VPLAČEVANJE DAVKA NA DOHO DEK ZAOSTAJA
čepiav so naiasli dohodki hmetovalcev
Ceprav dohodki kmetovalcev rastejo, je vendarle neenako-mernost vplačevanja davka na dohodek reden pojav. Vzrok temu je deloma neenakomerno pridobivanje dohodka pri znatnem delu kmečkih gospo-darstev. Tudi v preteklih letih je ta proračunski dohodek do-segel do konca avgusta le 60 odstotkov. Podatki o vplačilu davka v letošnjem letu pa do-kazujejo, da je bilo v vsej dr-
povprečni odstotek iz prejšnJOi let, v najslabši je v Srbiji (43 odstotkov) in v Bosni in Her-cegovini  (41  odstotkov).
Zaostajanje vplačila davkov se negativno odraža na trži-šču v prvi vrsti zato, ker ne-gativno vpliva na ponudbo kmečkih pridelkov. Razen te-ga vršijo povečani dohodki kmetov večji pritisk na trži-šča industrijskih proizvodov, če se del teh dohodkov ne o*»
Med tem ko dohodki kmetovalcev rastejo (črtkasta stolpca), vplačevanje davkov v kmetijstvu pada (črni in beli stolpec)
žavi plaiano do konca avgu-sta le 46 odstotkov letnih ob-veznosti. Medtem ko je bilo lansko leto vplačanih 16 mili-jard 731 milijonov, je letos v istem obdobju vplačanih le 14 milijard 593 milijonov. V ob-dobju januar — avgust letoš-njega leta je torej vplačilo davka za več kot 2 milijardi lanskega leta, medtem ko so dohodki kmetov od prodanih pridelkov gospodarskim pod-jetjem za okrog 11 milijard manjše kakor v istem tasu ve6ji (okrog 20 odstotkov).
Vplačilo davka po posamez-nih republikah je sledeče: naj-boljše uspehe so dosegli v Ma-kedoni".  !-i"r =o o^inj  /in---"«Ii
vzame s predvidenim vplači-lom davkov. Slabo vplačilo davka negativno deluje zaradi enega ali drugega razloga na ustal.ienost tržišča in na ce-ne, kar seveda zadeva potroš-nike. Zato pa, kadar govorimo o zaostankih pri vplačilu dav-ka, ne gre toliko za neostvar-jene proračunske dohodke, pafi pa za njihove daljnosežne go-spodarske posledice.
Ali so kakšni objektivni go-spodarski razlogi, zaradi ka-terih se letos vplačilo davkov tako slabo odvija?
Če pregledamo gibanje cen kmečkih pridelkov in denarne dohodke kmečkih gospodar-stev, vidimo, da takih razlo-gov ni. Razloge je treba iskati v nezadostnem prizadevanju liudskih odborov in njihovega aparata, t. j. okrajnih In ob-'-inskih davčnih uprav.
Reorganizacija Ijudskih  od-
borov    je    nedvomno    precej
'T>livala na izvrševanje nalog,
oa  s tem tudi   na   pobiranje
ciavka  na  dohodek.  V  bodoče
pa   bi   morala   reorganizaciia
iovesti  do boljšega  vplačeva-
nia   dohodkov.   ker  ni   bilo   v
tei   zvezi   nikskih   sprememb,
liti   v davčni  obveznosti.  t>itl
v načinu vplačevania. Reorga-
¦^actia  bo  samo  privedla  do
¦nlitativnega i^boliš-snia «oa-
•n  obžinskih ljudskih  odbo-
v, ki je tudi do r.foj opl-av-
al  vse  delo  v zvezi  s  nobi-
"aniem dohodkov od prebival-
=:U'a.    Toda    app.rat    davfn;h
•mrav ne bo ztmosel s»m zhr*-
fi zaostanka davkov. 5e i?e ne
Wo   za    ravrSitov   te   nalocte
^oh anenžirali tudi liudski od-
Sr>ri \r, fo ne bodo finTprei iz-
'^'!?i1i svoiih davfnih uprav.
T. Tišma