Ivan Tomc 80-letnik
V sevemem predelu Ljubljane sta že v prvem letu okupacije vzplamtela vstaja in narodnoo svobodilni boj kot rezultal aktiv-ncga dela komunistov, nosilcev revolucionarnega delavskega gi-banja že dolgo pred svetovno vojno. Revolucionarna doba enotnega delavskega gibanja in doba delovanja komunistov na tem območju se pričenja že okrog leta 1930 z žariščem in centrom na Ježici, kjer je deloval tudi Ivan Tomc. povezan s Tonetom Tom-šičem. Ivan Tomc je bil eden ti-stih, ki so prvi začeli organizirano delovati med delavci na Ježici v letu 1931.
Rodil se je 14. februarja 1898 in se že leta 1922 včlanil v Zvezo tobačnih delavcev v Ijubljanski tobačni tovarni, kjer se je ak-tivno bojeval v okviru sindikata za boljši položaj delavstva. Nje-govo široko zastavljeno delo je prekinila aretacija in obsodba v letih 1933 — 34, ko ga je izdal agent režima. Le-ta se je 10. de-cembra 1933 vrinil na sestanek komunistov v Tomčevem stano-vanju. Tomc se je med 31 prei-skovanci na policiji kljub muče-nju najbolje zadržal in ni ničesar priznal. Tudi vodje sestanka Mihe Marinka ni hotel prepozna-ti, čeprav so ga soočili z njim in pritiskali nanj z vsemi policij-skimi sredstvi. Obsojen je bil na 21 mesecev zapora in 5 let odv-zema državljanskih pravic. Po vr-nitvi iz zapora se je zaposlil v gradbeništvu in se leta 1936 včla-nil v Zvezo gradbenih delavcev Jugoslavije. V njej je deloval do konca leta 1939. Nato je bil član Splošne strokovne zveze delav-cev Slovenije, dokler ni režim 31. decembra 1940 razpustil tudi to organizacijo. V Komunistično partijo Jugoslavije je bil sprejet leta 1931.
Leta 1936 je Ivan Tomc v tež-kih razmerah organiziral delavce v Zvezo gradbenih delavcev in pripravil politično povsem neor-ganizirane delavce za stavko, ki je trajala osem dni. Stavka je pov-sem uspela. V Zvezi gradbenih delavcev je deloval kot aktivist in predan ter izkušen revolucionar — komunist povsod tam in ta-krat, ko je bilo najtežje. S svojim političnim znanjern, poštenostjo in vztrajnostjo je pri delu žel izredne uspehe.
Osvobodilno fronto je tovariš Tomc organiziral v okolici Ljub-Ijaneodmaja 1941 dalje; vjuniju
1942  pa je odšel v Notranjski odred. kjer je bil do januarja
1943  komisar v oeti. Kasneje je
bil namestnik komisarja bata-Ijona v Šercerjevi brigadi. Od ok-tobra 1943 do začetka februarja 1944 je bil namestnik komisarja brigade Mirka Bračiča. Pred odhodom IV. divizije na Štajer-sko je bil izzdravstvenih razlogov razporejen na drugodolžnost. Do aprila 1945 je bil namestnik poli-tičnega komisarja oficirske šole, od takrat do upokojitve pa je delal v organih državne varnosti.
Do nedavnega še kljub starosti ni prenehal s poiitičnim delom. V krajevni skupnosti ga poznamo kot vestnega in doslednega pred-sednika poravnalnega sveta.
Ivan Tomc se je vključil v boj za delavske pravice že kmalu po prvi svetovni vojni in mu ostal zvest po osvoboditvi, ko si je ne-nehno prizadeval utrditi oblast delavskega razreda. V najhujših časih za naš delavski razred je
delil usodo naprednih delavcev ter postal kot aktiven član Ko-munističrs partije ugleden delav-ski — sindikalni aktivist. Tovariš Tomc sodi v vrste organizatorjev in oblikovalcev sindikalnega gi-banja na Slovenskem in te svoje življenjske poti kljub preganja-nju ni nikoli zapustil.
Za svoje dolgoletno revolucio narno delovanje je bil tovariš Tomc odlikovan s številnimi odli-kovanji; že leta 1945 je prejel red za hrabrost, kasneje pa med dru-gimi še red zaslug za narod III. stopnje, red partizanske zvezde III. stopnje, red bratstva in enot-nosti z zlatim vencem, častno priznanje skupščine mesta Ljub-Ijana za sodelovanje v organizi-ranem osvobodilnem delovanju v Ljubljani med NOB in zlati znak Zveze sindikatov Slovenije.
ŠAL