Dopis iz Celja 9077 ton rekordna letna proizvodnja v Tovarni emajlirane posode Osnovna organizacija " Zveze Turčijo zeJo znižal predvsejn komunistov v Tovarni emajli- zaradi deviznih težav te dežele. rane poscde je na svoji komfe- Če ne upoštevamo predvidene- renci razpravljala o številnih Sa izvoza v Turčijo, lahko ugo- problemvh podjetja. Ob tej pri- tovimo, da je podjetje plan iz- iožnosti j« bil podan referat o voza preseglo po koiičmi za 12 osnovnih vprašanjih, od katerih odstotkov, po vrednosti pa nam j« odvisen proizvodn; uspeh. za polno izvršitev p!ana inanj- Njegov namen je bil, da člane ka 5 odstotkov. Prisiljeni smo Zveze komunLstov na čim laiji bil1 iskatj nova tržišča in da- način spozna s stanjem v pod- nes ^6 rad"« izvažamo v IralL, jetju, teko da bi — zavestn<} in 1?a^< Bahrain, Kuwaiit, Etiopi- oboroženi s poznavanjem pro- i° in R<*munijo... blemov — lahko še bolj kot do- Ce se ozremo na sklad za slej pomagali pri razvoju to- piai.e, iahk0 ugotovimo, da j« varne- povprečna urna plača — ie Objavljamo nekatere dele te- upoštevamo presežene norme in ga poročila s p.ripannbo, da ob- premije — v letu 1955 znašala žalujemo, da nismo imeld na 44,75 dinarjev, kar v 206 delov- raskolago ceJotnega gradiva s nih urah znaša 9,308 dinarjev. konference, Ju je hkrati oibrav- Pri tem povprečni presež&k nava-la tudi vprašamje OTganov norme, ki smo ga izračunali na upravljanja. asnovi izvršene norma-ure po »Za leto 1955 smo planireli akordno - dinarskem računu, 7.590 ton proLzvodov. Uresniči!} predsiavlja 15,2 odstotka. Od 1. &nu> 9.077 kra, kar predstavlja aprila do ko-nca leta sm0 kot najvJšjo številko, ki jo je tovar- premije izplačali 1,668.522 dinar- na dosegla skozi ves svoj oti- Jev> del-avcem od tega 781.343 stoj. Zfidnja najvi-šja proizvod- d-inarjev. Ce dejansko izplačan; nja je bila dosežena l«ta 1950, ko zaslužek, ki ofošega tudi nagra- smo proizvedli B.024 ton. Tedaj primerjamo s povprečno emo B 1.758 zaposlenimi (1.588 meaečno plačo v zne&ku 8.558 delav-cev) dosegH 9.077 tTWo«. Prl-rejajo strokovne ekskurzije v druge tovarne. Tako so obiskali t,udi tovarno motorjev pri Sa-rajevu. Delo Sole pa ovirata dve ve-lik težavi. Učencj nimaio skrajšanega delovnega časa v podoetju, zaito znaša njihovo dnevno delo 12 in tudi ve( ur. Zato ne morejo z vso pozorno-stjo 9pre-m!jati predavanj. kaff vpliva na raven znanja, ki ga dos&gajo. Drugo težavo je po-vzročila mestna zborniea. Bill 90 namref primeri, da *o učen-ci zaipust.li šolo zato, ker so prl zbornici labko dobili naziv mojstra v treh mesecih, v šoll pa šele po treh letih Mojstrska šoia v tovarni »Tj-to« je pokazala lepe uspehe kljub težavam, zato lahko 8 polnim zaupanj&nn gledamo na njeno dejavnost v izobraževanju kadrov Ta zgled }e lahko kori-sten tudi drugim. NaS dosedanjj razvoj, proiz-vodnja, solidno upravljanje zaupanih sredsrtev, delo v or-ganih družbenega upravljanja in vrsta dragih čindteljev nuj-no zahte-vajo solidno tehnitno V mnogih podjetjih se v zve- pouk. Ves pouik se odv.Ja po znanje. Podjetja ne morejo z] z borbo za večjo delovno programu za državne mojstrske pr čaicovati, da jim bo nekdo produktivnost :n razširitev pro- šole. Poučuje strokovni u^ni drugi dal kvalificirane delavce, izvodnje predmetov za širotoo kader, kl ga sestavljajo inie- kadar jih bodo potr&b»va!a. — potrošnjo ob6uti ve&ja potreba nirji lm tehniki podjetja, en Zato se morajo sama poprijetl po strokOTnem kadru. V pod- oficir ln dva profesorja osem- dela za dvig izobraževanja ka- drov. Tovarna »Tito^ v Vogo- Izkulnje podjetja »Tito« v Vogošču Uspehi pri usposabljanju kadrov jetju »Tito« v Vogošiu posveča- letne šole lz Vogošča. jo temu vprašamju veliko po- Razen teorijl posve^ajo veli- šču dokazuje, kaj se lahko sto- zornost. Ustanovlli so državno ko pozomost tudi praktičn&mu mojstrsko šoio, kd Jo obiskoije delu učencev, ki ga opravljajo ri z lastaimi močmi. Halil Djulit na