezerve, vendar je bencinskih črpalk na pretek, tako da si v sedanjih časih lahko brez skrbi, da ne bi kje ostal brez goriva. Cesta se ponavlja skoraj v istem zaporedju. Vožnja okoli fjordov, vzponi in spusti, otoki z megleno kapo. Tu pa tam iz megle rahlo prši in tako že od daleč vidiva, kjer naju čaka »moker« pas. Potem kakih 10 km voziva po dežju in je zopet v redu. Prvemu vzponu na 234 km sledi drugi na 400 nm in ob spustu ugašam motor ter tako popravim povprečno porabo goriva na 6,4 1/100. Skozi mesta Bordu, Gratesen in Bjerkvik prispeva v Narvik. Mesto je znano predvsem po bitki iz leta 1940, ko so Nemci tu napadli Norveško. Kaj i* »Nepopisna gneča« na mejnem prehodu za Finsko bi drugega, kot da zavijeva v vojni muzej, ki se nahaja na glavnem trgu. Naredim posnetka ob spomeniku žrtvam vojne in tanku Hotchkiss, »luštni« stvarci iz omenjene bitke. Pregledava izložbe, se vrneva v avto in odpeketava dalje. Ob obali prispeva do prvega visečega mostu preko fjorda Skjomen. Skozi Ballogen prideva do Seatrana, kjer so trajektno povezavo tudi nadomestili z mostom. Od tu se cesta ponovno vzpne in spustiva se do mesta Skaberget, kjer morava počakati na trajekt do mesta Bognesa. Drugače se ne da priti preko fjorda Tys. Plačava 52 kr (5.500) in čakava eno uro, ker je kolona zaradi avtomobilov s prikolicami precej dolga. Promet je tu gostejši, ker se večina turistov odloči za obisk Nordkapa preko Norveške, čeprav so ceste na Švedskem lepše, bencin je cenejši in tudi vreme je manj muhasto. Končno se vkrcava na četrti trajekt, ki je pripeljal turiste z druge strani. Zapeljeva na posebni most, ki je na levi strani trajekta nad ostalimi vozili in tako rahlo nagnjeni odplujemo preko fjorda. Vožnja traja 20 minut. Od pristanišča se nekaj časa vzpenjava, znak pa naju opozori na 4,6 km dolg predor. Je enkraten, vklesan v samo skalo, ob straneh so samo majhne lučke. Prispeva iz pre- dora in pod nama se odpre dolina s svetlo zeleni jezerom. Na levi je elektrarna, na desni pa nasl^, nji predor, ki je malo krajši. Zapeljeva že v tre« ga in po četrtem plačava 35 kr cestnine. Kar dt užitek, si rečeva in nadaljujeva. Vendar, saj/ predorov kar noče biti konec. Zapeljeva skozi P tega, šestega, sedmega, sto metrov dolgega. Pe'J va se skozi enajsti predor, ki mu sledi most. speva nad fjord in naslednji predor v hribu nare« ovinek in po njem se spustiva do fjorda. Sledi ^ trinajsti predor, od skupno osemnajstih. Za n1 stom Fauske se cesta odcepi od morja in za *\ preko dežele. Vreme je neprijetno, saj že dr™ •a dv dan dežuje in to že močneje. Tudi tu si sledita predora, ki pa jih prevozi že Janja in nabira vo* .fl ške izkušnje. Ura je že polnoč, ko zagledava ta za polarni krog. Obvoziva hotel, vendar obele ne najdeva. Zavijeva v gozd, kjer prespiva 12. julija ob 11.00 Še vedno je slabo vreme in že tretji dan dc^ je, zato poleživa do 11. ure. Ko malo preneha- ^ ponovno za zajtrk hrenovke in kava. V hotelu«^ ima ime po polarnem krogu, izveva, da je te'*^ 25 km južneje. Cesta se vzpenja in prideva na » poraščeno planoto, polno kamenja, rušja in p° g meznih krp snega. Zagledava norveške zasta^ kar nama da vedeti, da je tu polarni krog, ki je j 66"33'severne širine. Narediva nekaj posnetkov kamnitem bloku, ki ima na vrhu ponazorjeno , meljsko oblo. Ob restavraciji je tudi prodajaj spominkov, malo nižje pa poteka železnica, ki P seka planoto po dolžini. ^ Odpeljeva se in 500 m dalje ob cesti zagledf^ spomenik s petokrako zvezdo na vrhu. Ugotov- ( da je posvečen jugoslovanskim žrtvam 2. sveto ^ vojne na Norveškem. Spuščava se mimo mn p^. jezer in pokrajina se začne vidno spreminjati- ^ novno zagledava smrekove gozdove, ki pa s° 0-vedno obdani z obsežno močvirno tundro, ki je rasla s krivimi brezami in moč. muncem, z°a nim belim predstavnikom tundre. , (se nadaUw ■ 29. julija 1988 'RAZVEDRILO; 9. STRAN Cc^o^JtJltJISJ^ICa-AS Obraz za film Prebukirana vlada V tej »fašistoidni, kontrarevolucionarni in k specialni vojni nagnjeni severni republiki«, kakor nas narodom v južnih republikah Pogromaško prikazuje njihov tisk, se resnično tudi da - roko na srce - poiskati kar cinične pikolovce made in Slovenia. Ni čudno, da smo jim veliko hujši trn v peti kot lastni Kosovarji ali zaprte cekajev-*e seje za zdaj še nekam avtonomne Vojvodine, če pa kar naprej aonimo svojo utopično pesmico o neki demokraciji, pravni državi, na 6kA V'h Pravican - Saj se ja že od konca vojne sem ve, da se pri "as nič ne ve: ne to, kaj je družba, kaj država, kaj politika. Imamo Pac model, ki je produciral tako diferenciacijo, ki ji v resnici načelju-je....no ja, saj vemo.... tista z Roške v Ljubljani. In kaj je s pikolovci, našimi čudaki? Nič drugega kot to, da dla-. cePsko, če ne že hudobno, nenehno škilijo preko Kolpe, name-to da bi pometali pred lastnim pragom. Saj nas nenehno učijo, ka-o nas Slovence uničujoče daje nacionalna paranoja, narcisoidni Slik*'**' vecvrednost, agresivnost, puhlo narodnaštvo in še kar je lakih odpadniških in surovinskih stvari. . hujskač in rušilec vsega naprednega, kar nam ponuja na kov nespremenljiva ljuba nam zvezna politika in še ljubša nam dr-ava, je tudi Franček Banček, borec in antikrist. Ta se vtika v vse, r J8 Pn nas idealnega, večnega, tako rekoč božjega ..Tudi in Predvsem v zvezno vlado. "A ti veš,« je začel svojo novo specialno provokacijo,« da P edsednik zvezne vlade svojih štirih novih ministrov nikoli še VIDEL ni?« * In kaj zato? Saj niso manekenke, da bi jih moral videti. i,"" i>li&mi_ zanje, i.aJJQa. r-.s: ;sr*.'j aw j««»v ——.....;- 9 V kabinet, sedli na kavč, pomežiknili, češ mi smo pa zdaj tvoji mi-stri- Tu smo, tvoji smo, bato! Da ti mozak stane!« -Franček, sam ves, da ni bilo tako. Izbrala jih je baza. Ma u K^na Da^a! Baza štrajka, je makarone in se namaka v Savi. 'zbirali6 m'nistre zvezne politbirokracije! Kako pa naj bi jih sploh - , ' solili bi Izbrance, ti spet svoje Izbrance, delegate...pa smo stvo Pr' pravlh> P° kliuču, po teritorialni vrsti tudi za ministr- stai "'n ka'<0 se Je DO *em tvoJem ^anrioznem sistemu (ključ pa vr-raki!pIo,1 moglo zgoditi, da je bila doslej zvezna vlada PREBUKI-RANA s Črnogorci, a?« -Prebukirana? Oh, Franček, saj nismo v turizmu! buk"Du"k'"ra-na! Tako se je jasno izrazil neki član vlade: prestane*™ Sm° b'''' V vlaC" 'e mr90,el° Črnogorcev! Da ti opet pamet -Dlakocepski si, kritizerskl! je a" sem Pa tak, grem pa k Mikuliču. Eden redkih državnikov 8 ne ze edini, ki si je ustvaril tak obrambni mehanizem, da ne vsenv n* '>ere ,n n' dovzeten za nobeno kritiko! To je zinil pred l^lj^1 Jugoslovani. Predsednik vlade pa ne bere, ne posluša in je • Katera bo lepa in najlepša? Ostalo jih je le trideset... PRIJAZEN, .»NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP! NEVEDNO Uredništvo revije Stop v Ljubljani je bilo zadnje tedne zasuto s pismi. Zakaj ta plaz? Gre za velik odziv na natečaj OBRAZ ZA FILM, ki ga Stop organizira skupaj s tržaškim Studiem PHI v mednarodnem letu filma. Prijavilo se je kar 420 deklet, nato pa je nekaterim splahnel pogum, saj je anketni listič vrnila le četrtina. Poleg slovenskih deklet so se odzvala tudi dekleta z vse Jugoslavije. 43 se jih je prišlo predstavit v uredni- Zmagovalko pa čaka še dolga pot. V Monte Carlu se bo morala predstaviti z igro in znanjem tujega jezika in se pri tem hudo potruditi, saj bo konkurenca huda: dekleta iz dvajsetih držav bodo tekmovala za nalsov Obraz za film 1988. Izbrati trideset deklet ni bilo lahko. Nekatera so bila do sebe preveč prizanesljiva, druga do znanja tujega jezika, s katerim se jih je zares izkazalo le malo. Spet se je pokazalo, da sloven- Da ti tretjič in na vekov veke mozak stane!« D. Sedej Nagradna križanka ^renjske^ifltrižanke: vodoravno: rimar, omara, maki, Jan, metropola, Paka ai a ' 'OS' stentor, Arap, Karantanec, oksid, oris, tnala, Matra, Vladi' JVar> Alr*e, Una, SW Niki, ido, št, start, cenitev, teror, tamar, Hans, «mira, ecarte, oas. pečat, sen, ac. I Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Mihelčič, Dom za starejše ljudi, Planina, Kranj; 2. nagrada: Martina Zalar, Golnik 34, Golnik Tri tretje nagrade: Mojca Miklavčič, Kajuhova 19, Kranj; Damijana Ošlaj, Spodnja Besnica 27, Besni-ca; Franc Soklič, Hotemaže 91, Preddvor. Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev ^oše Pii^f^'16 do srede, 3. avgusta, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa ttjadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). štvo revije STOP, na rešetu pa jih je ostalo še trideset, ki se bodo v nedeljo, 31. julija, v ljubljanskem hotelu Lev sprehodile pred žirijo, v kateri bodo: Andrej Sifrer, Majda Sepe, Tof, režiser Žarko Petan in Stane Sumrak ter televizijska voditelja Miša Molk in Bogdan Barovič. Prvouvrščena v Trstu bo septembra odpotovala na veliki mednarodni finale v Monte Car-lo, poleg tega pa bo dobila še snemalno pogodbo s TV Ljubljana; druga bo vesela ure Zlatarn Celje, tretja pa bo odšla na šestdnevno potovanje s Kompasom v Barcelono, ki ga poklanja revija Stop. Vse polfinalistke v Trstu se bodo pokazale v večernih oblekah Vezenin Bled in v kopalkah Lisce - za spomin pa bodo prejele parfume tovarne Krka in knjige Dela. Žirija v Trstu bo mednarodna, od slovenskih predstavnikov pa bodo sodelovali namestnik generalnega konzula, namestnica predsednice komiteja za turizem, generalni direktor Dela in odgovorni urednik TV Ljublja- - Foto: F. Perdan ske in tudi jugoslovanske srednje šole svoje dijakinje, vsaj kar se tiče tujih ježkov, zelo slabo pripravijo. • MOJCA RODMAN Iz Radovljice je prišlo prijazno pisemce Jasne K., o vljudnosti in ustrežljivosti ter priznani strokovnosti Mojce Rodman, ki je v središču mesta odprla svoj butik. Zato smo jo obiskali in se z njo pogovorili. »Osnovni delovni motiv mi je res kreativnost, kar pa ne zagotavlja, da bo stvar res dobra. Dobra je le v primeru, če ni izdelana iz cenenih materialov in če ni izdelana površno. Trudim se, da sem stalno v oblikovalskem trendu: zadovoljiti kupca in ostati v modnih smernicah z estetskim poudarkom. Pazim, da ne gre za en sam slog, kajti s tem omejim različnost našega dojemanja fenomena mode in seveda tudi ponudbo, ki teži k skupnemu imenovalcu: kvaliteti. Iščem kritiko, vodilo, mentorstvo, želim si skratka naročnike, ki so pozorni na oblikovanje izdelkov, ki jih nosijo, saj vse skupaj dviguje splošno kulturno raven okolja.« In kaj nam Mojca pnpcroLŠ za čas, ki prihaja? »Priporočam nostalgijo; nostalgična ženska hrepeni po podobah iz preteklosti in se vrača k nežnejšim oblikam, ob kvaliteti materiala in z izbranimi dodatki. Silhueta oblačila za ženske bo podaljšana, zvonasta, segajoča do gležnjev. Tipična oblačila: dolgi, ozki jopiči preko dolgih, ozkih kril, z gubami ali pliseji, pleteni kostimi, kratki jopiči preko dolgih kril, obleke balerin z dolgimi, zvonastimi krili... Značilnosti: diskretno poudarjene ženske obline in romatnični vtis, astrahan ovratnik, folklorni vzorci, geometrične obrobe. Modne bodo kučme, barete, ro-KCiViCC. 5t0l?, oolškornji s srednjo petko in visoki čevlji brez pete. Medtem pa bodo moški nosili plašče v slogu uniform, saharske jopiče, vojaške bluzone, hlače, ki se zataknejo v nizke škornje. Moški jopiči se bodo obvezno dvoredno zapenjali...« D. S. Dahnili so da: ■m V Skofji Loki: Vanja Božič in Nedim Tabučić iz Škofje Loke; Frančiška Klemenčič in Franc Lampe iz Bukovice; Valerija Zako-tnik in Danijel Resnik iz Žiganje vasi; Inge Gasser in Mihael Tavčar iz Spodnjih Danj; Nuška Eržen in Nedmi Dauti iz Železnikov; Jolanda Lotrič in Zdravko Benedičič z Martinj Vrha; Simona Si-frar in Marjan Čadež iz Loga. V Kranju: Anka Pavlin in Marko Dolinar iz Šenčurja; Milena Smrtnik in Robert Jenko iz Zgornjega Brnika; Berta Dolinar in Marijan Frantar iz Šenčurja; Mateja Roblek in Srečo Bobnar iz Suhe pri Predosljah; Mateja Svetina in Boštjan Ban iz Kranja; Silva Belehar in Jurij Vrhovnik iz Hrastij; Nevenka Zupan in Rajko Kerin iz Tržiča; Dragica Felkar in Borut Hafner iz Kranja, Valerija Beguš in Anton Koder iz Krope; Marjeta Bergant in VVolfgang Miihlhausen iz ZRN; Barbara Sever in Matjaž Fajfar iz Kranja; Marija Kuhar in Miha Maček iz Praprotne police; Barbara Rautner in Miro Stular iz Kranja; Renata Vernik in Janez Lipovec iz Tenetiš; Ida Alič in Bojan Hafner iz Srednjih Bitenj; Bernarda Lužovec in Jožo Galić iz Krope. Opravičilo Kranj, 27. julija - Pri pogovoru Kje so, kaj delajo, naši znani nekdanji športniki je prišlo do neljube napake. V naslovu nam je zagodel tiskarski škrat. Napisali smo Alenka Pirc-Mihelič. To je sicer njena hčerka, ki je plavalka. Pravo ime naše sogovornice je namreč Branka Pirc-Mihelič. Branki se opravičujemo za neljubo pomoto. In še en škrat nam jo je zagodel. Pri predstavljanju naših smučarskih tekačev na Rogli je pravilno Romana Vi-tas in ne Roman. Enako se opravičujemo za pomoto. DVA RAZLOGA VEČ ZA PRIDOBITEV TEKOČEGA RAČUNA MEJNI ZNESEK UMITA JE POVEČAN NA 500.000 din S 1.8.1988 BO MAKSIMALNI ZNESEK ZA DVIG GOTOVINE 300.000 din osnova za izračun je povprečni tromesečni priliv če je le-ta manjši od mejnega zneska se limit ažurira v višini mesečnega povpečja in zaokroži na 10.000 din navzgor vsake tri mesece bo maksimalna višina dovoljene prekoračitve na novo določena ta znesek velja za katerokoli banko v sistemu Ljubljanske banke na področju Slovenije za banke v sistemu Ljubljanske banke iz drugih republik ostaja maksimalni znesek 100.000 din za čeke drugih bank pa po 50.000 din /d ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj L-Gorenjc in banka — formula prihranka ureja DARINKA SEDEJ Pri Podržajevih — Marjan in Ksenija sta aktivna tekmovalca — lokostrelstvo postaja družinski šport; Marjanu je žena stala ob strani tudi pri pripravi gradiva za knjigo o lokostrelstvu. Pred izidom lokostrelskega priročnika Lok je nekdaj hranil človeka, danes ga zabava Šenčur, 25. julija - znani lokostrelski tekmovalec Marjan Podržaj je v pičplih dveh mesecih sestavil obsežno knjigo o lokostrelstvu, ki bo izšla v založbi Feniks pred koncem poletja. Zaradi pomanjkanja tovrstne literature pri nas jo bodo veseli vsi ljubitelji tega športa, kateremu avtor pripisuje veliko vrednost zaradi utrjevanja telesa in bistrenja duha. Ime večkratnega državnega prvaka v lokostrelstvu je danes verjetno znano večini Gorenjcev. Vseeno naj ponovimo, da je Marjan Podržaj, 29-letni tekstilni tehnik, galvanotehnik v Kemični tovarni Podnart, doma iz Nove vasi pri Radovljici in sedaj že tri leta prebivalec Šenčurja, lokostrelskemu športu zapisan celo desetletje. V tem času je sodeloval na 5 svetovnih 7 evropskih prvenstvih ter na 44 drugih nastopih za jugoslovansko lokostrelsko reprezentanco. "Nestrokovnost trenerskega kadra in padanje lokostrelstva na prioritetni listi Zveze za telesno kulturo Jugoslavije sta me spodbudila k pisanju knjige,"i a zlaga avtor in pojasnjuje:"Z njo bi rad rwimu.ru! g"*«*?*** T.«^ m- .----.«„«. "»'S"««« nase lu- liušireistvo na raven, ki bo enakovredna drugim športnim panogam. Namenil sem jo rekreativcem, tekmovalcem, trenerjem in drugim en-tuziastom, ki jih bo ta šport zanimal iz katerekoli strani." Že pred nekaj leti je Marjan pripravil za ljubljansko lokostrelsko šolo skripta v dveh zvezkih. Potlej so mu v ljubljanski založbi Feniks predlagali, naj sestavi knjigo o lokostrelstvu. In res je v komaj dveh mesecih zbral 215 strani gradiva, od tega približn o tri četrtine besedila, ki ga dopolnjujejo skice, diagrami, tabele in fotografije; slednje je posnel škofjeloški fotograf Janez Misson. "Knjiga zajema vsa vprašanja o lokostrelstvu,"nudaljuje sogovornik,"ki so bila doslej znana, ali pa tudi precej prikrita. Med prva sodijo poglavja o zgodovini, varnosti, vrstah tekmovanj in drugem. Nadalje sem obdelal strokovne stvari, od prvih korakov v lokostrelstvu do doseganja olimpijske kvalitete, kjer sem vmes opisal vse probleme, napake in učenje boljšega načina streljanja. Bralec bo razumel, da vsak od mojih nasvetov vselej ne ustreza njegovim zahtevam, vendar se da ugotovitve v dobršni meri izkoristili, ali vsaj preizkusiti na svoji koži." Lok kot človekov prijatelj Za lok nekateri zgodovinarji trdijo, da je prvi človekov izum. Gotovo je, da je človeka spremljal skozi dolga stoletju. Najprej ga je samo hranil, pozneje pa mu je delil tudi pravico in krivico. Danes je lok človekov prijatelj, ki ga zaoava. In še več! Marjan Podržaj, na primer, ceni lokostrelstvo kot šport, ki človeka dozoreva. Pomeni mu mnogo popolnejhše doživetje od streljanja s puško - Marjan je namreč tekmoval tudi v tem športu; kot slikovito pove v prispodobi, lokostrelec podaljša svojo roko, ko njegova puščica zadane tarčo. "Še nekaj Je prednost lokostrelstva,"naglaša znani tekmova lec in dodaj a:"Čeprav je lokostrelska oprema dokaj draga, je lahko večna, če jo lastnik skrbno vzdržuje. Ker gre za šport, ki ga je moč razvijati od otroštva dalje, je lokostrelsko lahko imenitna družinska dejavnost. V tujini to že postaja, pri nas pa ga šele skušamo širiti iz vrst tekmovalcev med množico." K slednjemu cilju bo gotovo pripomogla tudi Držajeva knjiga o lokostrelstvu, ki bo v prednaročilu stala le 9 tisočakov, po izidu pred jesenjo pa zanjo ne bo treba odšteti celih 20 tisoč dinarjev. Če drži avtorjeva ocena, da je lokostrelstvo zapisano na kožo Slovencem kot potrpežljivemu narodu, potlej je moč pričakovati pri nas razcvet te športne zvrsti. In kdor bo sledil Podržajevim tekmovalnim korakom, v katerih so ure in ure odrekanj ter z znojem prepojenega truda, naj prisluhne njegovemu nasvetu iz dolgoletnih izkušenj, da je najpomembnejše vztrajati. Vse puščice namreč ne za-danejo vedno v sredino tarče! Stojan Saje Blejski taborniki so svoje platnene strehe razpeli ob vznožju gora Pravi praznik za kmete Srednjega vrha Voda, ki teče po hribu navzgor Gozd Martuljek, 28. julija - Pri jeseniškem Kovinu so izdelali turbinsko črpalko, ki črpa vodo na višino do 300 metrov nad nivojem črpanja. Namestili so jo na 1.600 metrov nadmorske višine, na planini, kjer se pase živina s Srednjega vrha. Minula nedelja je bila za kmete Srednjega vrha nad Gozd Martuljkom pravi praznik. Na plan ini, 1.600 metrov visoko, kjer se poleti pase živina kmetov s Srednjega vrha, je kovinsko podjetje Kovin Jesenice namestilo turbinsko črpalko za pitno vodo. Ko je pritekla voda navzgor, je bil prizor domala ganljiv: vse živina, ki v teh dneh še kako občuti pomanjkanje vode in zato sili v dolino, je žejna prihitela k vodnemu izviru... Delovna organizacija Kovin Jesenice je jeseniški raziskovalni skupnosti prijavila raziskovalno nalogo s področja izkoriščanja primarrnega energetskega vira - vodne energije na težje dostopnih visokogorskih krajih s turbinsko črpalko za oskrbo s pitno vodo. Idejni načrt je prispeval dr. Jože Hleba-nja, projekt in črpalko pa so izdelali pri Kovinu. Predlagali so tudi vire financiranja: sklad za pospeševanje kmetijstva, Turistično zvezo Gorenjske, Planinsko zvezo Slovenije, Kovin, pašno skupnost Jesenice in raziskovalno skupnost Jesenice. Turbinska črpalka za pitno vodo v visokogorskih krajih je izdelana za minimalne vodne možnosti: za pretok petih litrov vode v sekundi, vodo pa črpa na višino do 300 metrov nad nivojem črpanja, 200 litrov na uro. Za pogon turbine zadošča že lOmetrov padca vode. Črpalka je izdelana iz domačih materialov, lahkla je, enostavna za upravljanje in vzdrževanje, prenosljiva in deluje brez nadzora. Ekološko je brezhibna, saj šum potočne vode preglasi obratovalni šum črpanja. Kovinu je to prva črpalka in če bo dovolj zanimanja, jo bodo začeli izdelovati. Namenjena je predvsem za visokogorske pašnike, za napajanje živine, za lovske koče, planinske postojanke, vojaške obmejne objekte, vikende, počitniške hišice in objekte gozdnega gospodarstva. Za črpalko, ki so jo namestili na planini nad Srednjim vrhom, so denar prispevali sklad za pospeševanje kmetijstva jeseniške občine, GG Bled, zemljiška skupnost, kmetje pa so sami položili 600 metrov cevovoda. Kmetje, ki živijo tako visoko in ki imajo stalne težave z vodo na visokogorskem pašniku, so izredno veseli "vode, ki zdaj priteka po hribu navzgor." Zato so se svojim gostom, ki so si prizadevali za namestitev črpalke, ob tej, zanje tako pomembni pridobitvi, oddolžili s svojo izredno gostoljubnostjo, po kateri so tudi sicer na Srednjem vrhu že od nekdaj znani... D. Sedej Jezerski biseri v Krmi Medtem ko številni taborniki hodijo na celinski tabor na Kolpo, pa so se taborniki z Bleda odločili za taborjenje v bližini doma. Želeli so si v Radovno, a so morali v Krmo. Tudi tam je bilo dvajsetim mladim Blejcem nadvse lepo. Dolga leta so tudi taborniki odreda Jezerskih biserov z Bleda taborili v Fazani, a ker se tam ne da v popolnosti izvajati taborniškega programa - med drugim ne smejo kuriti ognja, ne sekati drv in podobno, so lani prvič organizirali tridnevni celinski tabor na Zatrniku, letos pa so želeli teden dni preživeti v dolini Radovne. A ker je Radovna zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka, so jim dovolili šotore razpeti na jeseniškem področju, v dolini Krme. Malo daleč je bilo za nakupe, a so si znali dobro urediti tabor in v divji naravi Krme so preživeli čudovit teden. SLO Radovljica jim je dala šotore. To je posodila poljsko kuhinjo, vojska šotorke. Samo zavidali bi jim lahko. Kaj bi človek dal za tak donust v fiaMvi; klčT \Z vse tako enostavno, preprosto. Ob osmih so vstajali, kajti na Gorenjskem je takrat še rosa, po zajtrku pa ves dan spoznavali naravo, se vadili v orientaciji, signalizaciji, delali pohode, spoznavali zdavilna zeličča, rastline, se urili v streljanju z lokom in zračno puško. Po kosilu naj bi počivali, toda takrat morajo vendar malo pobrcati žogo in vse prehitro je potem večer, ko se umirijo ob tabornem ognju, si zaigrajo na kitaro, zapojo, pripovedujejo šale. Enkrat so naredili tudi nočni pohod. Tema je bila, da bi jo rezal, so pripovedovali, a je uspel. V enem tednu, pravijo, so v taborniških veščinah pridobili več kot sicer v treh mesecih, ko se dobivajo občasno v svojem taborniškem domu. Še se bodo odločali za celinski tabor, ven- um ui raui, ua Di imeli zanje več razumevanja. Zakaj ne bi smeli taboriti v Radovni, ki jim je najbližja, ki leži v njihovi občini. Saj so vendar taborniki, tisti, ki znajo ali pa se uče varovati naravo. Prav nič bi je ne okrnili, umazali, poškodovali. Le še več mladih bi naučili zdravo živeti v naravi. Matjaž Gale, 13 let, iz Radovljice: »Vesel sem, da sem lahko ostal v odredu, kljub temu, da smo se preselili v Radovljico. Izredno rad streljam z lokom pa tudi nogometu se ne odpovem, če se le da.« Martina Lakota z Bleda, 13 let: »Taborništvo te prav zastrupi. Ko se mu enkrat predaš, se mu zapišeš za vedno. Meni so najbolj všeč orientacijski pohodi, pa tudi lokostrelstvo in steljanje z zračno puško. Že od prvega razreda hodim z blejskimi taborniki in bom, dokler bom mogla.« Karolina Bernard, taborniški vodnik, 14 let: »K taborni- kom sem prišla, ko mi je b". let. Najbolj so mi pri srfli borniški večeri, ko se vsa*1' va umiri in se zberemo ognju. Res, nič ni lepšega večeri v taboru.« Zlato Bernard, starešin*;, linskega tabora v Krmi:' taborniški odred Jezerski J' ri Bled obstaja že 31 let, od junija 1957. Vsa leta smo* rili v Fazani. Kranjčani ^ odločili za celinsko taboif ob Kolpi, mi pa smo si bližine doma. Zakaj pa imamo vendar vse pogoje' ke, kot na Kolpi. Le da vo* niso tako tople, kot tam, * zato otroci počutijo bolje, so bliže domu. Za prihodi to bomo poskušali vendar^' biti dovoljenje za postavit^ bora v Radovni. Ne vem, bi mogli poškodovati na* taborjenjem?, saj vendar tu naučimo otroke, kako je t!2. uSToVC spoštovati in van ti.« , D. Gogalova lepotica cveti -Pred nedavnim so v jeseniški občinski skupščini sprejeli odlok o zaščitenih naravnih spomenikih. Med drugim je med naravnimi spomeniki tudi več kot 800 let stara Gogalova lipa-velikanka v Zgornji Radovni. Domačini pravijo, da jo je šest otrok komaj objelo, saj deblo meri več kot šest metrov. Veje lipe, ki prav zdaj cveti, so dolge in ogromne, sicer pa je deblo lipe votlo. V njej je našla dom tudi sova, veje pa so poraščene z mahom in plezalkami: kaj vse bi vedela pove-dait, če bi spregovorila... Foto: D. Sedej IZ ZGODOVINE^ _II NOB (23) Prazniki gorenjskih občin-vezani na dogodke iz NOB Ivan Ja» Marsikdo še dandanes ne ve, kdaj in zakaj praznujemo te dneve. Gorenjske občine so svoje praznike povezale z dogodki iz časov NOB, predvsem pa na začetne dni vstaje. Te gorenjske občine so: - Kamnik, ki praznuje prvi - Jesenice in Kranj, ki praznujeta drugi in isti dan - Radovljica in Tržič, ki slavita tudi na isti dan ter - Škofja Loka, ki praznuje zadnja. Dnevi, ki so jih za svoje praznike izbrale posamezne gorenjske občine, so na kratko naslednji: - 27. julija praznuje Kamnik. Tega dne so na kamniškem območju začeli z oboroženo vstajo, in sicer že leta 1941. To so bila sploh prva uporniška dejanja na Gorenjskem. Padla sta prva borca. - 1. avgusta praznujeta kar dve občini: Jesenice in Kranj. Tega dne 1941 se je namreč mlada Cankarjeva-Jeseniška četa prvič spopadla z napadajočimi okupatorjevimi policisti. To se je zgodilo na Obranci na Poljanah (obronki Me-žakle) nad Jesenicami. Tudi v tem spopadu so prvoborci prvič izgubili dva borca. - 1. avgusta proslavlja tudi občina Kranj. Konec julija in v prvih dneh avgusta 1941 sta bili ustanovljeni prvi dve Kranjski četi. Ena na Ce- gelnici pri Naklem oz. pod Storžičem, ena A* območju Šentjošta. Dne 3. avgusta 1941 X] Kranjska četa pod Storžičem ustrelila prveg* okupatorjevega zasledovalca. (Kranj svoj pra2' nik slavi na osnovi tega dogodka, vendar o" odločitvi to še ni bilo zadosti raziskano.) - 5. avgusta spet praznujeta dve občini: Radovljica in Tržič. Radovljica je za svoj praznik ig brala dan, ko je bil na Jelovici ustanovljen znameniti Cankarjev bataljon. To je bil tisti bat*' ljon, ki je čez pet mesecev prizadel hude udat ce okupatorjevim enotam v Selški in PoljanS*1 dolini, v januarju pa v Dražgošah. - 5. avgusta praznuje tudi občina Tržič. Teg* dne 1941. leta so za Storžičem nad TržiM| padli prvi borci (8) komaj prejšnjega dne \istt novljenega Storžiškega ali imenovanega Tržiško-Kranjskega bataljona. To je bil tu° prvi partizanski bataljon, ustanovljen na "0 renjskem. Le-ta je bil torej ustanovljen 4., Ca" karjev bataljon na Jelovici pa le dan za tem, *° je 5. avgusta in z istim namenom. - 9. januarja praznuje Škofja Loka. Ta dan )e škofjeloška občina izbrala zato, ker se je 9. j9/ nuarja 1942 začela v Dražgošah, ki so v tej 0" čini, znamenita tridnevna bitka z veliko m0' čnejšimi okupatorjevimi napadalci. Prihodnjič: Zločinski Himmlerjev ukaz 25. j"' nija 1942 o uničenju partizanov. -i--1 Noe gradi svojo jadrnico Prihodnje poletje splavitev na morju Kranj, 19. julija - Štiriinštiridesetletni Janko Noe iz Kranja že tretje leto preživlja večino prostega časa na dvorišču opuščene kmetije na Hujah, kjer s spretnostjo rokodelca vztrajno sestavlja osemmetrsko jadrnico. Opozarja, da prihajajo hudi časi, ko Noe gradi svojo barko, vendar prispodobe med legendo in lastnim priimkom ne jemlje povsem zares. Po poklicu sploh ni rokodelec. Kot diplomirani inženir kemije že petnajst let dela v laboratoriju za anorgansko površinsko zaščito pri razvojno tehniloškem centru Iskre Kibernetike. Vendar, precej pred prihodom v Kranj je v rodnem Mariboru z bratom pogosto preizkušal ročne spretnosti ob ustvarjanju raznih izdelkov. V prostem času pa je rad obiskoval obrežje Drave in se na Mariborskem otoku, kjer so nekdaj bile številne čolnarne, seznanil in navdušil nad plovili. Nekako pred desetletjem se je Janko Noe z družino, v njej so tudi trije sinovi, odločil za nakup male Elanove jadrnice. Sprva je zadoščala za skupne dopuste na morju, z rastjo družine pa so se kazale potrebe po večjem plovilu. Zato so prodali staro jadrnico in doma narejeno prikolico ter primaknili še nekaj dinarjev za nakup plastične lupine za veliko, osemmetrsko jadrnico. "Nakup lupine pred petimi leti se je začel klavrno,"se spominja sogovornik, "saj zaradi zapletov z izdelovalcem nisem mogel celi dve leti ničesar narediti na barki. Tačas sem se pridružil članom Brodarskega društva v Kranju in pri njih iskal graditeljske izkušnje. Obenem sem si ogledoval podobne jadrnice, proučeval literaturo ter razmišljal, kako se bom lotil izgradnje svoje jadrnice. Za tako delo namreč ni dovolj le računanje in risanje na papirju, amp k je treba vse izmeriti in preizkusiti na pl< ilu, kjer so vse linije več ali manj zaobljene. Nemalo težav je bilo tudi z nakupom raznih materialov." Iz vodoodporne vezane plošče je Jenko izdelal nosilne elemente in pregradne stene v notranjosti barke. Natančno je sestavil police in klopi, ki se ponekod spremene v le- žišča. Tako bo v kabini bivalni prostor z miniaturno kuhinjo, med njo in spalnico pa bodo tudi sanitarije. Hkrati je poskrbel za nakup palobne opreme, od jambora do jader pa ograje, vitel in vrvi. V kabino je vgradil okna iz nerazdrobljivega stekla. "Sedaj izdelujem/'pojasnjuje samogra-ditelj."nosilno podlago za motor. Gre za Torpedov stroj z 8 konjskimi,močmi, ki bo služil kot pomožni pogon in elektrarna. Kmalu bomo barko dvignili na stojalo, da bo moč vgraditi k motorju os s propelerjem in krmilo ter montirati kobilico. Pri tem mi bodo priskočili na pomoč prijatelji, ki že imajo graditeljske izkušnje, ženina skrb pa bodo barvanje in tapetniška dela." Nov način dopustovanja , Janko Noe je sicer predvideval, da bo že letošnje poletje popeljal družino z novo jadrnico po morju. Te načrte so prekrižale predvsem podražitve raznih materialov in sestavnih delov, zaradi česar se je izgradnja jadrnice zavlekla. Še težje rešljiv problem pa je iskanje priveza za plovilo kjerkoli ob obali Istre, saj so v naših marinah gostoljubni le do plačnikov v konvertibilni valuti. Janko vseeno upa, da bo ob pomoči Brodarskega društva do prihodnjega poletja vendarle dobil svoj prostorček v domačem morju in bo lahko splavil svojo barko. "Naš dopust nameravamo potlej spremeniti,"nam zaupa sivolasi mož vitke postave, ki spominja - morda tudi zaradi poraščene brade - na pravega mornarja, pa ra-zlaga:"Ves čas bomo potovali ob Jadranski obali in spoznavali način življenja na morju. Kolikor vem iz izkušenj z jadranj s kolegi, takšna plovba sploh ni primerljiva z vož- Za družino Noe se bo letovanje poslej -menilo c a Foto:'' njo z motornim čolnom ob obali. ?0' vsaj meni, veliko več učitkov in žaba. fJ. Med pogovorom Janko Noe ornen1 ^ vedneže, ki ga sprašujejo, koliko časa \ A delal to jadrnico. Njim odgovarja, da L; delo zapleteno in počasno. Za druge, j dajo na lastnike jaht kot na nekaks", gotce, izdaja očem skrito resnico, day, ni vsaj polovico vrednosti barke iz d f delavnice vloženo delo graditelja. 0» > ko priznava, da bo le na tak način lan ( šel do velike jadrnice, razmišlja tu<* ^ stih, ki si tako in bogatejše plovilo e vno kupijo. . j normalno njegovo početje. Vendar za i opozarja s hudomušnim nasmeškonV, njegov legendarni soimenjak začel barko zaradi bojazni pred hudimi Stoj a"" Petek, 29. julija 1988 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA 11. STRAN »mUSSiJMEnOLA Pogovor z Matijem Markljem, direktorjem Komunalnega gospodarstva Radovljica, o poletni oskrbi s pitno vodo________-— Suša najprej pokaže zobe na Lipnici in Lazah Radovljica, 26. julija - »V radovljiški občini ^^^JS^^^^S^ Ce pa se bo suša neprekinjeno "«d^SlainSeVecje porabe že nastale prvemo nje v oskrb nih virov, zmanjšanja zalog v,^b»r.a1"^ Komunalnega gospodarstva Radovljica, ie v torek dejal Matija Markelj, direktor Komunam • Kje bi se najprej pojavile težave? »Prvi znaki suse se pokažejo na Zgornjih Lazah in Zgornji Lipnici. V Lazah vodni viri že usihajo, vendar je vode za zdaj še zadosti. Ce pa jo bo zmanjkalo, jo bomo tako kot ze večkrat doslej vozili iz doline, domačini Pa imajo za hude čase tudi vodnjake in kap-nice. Trajna rešitev bi bila izgradnja precr-pavališča oz. prečrpavanje vode iz zajetja v Radovni, za kar že imamo študijo, vendar bi bilo to zelo drago. Na Zgornji Lipnici je problem, ker se ob suši pretok izvira zmanjša, nivo vode v zbiralniku se zniža, pritisk pade jn voda ne teče več na više ležečp kmg**jS, a udi tu si domačini pomagajo z vodo iz vodnjakov, za živino pa jo vozijo iz potokov.« • Pred dvema letoma so pomanjkanje vode najbolj občutili v Lipniški dolini, se zlasti na Dobravi. Ko ste problem resili, so se krajani čudili, zakaj ste zgradili tudi klo-rirnico. »Z dodatnim zajetjem Kroparice smo za petino zmanjšali pretok potoka, kar se zlasti ob daljšem sušnem obdobju pozna in občuti, tudi zato, ker se v potok steka precej nesnage, težav pri oskrbi s pitno vodo pa ni več. Klorirnica je nujna za izredne primere (onesnaženje ali okuženost vode) in jo imamo tudi ob ostalih zajetjih, vendar jih doslej še nismo uporabljali. Bojazen, da bi v radovljiški občini pili klorirano vodo, je torej odveč.« • Ob daljši suši postanejo »gluhe« tudi pipe v manjših krajih, kot so Kupljenik, Nemški rovt, Gorjuše... Kako bi v teh vaseh zagotovili boljšo oskrbo? »Na Kupljeniku, kjer upravlja z'vodovodom vaški odbor, imajo vodno zajetje, ki pa ob suši ne zadošča potrebam in je treba predvsem za napajanje živine voziti vodo iz siuuencev. Na tem območju že leto dni opazujemo studence, ki so dovolj bogati z vodo. Ko jih bodo speljali v omrežje, bo konec tudi poletnih težav. V Nemškem rovtu je pod vasjo zajetje, iz katerega prečrpavajo vodo v višje predele. Ker je območje kraškega značaja, izdatnost vodnih virov niha, zato včasih zmanjka vode ali je le treba omejiti porabo. Na Koprivniku smo dobro oskrbo z vodo zagotovili lani z izgradnjo dodatnega zajetja in vzdrževalnimi deii, na Gorjušah so letošnje poletje še lahko težave, že jeseni pa se bomo skupaj s krajani lotili gradnje dodatnega zajetja in črpališča. V vaseh pod Dobrčo, kjer sami upravljajo z vodovodom, imajo več težav s kakovostjo vode kot s količinami. V Ski hotel na Vogel vodo še vedno vozijo z gondolo, vendar že razmišljajo, da bi jo prečrpavali iz nekdanjega zajetja za hotelo Bellevue.« • V Vojah iščete za oskrbo Ribčevega laza, Bohinjske Bistrice in vseh gostinsko-turističnih objektov (kjer gre za velika nihanja v porabi) še dodatnih 40 do 50 sekundnih litrov vode. Približno polovico ste jih že našli, pri ostalih količinah imate nekaj težav. Kakšne? »Obstoječe zajetje je v bližini kmetijskih zemljišč, ki jih zdaj za razliko od preteklosti gnoiiio z umetnimi b» ^rugllL; gnOjiu. Pred dvema letoma je zaradi tega že prišlo do okužbe vode, v bližini zajetja pa je tudi planinski dom, ki nima urejene kanalizacije. Nova zajetja moramo zato najti na robu kmetijskih zemljišč oziroma na območju, ki ga bo mogoče zavarovati pred morebitnimi onesnaževalci.« C. Zaplotnik ^i^inska koča v Krmi je bolje oskrbovana Profesor skrbi za planinsko kočo koče g K-n^a. ^aa°vna, 28. julija - Letos je oskrbništvo Kovinarske gjm v frrm' Povzel Aleksander Klinar, sicer profesor na jeseniški va - aziJ1, Pripravlja shod kulturnih delavcev pod ostenjem Triglava svobodo, za demokracijo. kaj il?IPska dl'uštva imajo že ne-ninskih u> težave s kadri v pla-di ki l "o^ah in postojankah: ljuta« mi' !"'' Pripravljeni polet, de-•^Kibeti za koče, enostavno pa že so, težko vztraja- ni in ni J°V°wnca druStvoT|i>0gledu ima Planinsko tos izje^r^^k-Koroška Bela le-nik vendar pa so jim ponekod cene ušle v že kar si r. Sezne višave. Za cene osvežujočih pijač prav tako velja, da so 2ličnpnv0d lokala do kikala, pa vsaj od kraja do kraja precej rako so turistično manj znanih krajih so cene zmerne, medtem razumi Ve^lh* zlasti turističnih središčih dosti višje, kar je seveda V Bnif™' In kaksne so cene po gorenjskih gostiščih in hotelih? sosuin, Na Vidmu v Poljanah nad Škofjo Loko so nam poveda- —nuijcv. rivu v sieKlei hnlAT' ■ gostilni pri Lectarju v Radovljici je moč dobiti brezalko- «a imajo sadne sokove "i n Čoca-Cok) po »00 dinarjev, ostale osvežujoče pijače pa po 700 dinarjev. Pivo v steklenici stat narjev. V gostilni pri Lectarju v Rado\ holne pijače za 1200 dinarjev, vrček piva pa za 2000 dinarjev, ua {fc najdražji so hoteli na Bledu. Tako je na primer v tamkajsnjen hotelu Golf za osvežujoče pijače in sadne sokove potrebno ods kar 2600 dinarjev, za steklenico ali vrček piva pa 3200 dinar ^a primerjavo navedimo kranjski hotel Grelna, kjer brezalkono rie osvežilne pijače stanejo 1200 dinarjev, pivo pa 1800 dinarjev tako kot v ostalih lokalih v družbenem sektorju. Zasebni gostinci imajo cene enake, ali pa le malenkostno različne. Žeja je prea-Vsem v poletnih mesecih huda stvar, vendar ob tovrstni osvežitvi marsikomu z bolj plitvim žepom, ostane malce g-enak priokus. J H ^ Matjaž Gregotic odšteti jev. Vodnik Dušan Feldin hrani spomine na doživetja iz gora v več planinskih dnevnikih - Foto: S. Saje gorje desetina gorskih vodnikov, mlade pa vodi nekaj manj mladinskih vodnikov. Vsi vodniki so povezani v odseku za planinsko hojo in vodništvo, ki po množičnosti in delavnosti sodi v vrh naše planinske organizacije. »Člani odseka se vzorno povezujemo pri vodenju izletov,« pojasnjuje sogovornik in nadaljuje: »Ze 12 let sodelujemo v akciji, ki smo jo na začetku poimenovali »Vsi občani Kranja hodijo v gore«. Vsako leto sestavimo plan z okoli 40 izleti in popeljemo planince od nizkih vrhov do visokogorja. Konec letp dodamo poročilu o delu predloge za ture, ki si jih izletniki najbolj želijo. Ponavadi tiste izlete tudi vodimo, sicer pa se vsak mesec na vodniškem sestanku dogovorimo, kdo bo kateri izlet vodil, kdaj na pot, kolikšna bo cena in drugo.« Lotos je v društvenem programu izletov Dušanovo ime zapisano le dvakrat. Izlete namreč vodi tudi v planinskih sekcijah krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah, šol in društva upokojencev ter pomaga celo turističnim organiza- cijam. Takšna aktivnost je za planinskega vodnika nujna, saj mora vsako sezono voditi vsaj pet izletov in redno sodelovati pri dopolnilnem izobraževanju, da lahko nosi rdečo-belo značko. Vedno pripravljen na turo »Vodenje izleta ni enostavna naloga,« naglasa vodnik Feldin in iz izkušnje svetuje: »Vodnik naj bo aktiven prek vsega leta, ker mora biti vedno bolje telesno pripravljen od svojih varovancev. Pozimi lahko obiskuje množične pohode in se utrjuje na smučeh; pred letno sezono naj ima za sabo vsaj 150 do 200 kilometrov za kon-dicijsko pripravo. Nujno je tudi psihično zdravje, da se je sposoben prilagajati različnim ljudem in razmeram v naravi. Posebej pomembno pa je, da pozna teren za nameravani izlet do podrobnosti in se za turo vnaprej temeljito pripravi.« Za poletni izlet v sredogorje je potreben, kot določa pravilnik o planinskem vodniku, najmanj en vodnik na 10-15 udeležencev. V visokogorje lahko vodnik popelje do osem izletnikov, vsak skupinski izlet pa naj bi praviloma vodila vsaj dva vodnika. Med vodenjem izleta mora vodnik zavarovati nevarna mesta na poti in zagotavljati disciplino udeležencev. Predvsem no sme dovoliti oddaljevanja posameznikov iz skupine. »Vodenje izletnikov doživljam,« priznava sogovornik, kot stalno skrb in veliko odgovornost. Vseeno mi ta dolžnost ni odveč, ke" sem rad v gorah in med ljudmi.« In še nekaj je plačilo vodniku za njegov trud. V dolino prinaša nova doživetja in niza spomine za dni, ko bodo planinski gojzarji zmogli vedno nižje vrhove.. Besedilo in slika: Stojan Saje Poletna reportaža Benetke so vedno enkratne Benetke, julija - Po cesti, morju, z vlakom, kakorkoli hočemo, v Benetkah smo v štirih, petih urah. Posebno poleti je v to znamenito mesto organiziranih veliko izletov, saj je tam vedno kaj videti. Ne le množico zgodovinskih stavb in umetnostnih spomenikov, v Benetkah se vedno nekaj dogaja. Pa naj bo to mednarodni bienale sodobne likovne umetnosti, mednarodni dramski festival, festival sodobne glasbe, festival mode, filmski festival ali kaj drugega. V. Stanovnik Značilnost Benetk, mesta na vodi, je kar 150 kanalov, preko katerih je speljanih 400 mostov. Po kanalih gre ves transport in promet. Najznamenitejši je Canal Grande, ob katerem je več kot 70 znamenitih stavb od Museo di Storia Naturale do slovite Ca'd'Oro, Accademie di H..1I-. A»-*J «"1"«-- 1 - r»»wi paiatc laj redan in drugih. Zgodovina Benetk je izredno zanimiva in bogata. Največja zgradba v beneškem slogu je znamenita Doževa palača. Pred njo in na Trgu svetega Marka je ogromno golobov, ki čakajo na hrano, s katero jih krmijo turisti. Te hrane menda prodajo toliko, da so prav trgovci s hrano za golobe med najbogatejšimi Benečani. ^r^jSs HAL** i5 Poleg številnih turističnih agencij, ki so v Benetkah (vse so zasebne), je tudi Kompasova agencija, ki jo vodi Primorec Marino Anto-lič. Agencija si je pridobila velik ugled in številni turisti prav v njej zamenjajo denar, se prijavijo za izlete. Pri Marijini kapelici v Stahovioi dva meseca kasneje Se vedno se premika Stahovica, 25. julija - Konec maja in v začetku junija je veliko vznemirjenje povzročilo premikanje Marijinega kipa na Županjih njivah v Stahovici. Obiskovalci od blizu in daleč so hodili v majhno vasico blizu Kamnika in čakali, da bodotudi oni videli enega izmed gibov, pa naj si bo premikanje roke ali mižikanje, kar se je menda najpogosteje dalo videti. Dva meseca po našem obisku Županjih njiv bi lahko rekli, da se je le malo spremenilo. Krajani so pripravili nekaj več stojnic, za silo uredili okolico in pred kapelico postavili stojalo za sveče ter denarne prispevke. Največ ljudi, pravijo, da prihaja v Županje njive konec tedna in zvečer, veliko pa je tudi obiskov organiziranih izletniških skupin, ki jih pripeljejo avtobusi. »V začetku, po odkritju čudežnega premikanja, je bil v Županjih njivah velik problem promet in prav srečo smo imeli, da se ni zgodila nobena nesreča. V majhni vasi ni bilo primernih parkirišč, težave so bile tudi s sanitarijami. Zato so se člani krajevne skupnosti in kamniškega izvršnega sveta sestajali vsak teden ter se dogovarjali, kaj je treba storiti. Sklenili smo, da se ves denar, ki se zbira v Županjih njivah nameni za ureditev kraja in tako je sedaj že bolje s parkirišči, za silo je poskrbljeno tudi za sanitarije. Z gostinsko turističnimi delovnimi organizacijami pa se bomo skušali dogovoriti tudi za kaj več, saj izgleda, da bo kraj še kar naprej poln obiskovalcev,« pravi Maks Lavrinc, predsednik skupščine občine Kamnik. Kot je povedala domačinka se menda Marijin kipec še vedno premika, čeprav ne vedno in ne vsakemu. Toda, menda je vredno poskusiti... V. Stanovnik Sredi dopoldneva, ko sva s fotoreponerjem obiskala Županje njive, nI bilo veliko obiskovalcev. Bilo je le nekaj Cehov in upokojencev iz Črne na Koroškem, ki so bili na izletu. Foto: F. Perdan (mmSmSmOLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 29. julija 1988 Prva na vasi in zadnja v mestu Dogajanja v športu so zanimiva tudi tedaj, ko ni tekmovanj. Zimski in poletni prestopni roki nemalokrat dvignejo temperaturo v klubih (in športni javnosti) do vrelišča, včasih celo zavre... Tudi na Gorenjskem je precej športnikov, ki so v preteklosti zapustili »domači« (prvi) klub in se uveljavili v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu... Dvakratni svetovni prvak v kegljanju Boris Urbane iz Goric je od kranjskega Triglava prestopil k ljubljanskemu Gradi-su. Alenka Cuderman iz Tupalič se je prvega rokometnega znanja naučila v domačem Preddvoru, odtod pa jo je športna pot vodila v Ljubljano, Beograd, Tuzlo. Vaterpolisti kranjskega Triglava Tomaž Lasič je bil prvi vratar zagrebške Mladosti, Andrej Jerina igra nogomet za Slovan. In še svež primer: namiznoteniška igralka Polona Frelih je pred kratkim iz kranjskega Merkurja odšla k ljubljanski Polikem Olimpiji. Ob vsakem prestopu so se vedno našli »dobri poznavalci razmer v športu«, ki so v ozadju videli le denar, kot je to značilno za prestope v jugoslovanskem nogometu. Pa vendarle: športniki, ki smo jih omenili, so odšli v druge klube predvsem zato, ker so želeli v športu doseči kaj več, kot da bi bili le »prvi na vasi in zadnji v mestu«. Želeli so uveljavitev v državnem in mednarodnem merilu in so bili pripravljeni (in so še) za izpolnitev teh ciljev še bolj zavzeto trenirati kot »doma«, se odreči prijateljem iz domačega okolja, se voziti na treninge na desetine kilometrov daleč, včasih za to tudi primakniti kakšen dinar iz svojega žepa. Če komu, potem EoriSu 'jtv'lfiC'd, ki sc SSStSVflH prvenstvo Budimpešte peljal v vagonu II razreda, lahko verjamemo, da gaje v Ljubljano vodila le želja po napredovanju... Samo rokometašica, ki je povsem brez športnih želja, ki se odrekla igranju pri večkratnem evropskem klubskem prvaku, večina pa bi ponudbo Radničkega iz Beograda sprejela odprtih rok, tako kot je to tudi Alenka Cuderman. Polona Frelih! Dela in živi za namizni tenis, v tem športu je že veliko dosegla, hoče pa še več. Zato je razumljivo, da so jo v Ljubljano speljale možnosti za boljšo vadbo, po izpadu Merkurja in prve lige pa tudi stalen stik z najboljšimi igralkami v državi, kar je tudi eden od pogojev za napredovanje. In če razmišljamo še nekoliko drugače: ne Boris Urbane ne Alenka Cuderman ne kdo drug ne bi dosegel takšnih uspehov in obredel toliko sveta, če bi vztrajal v »domačem« klubu in zavestno krnil svoje športne ambicije. Pa s tem ne želimo omalovaževati deleža, ki so ga k uspehu teh športnikov dali matični klubi in njihovi športni delavci. C. Zaplotnik »Šport AID '88« v Splitu in Kranju Beograd, 27. julija - V letošnji akciji »Šport AID '88 - tek s časom,« ki ima osnovni moto pomoč otrokom sveta v boju proti lakoti, siromaštvu in bolezni, se je vključila tudi Jugoslavija. Rdeči križ Jugoslavije, Atletska zveza in ZK ŠZDL so že formirali organizacijski komite »Šport AID '88«. Tek s časom tokrat ne bo samo v Afriki kakor leta 1986, ko je okoli dvajset milijonov ljudi iz devetinosemdesetih držav s tekom prineslo okoli petintrideset milijonov dolarjev za pomoč lačnim na tej celini. V letošnjo akcijo, ki se je začela že pred mesecem dni pa se bodo vključili tekači iz 218 držav vsega sveta. Ob otvoritvi Generalne skupščine ZN 11. septembra bo 436 otrok, po en deček in ena deklica iz vsake države, ki bo sodelovala, prižgala plamenico pred zgradbo ZN v New Yorku, kar bo pomenilo začetek de-setkilometrskega teka milijonov ljudi, ki bodo širom sveta v istem času tekli z istim ciljem. Ko bo tekma s časom končana, bo sledil prvi svetovni karneval, najvznemirljivejši dogodek, ki je bil kdaj organiziran, štiriurni koncert, ki ga bodo s satelitskimi zvezami, prenašali na vse kontitente sveta. ' V sestavi jugoslovanskega Organizacijskega odbora so tudi predsedniki Splita in Kranja. Glede na to, da je Split organizator evropskega atletskega prvenstva leta 1990, je bilo prav Splitu ponujeno, da se ena glavnih tekem teka s časom priredi prav tu. Velika tekma s časom pa bo organizirana tudi v Kranju, ki je vključen v organizacijo »Šport AID "88«. D. Humer Prvi članski državni naslov za radovljiško plavanje Polona Rob odlična na Reki _ , Radovljica, 27. julija — 15-lotna Polona Rob iz Radovljice, sicer dijakinja 2. letnika radovljiške srednje ekonomske šole, je na nedavnem državnem prvenstvu na Reki dosegla imeniten uspeh, saj je s prvim mestom na 200 metrov delfin osvojila prvi državni članski naslov za radovljiško plavanje. Pa ne le to: na 400 metrov mešano je s časom 5.10,22 postavila nov absolutni slovenski rekord in z drugim mestom za Petrtičevičevo, hčerko odlične Djurdje Bjedov, ter s petim mestom na 200 metrov mešano le še zaokrožila reški uspeh. V torek, torej le dober dan po državnem prven-. ,stvu na Reki, je že odpotovala na evropsko mladinsko prvenstvo na Nizozemsko, kjer bo tekmovala v disciplinah 400 metrov mešano, 200 metrov delfin in 200 metrov hrbtno; Polona je začela trenirati plavanje pred sedmimi leti pod vodstvom Mateja Zbontarja, zadnjih šest let pa je njen trener Ciril Globo- čnik. Vseskozi je v jugoslovanskem kakovostnem vrhu, najprej med pionirkami, zdaj kot mladinka (na državnem prvenstvu v Splitu je osvojila štiri kolajne — zlato na 200 metrov delfin ir hrbtno, srebrno na 400 metrov mešano in bronasto na 200 metrov mešano), na tekmovanju na Reki pa je tudi dokazala, da bo mešala štrene tudi članicam. Med pripravami na letošnjo sezono je preplavala okrog 1700 kilometrov, sicer pa, teko kot drugi radovljiški plavalci in plavalke, veliko tudi telovadi, dviga uteži in podobno. V Radovljici so vsaj pozimi slabe možnosti za vadbo, zato morajo trening v vodi deloma nadomeščati z drugimi oblikami. Kot vse kaže, tudi delo v skromnih razmerah in ob prizadevnosti plavalcev in trenerjev rojeva sadove. Polona, ki kajpak, trdo trenira in hiti z enega tekmovanja na drugo, skorajda nima časa, da bi se poveselila letošnjih uspehov, zato že težko pričakuje 18. avgust, ko naj bi se tudi plavalci priključili taboru radovljiških športnikov v Fazani. C. Zaplotnik Olimpijci na teniškem turnirju Radovljica, 27. julija — Hotel Grad Podvin prireja v soboto, 30. julija, teniški turnir, na katerem bodo nastopili slovenski udeleženci letnih in zimskih olimpijskih iger. Turnir se bo začel ob pol devetih dopoldne. Organizator sprejema prijave po telefonu 75-543 ali v recepciji hotela. Za turnir bodo izžrebali pare deset minut pred začetkom tekmovanja. Najboljši bodo prejeli nagrade, ki jih prispevajo Elan, Hit-tachi, Inex Adria, blejske turistične agencije, hoteli ter nekateri zaseb- nikL C. Z. Po absolutnem državnem članskem plavalnem prvenstvu na Reki Štirje v ospredju Kranj, 27. julija - Za 166 mladih plavalk in plavalcev iz osemindvajsetih jugoslovanskih plavalnih družin so končane tridnevne tekme na letošnjem absolutnem državnem prvenstvu za člane in članice. Le-to je potekalo v hudi vročini v reškem bazenu na Kantridi. Organizator je bil PK Primorje, ki praznuje 85-letnico delovanja. Junaki prvenstva pa so Darjan Pe-tirč, Polona Rob, Matjaž Koželj in Anamarija Pctričević, ki so postavili pet absolutnih državnih rekordov, tri za mladince, enega za pionirje in pet klubskih rekordov v štafetah, več pa je bilo tudi republiških rekordov. Junaki letošnjega prvenstva so štirje. To so: Darjan Petrič iz Triglava in Ana-Ma-rija Petričević iz Splita, ki sta poleg Igorja Majcna tudi potnika na letošnje letne olimpijske igre v Seulu, ter Polona Rob iz Radovljice in Mariborčan Matjaž Koželj, ki je na 200 m delfin postavil nov absolutni državni rekord. S časom, ki je letošnji trinajsti najboljši rezultat v Evropi, je Koželj postavil tudi normo za pot v Seul, vendar se je tu zataknilo. Že pred državnim prvenstvom, ki je bilo tudi zadnje za izpolnitev norm, so določili jugoslovanske reprezentante za olimpijske igre. Toda s tem rezultatom bi Koželj moral biti zanesljivi potnik v Seul. Četrta junakinja je bila Radovljičanka Polona Mladi tekmovalci in tekmovalke od Radovljice do Skopja, iz skoraj vse Jugoslavije, so se razšli z dobrimi vtisi, kljub hudi tropski vročini, ki vlada te dni skoraj po s vej Evropi. Dosegli so veliko dobrih rezultatov, za nameček pa so postavili tudi pet absolutnih državnih rekordov in pet klubskih v štafetah, tri za mladince, enega za starejše pionirje in več republiških rekordov. Rob. Na 200 m delfin je osvojila svoj prvi članski državni nalsov, bila druga na 400 m mešano in peta na 200 m mešano. Od Rado-vljičank sta se izkazali še Melnikova in RO' bičeva. Darjan Petrič je na 1500 m kravi s 15 :37 na Reki dosegel svoj najboljši letošnji rezultat v tej disciplini. S tem je dokazal da se njegova forma še izboljšuje. Na teifl prevenstvu so bili v ospredju tudi njegovi klubski tekmovalci in tekmovalke. Braco Vojičič in Dušan Križnik, ki sta še mladin* ca, sta potrdila, da se razvijeta v res dobra plavalca. Pri dekletih je Zala Kalan osvojila drugo mesto na 200 m delfin in bila peta na 400 m mešano, Alenka Pire pa v tej disciph' ni šesta. Dobro je na tem prvenstvu plavala tudi Jamnikova in seveda tudi ostali mladi plavalci Triglav in Radovljice. S tem so še enkrat dokazali, da so v vrhu jugoslovanskega plavanja. D. Humer Druga zvezna vaterpolska iiga - zahod Sodnika in žaljivi gledalci botrovali porazu Triglava Opatija, 27. julija - Druga zvezna vaterpolska liga Opatija : Triglav 9:8 (2:3, 2:2, 2:1, 3:2), gledalcev 300. sodnika Brala (Reka) Cuk (Split) Opatija - Liber, Fatović 2, Opala, Pajalić, Mervić, Varga 1, Blasig 2, Dujnić, Traub 1, Cofer, Bosner 2, Blažić, Mata cin. Triglav - Naglič, B. Hajdinjak, Brinovec, Sirk, Troppan, Jambrović 2, Jerman 1, R. Hajdinjak, Marinić 2, Štirn, Richter 3, Sti •osmajer, Cvitko-vić. Žaljivi gledalci, sodnika z Reke in Splita so botrovali nezasluženemu porazu v igri veliko boljšega Triglava. Pri takem sojenju in pred takimi gledalci ni mogoče zmagati, pa čeprav si boljši v vseh pogledih vaterpolske igre. Ze drugo desetletje spremljam vaterpolsko igro. Bil sem skoraj na vseh bazenih v Jugoslaviji, a takega sojenja še nisem doživel. Sodnika sta tekmo začela pod pritiskom gledalcev, ki so ju žalili, zato sta sodila pristransko v korist domačinov. Triglav je povedel že v prvi četrtini, čeprav so domačini ravnali z njimi v vodi, kakor so hoteli. Toda gostje se niso vdali v »vodno pretepanje« in so še naprej igrali tehnično zrelo. Sodnik Brala pa je tudi potem sodil v korist Opatije. Čuka so gledalci »uničili« že v prvih minutah, tako da je bila njegova piščalka bolj ali manj nema. Minuto in trideset sekund pred koncem druge četrtine je eden od gledalcev fizično napadel sodnika Brala. Ta je odpiskal konec tekme, a tekme ni bilo konec. Delegat tekme Ranko-vič iz Zagreba in domači pri sodniški mizi so Brala prepričali, da naj se tekma nadaljuje, kar je bila prva groba kršitev pravil. Druga pa je bila na koncu četrtine. Sirena je označila konec četrine, žoga pa je že bila v golu Opatije. Sodnik Brala ga ni priznal. Tako sojenje se je nadaljevalo naprej in Opatija je nezasluženo zmagala. Ob koncu prvenstva bo zadnja tekma Triglav : Opatija v Kranju. Z vaterpolisti Opatije bodo v Kranj prišli tudi nehvaležni gledalci in takrat naj bi Kranjčani dokazali, kakšno je športno navijanje za domače moštvo. D. Humer Nogometaši Triglava iščejo hišnik Kranj, 27. julija - Nogometaši nogometnega kluba Triglav iz Kranja iščejo novega hišnika za pranje športne opreme. Vse informacije dobite vsak dan popoldne v klubski pisarni na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. (DH) Barbara Mulej druga v Evropi Kranj, 27. julija — V nedeljo se je v Lizboni na Portugalskem končalo letošnje evropsko prvenstvo v tenisu za pionirje in pionirke do štirinajstega leta starosti, na katerem je nastopila tudi Kranjčanka Barbara Mulej. Vse do finala je premagovala svoje nasprotnice, v tekmi za prvo mesto pa ji je športna sreča obrnila hrbet. Premagala jo je Bolgarka Melasova. Tudi drugo mesto na evropskem prvenstvu je imeniten mednarodni uspeh. Igrala je tudi v dvojicah. Skupaj s Tino Križan. Izgubili sta šele v polfinalu. Barbari iskrene čestitke za njen največji mednarodni uspeh doslej! D H. Vaterpolist VK Triglava Marjan Jerman Po stažu najstarejši Kranj, 27. julija — Končal se je prvi del letošnjega prvenstva v drugi zvezni vaterpolski ligi. Med moštvi, ki se potegujejo za vrh, je tudi kranjski Triglav. Ce bo vsaj tretji se bo uvrstil v novoustanovljeno prvo B zvezo ligo. V moštvu Triglava igra tudi Marjan Jerman, ki je letošnjo sezono kapetan ekipe. Po igralnem stažu je najstarejši med kranjskimi igralci sicer pa je star 27 let in zaposlen kot strojni tehnik v Iskri Kibernetiki. »Leta 1970 sem kot plavalec za- HHHHi čel pri PK Triglav kot pionir. Na 200 m prsno sem bil republiški prvak in bil nato vedno med tremi najboljšimi. Po zaključku plavalne kariere sem v sezoni 1975-76 začel pri vaterpolskem klubu Triglav kot igralec. Takrat je bil mladinski trener Borut Farčnik. Nato smo igrali v prvi zvezni ligi, takrat pa je bil trener Petar Didič, nato Temo Balderman, spet Borut Farčnik, nato Tomo Balderman, sedaj pa je trener članskega moštva že drugo sezono Mladen Kuštrak iz Zagreba. Po stažu sem najstarejši nad vsemi Kranjčani, ki so ostali pri VK Triglav. V letošni sezoni sem kapetan mošta. V ligi smo startali z željami, da bi se uvrstili med prve tri in bi potem v jeseni, v sezoni 1988-89 igrali v prvi B zvezni ligi: Z igro v prvih devetih kolih nismo zadovoljni. Načrtovane točke smo izgubili na gostovanju pri Primorju na Reki, proti Burinu in nato še proti zagrebškemu Medveščaku. Tako smo ostali brez treh načrtovanih točk. Ni bilo naše hitre igre in ne protinapadov, ki so bili ved- no odlika 1 riglava. V igri proti Kopru smo že pokazali nekaj take igre. V drugem delu bo potrebno v moštvo vnesti še večjo borbenost in tudi športna sreča nas ne sme zapustiti. Naša prednost je v tem, da z vsemi konkurenti, ki se potegujejo za prvo B ligo, igramo do: mu. Osvojiti bomo morali vse točke.« i D. Humer Foto: F. Perdan Ob 55-letnici radovljiškega plavalnega kluba Mednarodni miting Radovljica, 25. julija —Domači plavalni klub bo ob 55-letnici kluba in v počastitev občinskega praznika pripravil v nedeljo, 6. avgusta, ob 18. uri na letnem kopališču pod Oblo gorico mednarodni plavalni miting, na katerem bo sodelovalo okrog sto plavalcev in plavalk s Češkoslovaške, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Od naših bodo nastopili vsi reprezentantje na čelu z olimpijcema Darja-nom Petričem in Igorjem Majcnom. q Z. Kolesarski praznik v Kranju Dirke se lahko začnejo Kranj, 27. julija - Vse je pripravljeno za začetek kolesarskih dirk m občinski voznik Kranja. Kolesarski delavci Save so storili vse, da bi bil' organizacija spet dobra. Glavni pokrovitelj dirk je DO Alpetour. Jutri, v soboto, bo na Laborah pri DO Sava ob 15. uri start kolesar' jev za ekipno vožnjo članov in mladincev. Nastopili bodo tekmovalci i Avstrije, Italije, Madžarske, ČSSR in vsi najboljši iz Jugoslavije. Ekip"* dirka bo na progi Labore, Britof, obrat do Zabnice, obrat Britof in nato na cilj do Labor. - V soboto od 18. ure bodo po ulicah Kranja s startom in ciljem pre° Gimnazijo vozili kolesarji na večernem osmem kriteriju. Start članov b° ob 19.30. V nedeljo ob 9. uri pred Gimnazijo start za enaindvajseto medna rodno kolesarsko dirko za Veliko nagrado Kranja. Nastopilo bo nad kolesarjev iz Avstrije, Italije, Madžarske, in ČSSR. Med njimi bodo tv" vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, saj je balkansko člansko prvenstvo, ki bi moralo biti v Turčiji, prestavljeno. Ob 9. uri bodo startali pionirji p< nato pionirji A, za njimi mlajši mladinci in ob 10.30 starejši mladinci- ' Člani bodo začeli vrteti pedala ob 12. uri. En krog proge je dolg 3.2' metrov, prevoziti pa jih bodo morali štirideset. Novost v letošnji dirk11 v tem, da bodo člani vozili za nagrade. Po nasvetu Marka Gogale, ki J rezerviral trinajsti krog, zmagovalec tega kroga bo dobil deset milijon dinarjev, bo še več takih krogov, ki bodo »nagrajeni«. Vsekakor je to lep spodbuda za dobro in kvalitetno dirko, saj si bo lahko vsak sam izbira' kdaj se bo bolj splačalo pritisniti na pedala. j-) Hurnef Foto: F. Perdal Članska ekipa kolesarjev Save s trenerjem Bojanom Udovičem. Tudi prihodnost ni rožnata Železniki, 26. julija — Ime Alples je pred leti mnogo pomenilo v ženskem rokometu, ne le republiški, pač pa tudi na zvezni ravni. Potem je v nekaj letih kvaliteta padla, ni bilo več dobrih rezultatov in v letošnji sezoni, ki je brez dvoma najslabša po letu 1970, se je članska ekipa komaj obdržala v 1. slovenski ligi. Kateri vzroki so pripeljali do tako slabih rezultatov, in kako kaže v prihodnje, smo vprašali vodjo rokometne sekcije ŠD Alples Toneta Kemper-la. »ŠD Alples se je leta 1970 odločilo, da prevzame ženski rokomet in ga tudi sofinancira. Takrat se je rokomet igral še na igriščih, medtem ko v zadnjih letih ugotavljamo, da se vse bolj seli v dvorane. Od sezone 1988/89 dalje morajo biti tekme zadnjih šest kol jesenskega dela tekmovanja in prvih šest kol spomladanskega dela odigrane v dvorani, ker se jesenski del začenja pozneje in spomladanski prej kot pred tremi ali štirimi leti. Ko so v dvorani odigrali le eno ali dve koli. To je vsekakor eden glavnih vzrokov za padec kvalitete ženskega rokometa v ŠD Alples, saj v Železnikih kljub lepemu igrišču v športnem praku v Dašnici, ki je zaradi še omenjene »selitve rokometa v dvorane« velik del sezone neuporaben, nimamo ustreznega pokritega prostora za vadbo, Telovadnica v Zelezm.cih je premajhna in prezasedena. Dokler ne bo v Železnikih ustreznih prostorov, tudi kvalitete ne bo. V zadnjih letih razen Smilje Olič, kadetske in mladinske reprezentantke, nismo uspeli vzgojiti nobene nadpovprečne kvalitetne igralke, medtem ko smo jih pred leti imeli več. Oličeva se po letu dni igranja v Velenju vrača, zato kljub vsemu letos pričakujemo kvalitetnejšo igro in boljše rezultate. Edina svetla točka so trenutno mlajše pionirke, ki so pod vodstvom trenerja Filipa Gartnetja na republiškem prvenstvu osvojile odlično drugo mesto. Gartner, ki trenira tudi mladinke, je edini rokometni trener v društvu, ki ima vse potrebno strokovno znanje in izobrazbo. Tako kot drugi vzrok za padec kvalitete lahko navedli pomanjkanje strokovnega trenerskega kadra. Za prihodnjo sezono načrtujemo zgolj obstanek članske ekipe v 1. slovenski ligi, saj po letošnjem 9. mestu, ki ga je osvojila pod vodstvom trenerja Franceta Lušine, več ne moremo pričakovati.« Tadeja Lotrič-Šuštar petek, 29. julija 1988 13. STRAN Cc|@I^55fcIMES menjam za JALOVO KRAVO. Visokoj, Šenčur__11419 Zamenjam 450 kg BIKA za KRAVO. JeL 78-890 _ 11432 Prodam PRAŠIČE težke 35 kg.Stano-n* Jurij, Smoldno 3, Poljane 11439 Prodam TELETA. Porenta, Breg ob Savi 32 11448 Prodam 3 mesece stare rjave JAR KI -CE. Naklo, Cesta 26. julija 48 11457 Prodam TELIČKO simentalko, 7 dni gara. Tel: 74-751_ 11471 Prodam okrog 100 kg težkega BIKCA križanca za rejo. Praprotna polica 9, porklje^^ _11473 P^j^MUCKE Tel: 70-590 11476 Prodam visoko brejo TELICO ali me> njam za jalovo goved Virmaše 42, ^ofjaLoka 11479 STANOVANJA Zidarju nudimo stanovanje s posebnim vhodom ali zakoncema z enole rw. Predplač;,om. Šifra: POŠTEN POGOVOR 11245 s.^vHkTmoškT išče manjše stanova "j6 ali sobo. Tel : 21-219 v popoldan !^emčasu 11249 PnT-------- "r * otrokom nujno išče stanovanje v ^lljj^okolici. Tel. 34-809 11266 garson?nka išce sobo ali opremljeno dan 1Br° Tel.: 39-542 sobota dopol- ^osormk---— oddam stanovanje pri Bledu !^NE0aSaoPonudbe na ši" Iblii^ Pa.r išpče. stanovanje v Kranju ali D,,*nji okolici. Šifra: REDNI PLAČNIKI 11452 11468 STAN.OPREMA Bnnam P°končni, kombinirani, 150 I ^JLER. italijanske izdelave (elektrika t0nemra'n) dobro ohranjen. Pečar An-■ Huč,9ajeva 27, Kranj, tel.: 26-219 --___ H216 LJA ^l^**!9^ KAVC in 2 FOTE-9 Kokrirf rabl'ena Keršič, Snediceva p^—---Ha-________11289 šrnidaZlatda°^° ohranieno KUHINJO. i^rp^ril^Jfevo 20/a. Kranj 11300 SiJ^EDEŽNO GARNITURO z *t?oZT*6e™ in 2 stelja. 3 leta 70-21 iPOdam tudi na obr°ke Tel.: D^r^r-__— Prodi T?,8no samsko SPALNICO ng^HgLJLgZ4 ; 11360 bave inLRn2,Nr-° BANJ0 1™ cm, rjave . «ye ,n 50 I ELEKTRIČNI BOJLER, sto- ječi unn7 ' ELEKTR)ČNI BOJLER, sto-soko i/tif? Prodam. Marjan Petek, Vi-——ZiS^enču r 11420 S^jg* OTROŠKO POSTELJICO Tel.: 11441 pT^p——_11441 84, KrTni^n dva FOTELJA. Britof 11467 posesti V Selški dolini prodam komunalno urejeno PARCELO. Informacije zvečer na naslov. Kordež Polde, Jamnik 15, Kropa 11150 Hišo z vrtom, od Bleda do Bohinja ku Pim, lahko tudi zamenjava do vrednosti 10 starih miljard, v zamenjavo odstopim večjo gostilno opremljeno v obratovanju za 10 let za isto ceno Si fra. PREDNOST OB POTOKU ALI REKI 11331 Parcelo za vikend na sončni legi 500 kv. m prodam. Pestotnik, Hrušovka^2, laze v Tohiniu Želim si spoznati prirodnoga prijatelja Poštenega in vestnega za dopisova nie. za izlete, za pogovore ter mu be seda prijatelj ni tujka, resne ponudbe Piljite pod Šifra: TOBV 11358 Razočarana mamica 25 let z hčerko in 'vojim stanovanjem bi rada spoznala Poštenega fanta iz okolice Kranja. Si I^SLOVENEC 11*63 ZAPOSLITVE Sprejmem manjša AVTOKLEPARSKA DELA. Tel: 45-309_11247 ZAPOSLIM administrativno delavko. Naslov v oglasnem oddelku. 11250 PEKARNA ŠENČUR sprejme v delo-vno razmerje za nedoločen čas PRODAJALKO KRUHA. Informacije osebno, po 19. uri zvečer na Kranjski c. 38, Šenčur_11295 Sprejmem delo na dom Naslov v oglasnem oddelku. 11312 Če želite dober zaslužek, rešiti na hitro finančne težave, pokličite na tel.: 80-573 od 19. do 20. ure v petek zvečer. 11362 LOKALI Poslovne prostore v centru Kranja takoj oddam. Tel.. 23-554_11244 OBVESTILA Poceni izdelujem ELEKTRO INSTALACIJE. Tel: 47-850_11270 Prodajamo JABOLKA po 900 din kg. Šušteršič Marija, Šenčur, Mlakarjeva 75, tel.:41-026_11279 ORGANIZATORJI PRIREDITEV PO-ZOR v najem dajem hišice - SANKE Po 19. uri tel.: 22-708, Koroška 65, Kranj__11318 Dipl. ing. uspešno INSTRUIRA kemijo in fiziko za osnovne in srednje šole. In formacije tel.: 38-418_11327 Nudim ugodno in kakovostno PLESKANJE NOTRANJIH PROSTOROV in popravljam manjše okvare. Tel.: 36 007_11335 VODOVOD NA HIŠI (tudi razna popra-vila, predelave), vam izgotovim hitro in kvalitetno. Tel.: 28-427 11402 V sredo 20.7. ob 18. uri sta v Kranju v križišču pri ISKRI trčili osebni vozili rdeča JETTA in rumeni FIČKO. Očivid ce lepo prosimo da sporočijo svoj naslov: Misjak Bojani, Valjavčeva 3, kranj, tel.:21-402 11456 OSTALO Prodam JADRNICO ELAN 430 zelo do-bro ohranjeno Tel: 25-156 11254 Prodam ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos 4. Vse v garanciji. Tel.: 27-146 _11271 Prodam ČOLN ELAN 245, nov. Stritar Tomaž, Čirče 33, Kranj, tel : 34-649 __11285 Prodam DIRKALNO KOLO znamke PUCH. Kovor 74, Tržič_11325 Prodam novo FRAJTONARICO oglasi tev BS, AS izdelana po naročilu. Mle-kuž Zoran, Triglavska 7, Boh. Bistrica _11341 SURF - FUN 300 slalom, malo rabljen, komplet prodam. Tel.: 35-881 11345 Prodam JADRALNO DESKO DUFOUR z dvema jadroma in trapezom. Šimenc, Tekstilna 7, tel.: 25 866 11378 Ugodno prodam OTROŠKO POSTE UICO in VOZIČEK PEG. Langusova 37, radovljica 11400 Prodam MEŠANA DRVA. Jelovčan Jože, Dražgoše 27, Železniki 11416 Prodam PŠENICO Sr. Vas 52, Šenčur _11418 Prodam OTROŠKO POSTEUO, zložliv VOZIČEK - marela in nahrbtnik. Tel.: 34-382_11450 prodam suha hrastova DRVA. Dosta va na dom. Tel: 42-471 11469 Prodam POVIJALNO MIZO in HOJCO. Tel: 36-837 11472 Prodam SENO. Tel : 60-584 11480 Pri ZAHVALI na ime OGRIS, objavljeni dne 26. julija 1988, je prišlo do pisne napake. Pravilno se glasi: Žalujoči: sin Franci z ženo Mojco, hčerka Mira z družino UMRLA JE FRANCKA FRELIH z Labor - Nartnikova ul.št. 5 Pogreb bo v petek, dne 29. julija 1988, ob 15. uri v Kranju. ŽALUJOČI SINOVI IN OSTALO SORODSTVO Zapustil nas je dragi oče, ded in praded JOŽE ČRČEK iz Čirč pri Kranju, Gregoričeva 20 Vsem, ki ste sočustvovali z nami, očetu podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se iz srca zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, sindikalni organizaciji Alpetour — potniški promet Kranj, pevcem DU Kranj za zapete žalostinke in duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ PRISRČNA HVALA VSI NJEGOVI Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Kako močna je ljubezen spoznaš, ko se le-ta spremeni v bolečino. V SPOMIN 23. julija sta minili dve, žalosti polni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš predragi VALENTIN BAŠELJ Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Trebija, 23. julija 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE BUNDERLA roj. 1906 se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju, dobrim sosedom za pomoč in darovano cvetje, posebno še Dori in Slavki za izredno požrtvovalnost v težkih trenutkih ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani. VSI NJENI Kranj, 27. julija 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE KOŠNJEK se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala sosedom za pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govorniku ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame MARIJE JENKO roj. Jamnik Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, sindikalnima organizacijama Obrtnika iz Škofje Loke in Colorja iz Medvod, posebno pa se zahvaljujemo Mariji Kozmelj, gospodu župniku in pevcem iz Reteč. VSI NJENI ZAHVALA Vsem, ki ste darovali cvetje, nama izrekli sožalje, pospremili pokojnega VLADIMIRJA DRAKSLERJA roj. 1924 na njegovi zadnji poti in ostalim, ki ste počastili njegov spomin, se za vse najlepše zahvaljujemo. Žena Martina, sin Miro in sorodstvo Drulovka, 26. julija 1988 Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in hudi bolezni umrla draga žena IVANKA ZEVNIK roj. MUBI Kebetova ul. št. 1 iz Kranja Od drage pokojnice se bomo poslovili v soboto, 30. julija 1988, ob 16. uri izpred žarne vežice na pokopališču v Predosljah. Žalujoči: mož Nande ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tete in sestrične LEOPOLDINE KALAN roj. Hafnar Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje. Hvala dr. Janezu Bajžlju za pomoč in lajšanje bolečin, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, posebno hvala vsem dobrim sosedom za pomoč in darovano cvetje. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in tasta JERNEJA KOZJEKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala DO Sava Kranj, DO Petrol Aeroservis Brnik, GD Prebačevo Hrastje in Društvu upokojencev. Hvala tudi pevcem iz Nakla za lepo zapete žalostinke, gospodu župniku iz Hrastja in gospodu župniku iz Šenčurja za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI Prebačevo, 15. julija 1988 V SPOMIN Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom prehoden: in je takoj večer. S. Quasimodo BOGOMIR ZGAGA 30. 7.1983—30. 7.1988 VSI NJEGOVI Škofja Loka, 30. julija 1988 mali oglasi tel. 27960 Kam za konec tedna? Na Staro Pokljuko, v Pokljuško sotesko, na Osojnico Prvi Glasov planinski izlet, k' bo jutri, v soboto, 30. julija, smo usmerili v izredno zanimivo in slikovito Pokljuško sotesko in luknjo z galerijami, nedaleč od Zatrnika. Žal je ta edinstvena naravna znamenitost tako malo znana, vse preveč turistično in planinsko zanemarjena. Z rednim avtobusom se bomo ob 7.25 odpeljali z avtobusne postaje v Kranju, ob 7.30 v Naklem, ob 7.35 Podbrezjah, ob 7.45 na Posavcu, ob 7.50 na Črnivcu in ob 8. uri z avtobusne postaje v Radovljici. Z Bleda se bomo ob 8.25 z rednim lokalnim avtobusom odpeljali proti Pokljuki. Kranjčani se bomo zbrali na avtobusni postaji v Kranju ob 7.10, ostlai pa naj vstopajo na avtobusnih postajah od Kranja do Bleda. Nad Zatrnikom, kjer je odcep za Staro Pokljuko, bomo izstopili in se napotili do Figovca, kmetije nedaleč od Pokljuške luknje. Nato se bomo spustili v do- lino potoka Ribščica in si ogledali luknjo in sotesko. Od tod se bomo usmerili proti Krnici. Mimo Zabrezna, Zaboršta in Zatra-te bomo prišli v Zako ob Blejskem jezeru. Od tu se bomo povzpeli še na Malo in Veliko Osojnico, od koder je lep razgled na jezero, na Kamniško-Savinj-ske Alpe, na vso okolico Bleda. Kakšno opremo vzeti s seboj? Vremenu primerno! Dežnik ali pelerino, če bo kazalo na dež. Obutev ni nujno da je planinska, pač pa pohodna, torej imamo lahko tudi udobne nizke športne čevlje. Kdor težko hodi, naj le vzame palico za oporo. Izlet je primerne za otroke nad 6 let starosti, starejši pa naj računajo, da bodo morali hoditi dobre tri ure, venar bo to zmerna, nezahtevna hoja. Kdor se je lotil transverzale »Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev«, naj povemo, da bo na tej poti lahko v svojo knjižico vtisnil žig relejne postaje G-6 na Stari Pokljuki na domačiji Mal-ke Pristov. Z avtobusne postaje na Bledu se bomo odpeljali okrog 17. ure. Na našem prvem izletu v hribe vas bosta vodila planinska vodnika Dušan in Miro Feldin iz Kranja. Dušan Feldin Dobimo se čez vikend Kranjska noč Odbor za praznovanje občinskega praznika in Občinska turistična zveza Kranj tudi letos organizirata tradicionalno prireditev »Kran ska noč« v počastitev občinskega praznika, ki bo danes, v petek 29. julija, od 20. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Prireditelji so pripravili zelo pester program. Na Titovem trgu bosta nastopila ansambel Gu-Gu in Lipa ter pevec Stane Vidmar. Za ljubitelje countrv glasbe bo na Maistrovem trgu igrala skupina Pohorje Expres. Pred hotelom Creina pa vas bo zabavala skupina 7 mladih. TDS Tank v ustanavljanju bo na Trgu revolucije pripravila video program. V centru Kranja pa bodo Turistična društva organizirala poulično prodajo. V času prireditve bo od 19.00 pa do 2. ure zapora naslednjih delov mesta Kranja: Koroške ceste od križišča z Ljubljansko cesto do Trga revolucije (ob zgradbi SO Kranj), Ljubljanske ceste od križišča s Savsko do Koroške ceste, Gregorčičeva ulica od Maistrovega trga do Trga revolucije (ob zgradbi SDK), Maistrovega trga, Titovega trga, Prešernove ulice, Tomšičeve ulice, Poštne ulice. Linije mestnega avtobusnega prometa se bodo v času zapore zaključevale na avtobusni postaji. Tadeja Lotrič-Šuštar Dvodnevni izlet na Mrzlo goro Planinsko društvo Kranj prireja v dneh 30. in 31. julija dvodnevni izlet na Mrzlo goro. Odhod iz Kranja bo z rednim avtobusom ob 6.30 uri v Kamnik. Prespali bomo na Okrešlju, sestopili pa na Jezerskem. Pot je zelo zahtevna, zato jo priporočamo le izkušenim planincem. S seboj je treba imeti veljavni potni list. Hoje bo prvi dan za pet ur in drugi dan za osem ur. Tadeja Lotrič-Šuptar 11. srečanje zadružnic na rošu Bleg« V nedeljo, 31. julija, bo na vrhu 1562 metrov visokega Blegoša ob 11. uri prireditev, na kateri bodo sodelovale žene zadružnice s svojimi literarni- mi prispevki, pevci noneta Kmetijske zadruge ter drugi. Za hrano in pijačo bo preko celega dne poskrbljeno. Dostop na Blegoš je možen iz smeri: HotavHe-Leskovica-peš okoli uro in pol, Hotavlje-Luša-Crni kal, Poljane-Javorje-Žetina-Črni kal okoli 4-5 ur, Železniki-Zali log-Potok-Črni kal. Avtobus v Javorje pelje ob 8.15 iz Škofje Loke, od koder je še okoli 2 uri peš poti. »Praznik Koscev« v Novi Oselici Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo, 31. julija, priredilo tradicionalno prireditev »Praznik Koscev«, ki bo v Novi Oselici. K tekmovanju so poleg domačih tekmovalcev vabljeni še kosci iz vseh krajev, kjer navadno prirejajo podobna tekmovanja. Poelg ustaljenega programa bo društvo prireditev popestrilo še s prikazovanjem raznih kmečkih in obrtnih del po starih šegah in navadah. Po zaključnih delih bo tudi običajna »pokošnjica«. Vasovanje in kmečka ohcet v Bohinju Konec tedna v Bohinju spet pripravljajo vrsto prireditev, ki bodo skušale obuditi stare ženito-vanjske šege. Že danes, v petek, 29. julija, bo ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Gorij v parku hotela Jezero. Program se bo ob 21. uri nadaljeval z vasovanjem Pod Skalco. Za ples bo igral ansambel Rž, povezovalec programa pa bo Boris Kopitar. Kmečka ohcet se bo nadaljevala v soboto ob 18. uri Pod Skalco, po prireditvi pa bo za ples igral ansambel Cof. Ob 17.30 uri bo koncert godbe na pihala iz Gorij. V nedeljo zvečer GD Srednja vas Pod Skalco pripravlja Gasilsko veselico, na kateri bo igral ansambel Gorenjski muzikantje. Za ljubitelje planin pa bo zanimiv dvodnevni izlet z vodnikom na Triglav, ki ga pripravljajo v torek in sredo. V. S. Kranj sprejel francoske mladince Prišli mladinci iz pobratenega mesta La Ciotat Kranj, 25. julija — Danes dopoldne je predsednik skupščine občine Kranj, Ivan Torkar, v stavbi občinske skupščine sprejel skupino mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat. V uvodnem govoru jih je prisrčno pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje ter lepe spomine na Kranj. V nadaljevanju je predsednik skupščine občine Kranj francoske mladince na kratko seznanil z zgodovino in industrijskim razvojem mesta, z zaposlenostjo, s kmetijstvom, s športnimi dejavnostmi... Dejal je tudi, da glede na starost mladincev lahko reče, da bo sodelovanje še naprej uspešno. Predstavnik francoskih mladincev se je zahvalil za sprejem, kakor tudi vsem tistim, ki so prispevali k organizaciji in pripravam. V 30 letih sodelovanja se je trdno prijateljstvo med pobratenima mestoma v izmenjavah še poglobilo in zato upa, da se bodo kranjski mladinci udeležili slovesnosti v La Ciotatu, v počastitev jubilejne obletnice sodelovanja. Predstavnika mest sta si v spomin na to srečanje izmenjala spominke: mesto Kranj je francoskemu podarilo Kranjski zbornik, mesto La Ciotat pa Kranju velik pokal. Ob koncu predsednik skupščine občine Kranj, Ivan Torkar, izrazil upanje, da bodo mladi sodelovanje med mestoma razvijali in mu dali novo vsebino, zlasti odpiranje možnosti gospodarskega sodelovanja, ki je eksistenčnega pomena za vsako mesto. Velika oddaljenost ne sme in naj ne bi preprečevale pristnega prijateljstva, je še poudaril. Francoski mladinci so bili zelo zadovoljni z organizacijo in zelo presenečeni nad lepimi stvarmi, ki so jih videli. Kranjski mladinci so jim namreč pripravili zelo pester program: najprej so jim pripravili spoznavni večer, nato pa so jih peljali na ogled Bleda, Bohinja, Jezerskega, Preddvora, Postojne, Portoroža, Lipice, Ljubljane in seveda Kranja in seveda Kranja. Odigrali so tudi nogometno tekmo. Za konec bodo francoski mladinci pripravili zaključni večer s francosko hrano in vini. Tadeja Lotrič-Šuštar GLASOVA ANKETA 3 Govorimo slovensko! Bohinj, 26. julija - V Mladinskem izobraževalnem centru se danes zaključuje »Bralni tabor za porabske otroke«, ki ga je pripravil Od- Osemindvajset osnovnošolcev iz treh osnovnih šol v Porabju je skupaj z mentorjem preživelo teden dni v osrčju Gorenjske z namenom, da bi izpopolnili in utrdili znanje slovenskega jezika. Po besedah udeležencev jim je organizator pripravil zanimiv in privlačen program tako, da bo udeležencem letošnje šole ostal lep spomin na matično domovino. Miha Mohor, učitelj slovenščine v 1. skupini: »Na naših tukajšnjih urah slovenščine je veliko pogovorov z namenom bogatenja besednega zaklada. Ob tem v učne ure vključimo tudi različne igrice, ki popestrijo sam ritem učenja. Vidim, da gre za otroke, ki sicer med seboj govorijo madžarsko, vendar je prav lepo slišati njihovo, čeprav včasih malce okorno, a vseeno, slovensko besedo. Ob samem jeziku otroci spoznavajo tudi slovenske ljudske običaje in s tem matično domovino.« Jože Nemet, profesor slovenščine in zgodovine: »To je že četrti tabor, katerega se udeležujem. Mislim, da je bistveno, da smo v matičnem okolju, tako da smo stalno v stiku s slovenščino. Tabor je letos v zelo lepem kraju, ponudba mladinskega doma pa je tudi izredno kvalitetna. Vsekakor se bor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije. Ko smo se oglasili v domu, je imela ena skupi' na ravno odmor... bom zavzemal, da bo tabor tudi prihodnje leto, kar bi pomenilo že šestič. « _ Gyoegyi Bajzek: »Stara sem trinajst let in bom šla jeseni v osmi razred-Tu mi je zelo všeč, p0' sebno sem navdušena nad okolico - gore, jezero, v spomin pa se mi je vtisnil tudi včerajšnji sprehod do slapa Savi' „ ce.Pričakovala sem, da H bomo spali v šotorih, pa imamo moderen h& tel...Naučila sem se tudi veliko novih slovenskih besed, tako da je tudi klepet v matičnem jeziku že zanimiv.« Ester Sulic: »Dvanajst let imam. Kaj mi je tU* kaj najbolj všeč? Od tistega, kar sem dosedaj videla zanesljivo slap Savica in samo Bohinjsko jezero. Všeč mi je tudi, ker imamo tako raznolik program in prav nič me ne moti, da sem sama pri pouku, ko imajo ostali počitnice-Prav fino se imamo, joj, toliko bom imela povedati, ko se vrnem nazaj na Madžarsko!« Srečno pot vsem skupaj nazaj v Porabje z željo, da vam bo tudi letošnji tabor ostal v le/ pem spominu po Sloveniji in slovenskem jeziku! V. B. Foto: G. Šinik Podpisali sporazume o izgradnji mejnega platoja Milijarde dinarjev za komunalo Jesenice, 28. julija - V sredo, 26. julija, so na Jesenicah podpisali samoupravne sporazume za izgradnjo komunalne in druge infrastrukture na platoju pred karavanškim predorom. Napeljava vodovoda, kanalizacije, telefonov, vročevoda, elektrovodov, izgradnja stanovanj in parkirišč. doru bodo zgradili skupaj . stanovanj) bo treba odšteti 5 ^ lijard 200 milijonov dinarjev V okviru karavanške skupnosti so v skladu z dogovorom uskladili pripombe vseh podpisnic samoupravnih sporazumov o usklajevanju interesov pri gradnji komunalne infrastrukture od Jesenic do predora Karavanke. Obenem so v karavanški skupnosti pripravljeni tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo ptt objektov in naprav na območju industrijskega Plavškega travnika, krajevna skupnost Hrušica in platojev projekta Karavanke. Samoupravni sporazum o usklajevanju interesov pri gradnji komunalne infrastrukture so podpisali komunalna in občinska skupnost za ceste, izvršni svet, sis za ptt promet, gorenj- ska energetska skupnost, sklad stavbnih zemljišč, republiška skupnost za ceste, Kovinar, Kres, Vodovod, tozd Elektro Žirovnica, ptt Kranj in Dominvest Jesenice ter karavanška skupnost. Za objekte na platoju karavanškega predora bo treba z Jesenic napeljati vročevod, vodovod, kanalizacijo, elektrovod, telefone, zgraditi stanovanja in parkirišče. Vrednost investicije v vročevod je milijarda 203 milijone dinarjev, vodovod bo veljal milijardo 430 milijonov dinarjev, kanalizacija 2 milijarde 294 milijonov dinarjev, elektrovodi milijardo 550 milijonov dinarjev, ptt 3 milijarde 356 milijonov dinarjev. Za stanovanja (za delavce, ki bodo zaposleni ob pre- ža parkirišča 208 milijonov narjev. Vse stroške, ki bodo i* stali pri izgradnji mejnega P ( toja na Hrušici in carinsk0 i( dicijske dejavnosti, bodo ra^ lili med posamezne uporabi*' po dogovorjenem ključu. , Razen tega so podpisali (j*! šni svet, komunalna skupnost skupnost za ceste Slovenije, ravanška skupnost in interes skupnost za ptt Kranj) spfl zum za združevanje sredstev izgradnjo ptt objektov in napf, na območju industrijske c°' Plavški travnik, krajevne sK^u nosti Hrušica in platojev. Vf 1 nost vse naložbe je ocenjen* , 4 milijarderu 600 milijonov narjev, prJr tem pa zdru^ sredstva predstavljajo neppvf? na sredstva. Če bo denarja " volj, naj bi bila naložba zak" čena jeseni leta 1990. D. Lokacijski načrt za jeseniško obvoznico v razpravi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je sprejel osnutek lokacijskega načrta za avtoceste od Hrušice do Vrbe in ga dal do konca septembra v javno razpravo. Pri pripravi osnutka je sodelovalo kar 33 strokovnih organizacij, ki so med drugim že opravili informacijske pogovore z okoli 900 prizadetimi lastniki zemljišč. Avtocesta, ki se bo nadaljevala od predora po pobočju Mežakle, na Lipce in Blejsko Dobravo ter prečkala v Mostah Savo, bo terjala odstranitev 19 stanovanjskih hiš, večinoma v Podmežakli. Najbolj bodo prizadeti kmetje na Blejski Pjjji bravi, saj z avtocesto izgubljajo veliko P10 jf zemlje, a se zavedajo, da je cesta republiškega.. državnega pomena. Tistim, ki po statusu $ kmetje, bodo zemljo plačali, kmetom pa nudili >y domestna zemljišča s komasacijami. Avtocesta skupaj vzela 109 hektarov zemlje, od tega 50 B tarov kmetijskih zemljišč, njiv in travnikov. « Gradili jo bodo v štirih voznih pasovih, ki b°f£r široki po 3,5 metrov. V naseljih bodo zgradili P ^ tihrupno zaščito, tako v Podmežakli kot na Blej Dobravi. „ c! V- Pešec po sredini ceste Podvin, 27. julija — 43-letni Zvonko Hrastar iz Mojstrane je v sredo okrog pol enajstih zvečer na magistralni cesti v klancu pri Podvinu zaradi prehitre vožnje zbil 71-letnega Franca Kodra iz Bodešč, ki je hodil peš po sredini voznega pasa. Pešec je v nesreči umrl. Vrata avtobusa so bila odprta Jesenice, 27. julija — 17-letna Fatima K., ki začasno stanuje na Jesenicah, je na Bledu vstopila v Alpetourov avtobus, ki ga je proti Jesenicam vozil 32-letni Veselko Mitrič. S postaje na Koroški Beli je odpeljal z odprtimi vrati in to je bil tudi razlog, da je potnica na naslednji postaji predčasno izstopila, padla po pločniku in se hudo ranila. Voznik namreč ni upošteval navodila UNZ Kranj, ki je vsem prevoznikom na Gorenjskem opozorila, naj tudi v hudi vročini ne vozijo z odprtimi vrati. Vžgali so se čolni Jesenice, 27. julija — Italijanski državljan Giuseppe Vergaro je z avtomobilom prevažal čolne, ki jih je naložil v Elanu. Med vožnjo skozi Jesenice so se mu vžgali. Kot je ugotovila komisija UNZ, je pritisk v rezervoarju z gorivom potisnil pokrov iz ležišča, bencin je pljusknil, po čolnih, statična elektrika pa je hlape spremenila v ogenj. Škode na dveh čolnih je za sedem mil*? nov dinarjev, požar pa so pol3* li gasilci iz Železarne J* Pogina rib Mlaka pri Radovljici, 25. |^ — V potoku Mlaščica je v tO poginilo okrog 40 rib. V J Kranj domnEvajo, da je do P^ na prišlo zaradi nizkega J $ staja in pomanjkanja kisik * pa je nekdo v potoku čistil torsko cisterno. Dolenja vas, 26. julija — m jani Dolenje vasi in zasebO'^ na sredini gojitvenega P^i Kršivnik v Dolenji vasi be * rali zid, pri tem pa je, kot ^ beton onesnažil vodo, kar J flu ob nizkem vodostaju že d f da je poginilo 148 rib, vredn tržni ceni 200 tisoč dinarje •,.