Issucd d nih €XC€pi Sund* yj And Holfd «ys Država Illinois mora razpečati vojno-hranilnih nh sa 130 miljonov dolarjev do 38. junija. PRILIKA ZA vsakogar. Krvavi izgredi se nadaljujejo v čeških in jugoslovanskih deželah. Osem policistov je zgroelo. Protiavstrijska propaganda na italijanski fronti. „ Slovenci in Hrvatje nočejo streljati na češke prostovoljce. Turške čete pridejo v Avstrijo in nemške pojdejo i v Turčijo. Sovražnik ustavljen ob reki Mami s velikimi izgubami. Francozi reoku-pirali šest postojank. Američani odbili dvanajst protinapadov in razbili nemško divizijo. Avstrijske čete nadomestijo nemške v Ukrajini. Chicago, 111. — Kljub dobro or-j ganhrfranl kampanji /a razpečuj vanje volpo varčevalnih znamk, , ki je trajala teden dni, država Illinois ni dosegla svoje določa-i ne vsote * 125,000,000, dasiravno so nekateri okraji prekoračili njim določeno vsoto. Zakladniki tajuik MeAdoo je! odredil obširno kampanjo ca raz. pečavanje • vojno - varčevalnih znamk, ki doseže svoj višek dne 28. junija, ki je določen kot dau vojno-varčevalnih znaiuk. Razume se, da bodo vse države tekmovale med sabo, da dosežejo, največjo vsoto. V tej tekmi ue sme zaostati država Illinois, ampak mora skušati, da prekosi svo. je sestre. Vsaka država ima svoj vojin)-varčevalui odbor iu logično ga i* um tudi država Illinois. Tu od* bor pravi: Pred 28. junijem mora država Illinois doseči nji določeno vao-to. Ali je to težka reč? Če vsaka oseba — mož, žena ali otrok, obljubi, da kupi za |20 vojuo-var-čevalnik znamk, ali pa kupi znamke za omenjeni znesek, je vsota dosežena. 28. junij je dan vajno - varše -valnih znamk I Tega dna je treba, da vsaka o-/soha — mol, žena, ali otrok — v lllinoisu kupi vojuo-varčevaluo znamko za pat dolarjev, ki bo stala omenjenega dne le 1447. Ca se fo lavrTi, bo -prodanih 000 vojnovarčevalnih znauik, v denarju bo pa zneslo nad $26, 000.000. Marsikdo misli, da je to nekakšen ukaz. Ne prijatelji Slovenci 1 Zunaj v stari in gnili Avstri-jI se dvigajo Jugoslovani in Čehi proti habsburški tiraniji. Oni tvegajo vse, kar Imajo: »voje poaa-»tvo, prostost in življenja, da vrže-žejo ob tla habsburško avtokracijo. Ameriška vlada pa apelira na vse prebivalce v Združenih državah, torej tudi na Slovence, da ji posodijo denar, ki k« dobe vrne-nega z dobrimi obrestmi. Ta denar potrebuje vlada, da zdrobi moč centralnih avtokratov ln ta ko osvobodi v stari domovini tudi Slovence izpod habsburškega jarma. Slovenci! Vsak cent, ki ga posodite ameriški vladi, ste poao dili za zmago demokracije nad avtokracijo in osvoboditev svoje-ga naroda iz habsburških hudičevih krempljev. Vsakdo, ki kupi dvajset petdo-larskih znamk, postane član "lli-nojskegu vojnohranllnega certlfi-katnega kluba." Na njegov certifikat bo vtianena zlata zvezda. Za vsakih nadaljnih 30 znamk, dobi še eno zlato zvezdo na certifikat, ki ga lahko vsakdo da v okvir. Tako bo cerlifikat še v kasnej ših letffl* dokazoval, da je imeji-telj storil svojo dolžnost v vojni za svetovno demokracijo. Kupujte vojnovarčevalne In hranilne znamke sedaj, da bo določena vsota dosežena še pred 28. junijem. OKVKRAL WOOD VI POJDI V SAN FRANCIBCO ma indiferentni; primerilo se je se, da niao hoteli streljati na nasprotne čete iz bojazni, da bi zadeli slovanske prostovoljce. Ko je ameriški korespondent .vprašal v Rimu češkega stotnik.i, če sc ne boji, da pride Avstrij-ceni v roke, je smehoma odgovoril, da se češki prostovoljci nrč ne boje. "Naše čete so prišle u ►Rusije — je dejal stotnik — kjer so bile mobilizirane iz bivših slovanskih vjetnikov v avstro-ogr-ski armadi. Borili smo se z Avstro-\NemcI pri Zborovu in tam je bilo ujetih nekaj naših bratov, katere so Avstrijci takoj obesili. Nato smo sporočili Avstrijcem, da za vsakega usmrčenega Češkoslovaškega prostovoljca bomo mi obesili deset ujetih Nemcev in od tedaj več nismo slišali, da bi obe-čali naše vjetnike. J? a v no to pravilo velja tudi^ia italijanski fron- Wasliington, 2. junija. — »ena-lor Kiuff iz Utaha je včeraj predal v senatni zbornioi resolucijo, -katera izraža simpatije Združenih jržav z narodnimi aspiracijami Cehov in Jugoslovanov v soglasju »fcjeve, ki jo je podal državni de-1 jartment zadnjo aredo. 1 Avstro-neniški pakt za gerrna -pirijo avstro-ogrske armade o • pričuje Zdrtižene države, da [gumene svoje stališče napram itttro-ogrtki monarhiji in se iz -'itftjo «a razpad Avstrije. Tako «včeraj izjavili uradniki'v dr-iavnein department u in nobenega ^roma ni Več, da bodo Združene Mbve.ua,-mirovni koncrenci za -male, da »e Avstro-Ogrska raz-hu v skupino novih svobodnih Preki sod v BoanL ►vs, 2. jun. — Hrvaški li-kj<>, 'In je v Bosni razglasim. stanje. Izgredi v ' in po drugih jugoalovan-kr«.iili m* ponavljajo dnevno "■nfcko.italijanaka zveza po-v*«k dan močnejša. Orngi ameriški transport potopljen, Waahington, 2 jun. — Morna-iškl department javlja, ds je nll i petek torpedlran in potopljen v tvropskih vodah ameriški trene-Milini pa mik "Proddent Lin-•olii," ko se ja vračal v Amerike. Pamik je uionll eno uro po na> tadu sovražne *n hm netilke. , -fprealdent Lincoln" j« bil M v. šl nemški psi nik in Imal je tt.' 000 ton. KANALIZACIJA REKE DBS PLAIVES. , Waahington, D C. — Vojni taj nik Baker j«' naznanil, da «e ral Leonard Woad vrne v avojo aUro postojanko Camp Kunaton. Fort Rilejr, Kans. ZA MOTORVI ČOLNE JE OA ZOLIV DOVOLJEN Chicago In okolica i V pondeljek jaano in nekoliko hladno; v torek oblačno In neetalao. Vzhodni ve ♦ rovi. PROSVETA * wu i Juui }r, prijatelje (jadrtia, t ■—I m G^ptidje, ki so biki variš f lai rim vi bse je i aR vk|rfbarai ■ >«'*". m-1 Hi** HriMami KdoitntJ*oa^xg»de*ta*aidaiir *a 1914? Takr* fe*k mft« čete H nerafa Kkta m kitici e**njtat reke, »bjtfcfla nevarno* ao Uit pnre kajatfjtie maže odrt* fj*w> ta«) peiaaj* M0J l^ftm VtmaMMpnUlbl^ankpiriMi vzet jt Farna, Jo eo Jt imelo imiili v lotih tebah, jt orfMea* it te Kta*i at MovaJi mmtkuii m zofti mmktšh ia Ufconi tega kipftM darti *pre«oraiSe položaja m začini froadL Bik ari kralkc ^, ko je rzgfedalo, da n« bodo kajzerjm horde »ikdar reč mratik koraka v pa da ao m peto proti Reai. AH daoto ee kakor da m ^fpMmi daev* h leta 1914 ae vračajo. Ktatfja Je mri* malone m avojo ariljtanaticno mlo na zapad. Vojna že kec po ia r 'bafmem položaja iičrjo odločilrt in konca. HemŠki poveljniki it manj igvajo t*lo staro karto, katero m mrgK pni dan, namreč da s težo vtlikittifct vojaške «a*e zmečkajo ia potatijo nafprotat armad*. Ta taktika ie jaa je prarečila leta 1915 r GaKdjI, na Pof jafcem ta r teta 1916 r Romuniji ia Kaai r Italiji, Edino na zapoditi fronti it imcH te «f<« Izjalovila ata ae dva navala na Pariz, naval na TprninCaJak in naval na VMia* AH jt položaj m nevaren? Primerjajmo atdanjo tuacija z dnevi v avgurtu 1914. Takrat je ob reki Marti ^ čakala na Ktmtt tdino francooka armada. Angleži » ^ wiai ket »ej tovsriA, M-imeli vaega akupaj 125.000 mož pod orožjem hi ta armada ravee aaa ja vt#kr«i rijede** pa je bila skoraj docela uničena pred Monaom v Belgiji »* * r okoliša Yprao. la vendar «o bOi Nemei ponM ob d« — os ereeu, Mami, tako poraženi, da jt vzelo malone Mri leta preden ai zopet upajo ponoviti "markiranje r Pariz". Danee imajo Francozi večjo in bolj izurjeno armado kakor m imeli pred ftirimi leti; Angleži imajo najmanj dva mfljona mož na zopodni fronti in za njimi 4oji Amerika, ki Iki fcela vaak ča* miljon bojevnikov v Franci ji in dva miljona v rezervi. Rea je, da bi nikdar rt* ne bilo kajzerjeve iAtwdyt na zapadli, to W it danet bila Runi ja v vojni, ampak Amerika popolnoma nadomettnjt Ruai>i rk/ir»j z neizčrpnimi ailami. Al/mdutno je torej nemogoče, da bi kajstr danea do-aeK^I to, čeaar ni mogel doneči pred itirimi leti Rea jt, /la Francija izgublja teritorij, ali nepremagant arauule wi vt'/'jf važnonti, kakor i« zemlja. Armada, kf ae um tet, j*' U zrn i raj v atanu udariti nazaj čim pride priHka. Tako jc bilo leta 1914 in tako Iki leU«. V centralnih državah Imajo ^udno vero, da bo • podrem Pariza konec vojni* in Nemčija bo diktirala mir. Kakor da bi bilo v Parizu konec Francije! Kakor da bi #e vim* Kuveznitk* in ameriake armade borile edinole obrambo Pnriza in nič družini Izguba Pariza bi rt« velik rt i orni i en I udarcr /.n Francoze In zavezniki ga nc bodo dali zlepa iz rok. Ampak Pariz ie ni vae; nepretrgana fronta jc glavna utvar. Ncmaki militariMi Učcjo odločitve v obupnem navalu, toda pri tem krvavi njihova armada iz miljontkih ran. Ako mi»li kajzer, da mora privealatl |mi reki nemike krvi v Pariz, tedaj je zmaga ua strani zaveznikov in Amerike. Prvo dejanje vojne jc od Igralo ob reki Mami in morda m* od i p ni tudi zadnje dejanje. Morda je uaojeno, da ae vrača pruski militarizem na prontrano polje na bregovih Mame, kjer ga io uliti leta c'aka izkopan grob. * T bila »esvaafl, naj st peai, fe ae se ki sse pa pa Ja msJil. da aa jas aata ae ee- dese, ker ee iMjlai Hrdaj «iuyrWkaH dela ad tanaj, kajti tiU rodntkl v vrka. da mora Iskati M na. Pla/a js $4 75 la, Klw«ntf ja ta laala, pa/ dra fin, ki imajo kraaiHKa. Hrana ie staaevan je Je ta najreeejle M® ee maaee. Dela se vsak dan, ka£* pi kov In nedelj ta ne mm, Tokajbija pokrajkeaje Ulj kri borita In pa nekaterih s»c«t ik ae v bili nikamor pol ssfljs deleč raa-*w t neftaa Zima je ta praeej dolga ia ie eedaj, ka Je pika, je po krikA polno snetai kljak Ali sla ie kedaj bkafi t Arstrv JI MHMUnkknir aH v kakem lra«n ekvata? Ako ste je, afi so vaa rpraieli, če (o-varite avstrijski jezik? Od*ov»rv t«, afi aa katetafa Izmed n naeatiik arstrijakantos ipihl), če goreaOe, intrijUi? Ali aa ene i prhali za kak drv« > afk, katerafa nanje Je Mo | ča ste kateti dobiti katero ake rpralali! Seveda ae: Vpraiali aa ras pa n* aja asasUrigs Jetika, ae pa av etffjskega. Aeaftrljakantl po Asso riki, epom Rile ga aa to ia promte ar. doka, da ram da nekoliko v vale aeatrf jeartake Torej kaj et« sdajf Nemci akte. Avetffjaka "ipmbe" na zaatc, ker Je al Kaj aU potem, če nočete kali MsnrandT Pamet IJndjel imejte vsaj aekoliko amiatoatl v sebi! de nI aram povedati, da Je sin mi pa aaj vedno zatajujemo avoj na red a vedn btefanjem — " Anstrian"T i. Mrk WiIson in Jugotlaviia. Ameriška vlada je kontno izjavila, da podpira revolucionarni gibanje Jugoalovanov in Ceho-Slovakov proti AvRtriji. Prcdaednik Wilm»n je priftel do ai>oznanja, da atara Avstrija ckaiatira le radi ene Hrcdnjvcike dinaatije, Tn Imamo tod! draitro Muttea it. »4, KUN., ki pa seveda <*ta mnogo članov ia eneatavnega lo«a, ker aaa nI ■aage tukaj. Nala driave Je tadi "eabe", to- velja tudi takaj pvavlla, "iruVe Xie amo Izdali kliri miljaaov ru- jik reU zemljiških vefepoomtai-! ko», ki anegi Imtajejo tolika amljiiča, kot cteijajo m kraljestva v Evropi Rmlu eor Jr tmeoval zenOjOče, ki Je ol veiikeat Fiaadjt. Veiepf^^tmk. ki Js kmloval ao^jilče, ki Je kilo veliko ket msprimer Srfctja, ni kilo v Bmriji ali eenavadneza. Vae to je paasagalo prov*r*>»-iti Ja, kot Je tlaka ie deaetii [>"Ui|tii kmete k uporu ia driavni ao- — Vaba jamo pa v letni dobi, ko šotore n vzkaja la peaao zahaja. Nahajamo ee v letal daU rasti ln življenja. Vaa kseU In ali kvttku. Človek, ki ufMuuJa naravo, mo postane aree veaelo ia ea radii Je tega življenja, te rasti v naravi Ce pa p»Kl^Ui v ljudsko dufto, ti otemni veselje, ki ti ga Ja vzbudila narava. Zgodovine Movc&tva predstavlja boj. Tudi v naravi ao boji; raakoviutne elementarne silo v naravi ee d v vednem boju Mnogo kajH Je Ae daadanalnji boj Vaaka atvar lam avoje vzroke. gUmentami boji v naravi imajo avoje vzroka Boji med človeitvaen ee pnsliaie razmer, U aa jik po-vzroAll gotovi vzroki, i . Delavstva vedi razredni boj za Sedaj be radio zemljiško vpra ianje rafcmi, M na pesek vsaen Nemčija iu ae potegne za bsvfc lastnika, kot Je storila v Ukrajini, kjer so dobili veleposestniki vso zemljo nazaj aa ukaz "i eeearja", ki Je pealal v Ukrajino tudi avoje vojake, da pomagajo a-krajinskim bngatsksin uveljaviti eeaarske ukaza. Kavna tako, kot je bil obaojen v smrt tadi naa iki kaj serizem, ki je danes največja aila pri o vi raa jo B unije v njenem veja. Ako je kit prelet ari jat zmo-iea, da Je peresi! največjo avto-kratičeo državo na avelu, bo gotovo tudi zmožen, da porazi prgsko junkerski impcrijahieru. Mnogi obupavajo nad sedanjo ruake vlado, češ, da Je nezmožna aa uspeieu odpor proti nemškemu navsin, kl prodira la razširja avoje vplive delj in dalj v notranje pokrajine velike Rusije. Jaz imam upanje, da ee bo Rudja otresla nemških vplivov Ae tekom te vojna, kajti eedaj ee Je pričela šele polagoma aakaastrulratl. V fttarije ee Je vmUa okoli pol iakaljšanje Menja pmktarij » mBiJona palHtfnih zliOaisv. Kdo Naspriti ma aloji kapiulizem s ti aa ti poUtičai sločim if Ljudje, kf seči In t koči aeravrdnib delavcev j Jth Je Izgnala maka eorska vlada Te Ja peestrevalo boj, kajti neza- vaM tega, kar ea saHtovaM vednost, neiaobraaba ljudatva je*pravk aa ljndstre aa Škode ruakl Ma m*m "A wrtn rija, Ja-vuAoo za ameeike Slot ee ia aa aaš sorod v domor ki ma f nkrfao priboriti svi do. gkarovaaje četrta oedelj juniju ko vaAuo tudi mta, imeti volitve dvek - katerih izdelaj«jo tkkatjl nLm ee Ae kili na kovnega papirje ao pa »P**1 Hala. aa kateri -»e, ki ne kd^-^ nje vaja« n«"** rMi. (NMfeljrr*"!* »V** *tr—l) ■^"angieikegu letalca pogre- ffomiki vojul «tau se hvali v Lieta aadnjem poročilu, daje K; vjetoikov naraslo če* ^ - Cfo vpleuili ao 400 topov iu ua Ue strojnih pušk. Priznava pa, i^Franeozi bora a aiiovitiiu od- v+ _ jnncoii se bore kakor tigri. Bern, 2. junija. — Nemški porotnici na zapadui fronti javljajo Ijrlinakeuiu časopisju o junaškem £ora francoskih vojakov. Fran-^ ae ne uinakpajo, dokler ue prsbijo vseh ročnih granat, zlo-gijo bajonetov in salkopnih nožev r se razbije jo puškinih kopit. Nanci se čudijo, ker ae francoski "bndači" nočejo podati kadar & obkoljeni, temveč rajši padejo Jiiadnjega moža. "Bore se kafer tigri," piše neki nemški pod-Bojno polje je na debelo pkrito t mrliči in najti je nebroj-M'skupine Francozov in Nemcev, ti leže v tesnem objemu in zobje fnncoHkeKa vojaka so globoko žaljeni v Nemčev vrat. Foch m pripravlja aa protiofen-I • živo. Pariz, 2. junija.—General F6eh, Jemenceau in Lloyde George v družbi mnogih višjih vojaških pp-oljnikov »o imeli konferenco vče-raj popoldne in pričakuje sc, da •do merniki kmalu udarili na-aj. Položaj je sicer resen ali ni-Ltkor ni nevaren in pariško časopisje izraža največje zaupanje v strategijo generala Focha. Glavne irve zavezniških armad ao še ndotaknjene in francoake izgube fe danes so izredno lahke. Mili -arktični kritik Henri Bidou piše: "Vse kaže, da se bo razvila odH) -bitka med rekama Oisc iifl Oireq." Angleška zmaga v Palestini. London, 2. jun. — Uradno poro kjo, da so angleške čete v Palcati-li prodrle poldrugo miljo na P«' siij dolgi črti juinozapadno od fibora in obdržale okupirano o -milje kljub sovražnim protinopa k ... , Grki ujeli 1500 mož. London, 2. jun. Uradno jav-iu«, da »o grške čete pri večjem xiu na frouti ob reki Strnil ujele več kot 1500 Nemcev iu Solgarov in vplenile veliko muo •o bojnega materijala. Grki upadli na dvanajst kilometrov črti in prodrli dva kilometri v sovražno pozicije v okolišu frka d i Le gen. nih revolucionarjev, da iafclaju načrt iu gg predložo petemu veo- ruskemu konKreas sovjetov, ki otvori v Moskvi 20. junija, t « Oba .------uu» socialna revolucionarja ata pa odstopila s protestom, da njihova stranka ui zadostno aaatupana v odboru. Kongres je sprejel resolucijo, ki določa začasno obdavčenje dokler se republika ne opomore gospodarsko. Krajevni uav-jeti iuiajo pod uadzorstvoiu pro-vincijalnih sovjetov pobirati davke. Epidemija na španskem. Madrid, 2. juu. — Mistergocui bolezen, ki je podobna gripi, ae se razširja kljub velikemu zdravniškemu trudu, da bi našli pro-tisredstvo. Največje zlo je, ker je več kot polovica zdravnikov tudi bolnih. Samo v Madridu je število žrtev n&raslo ua 150.000. A-meriŠki poslanik Jos. E. Wilard je tudi bolan. Nemci more Ukrajince i plinom London, 2. juu. "Daily Kx-press" je yejel poročilo iz ruskih virov, da ao Nemci zagrnili s strupenimi plini cele ukrajinske vasi v okrožju Kijeva, ker drugače niso mog^i ukrotiti re-belmh kmetov. Število mrtvih je veliko. %tt Nemci imajo imenik angleških "grešnikov." London, 2. jun. — Pri sodni razpravi proti poslaaicu Peuiber-ton-Billingu in izdajatelju lista " Vigilante," ki je obtožen, da je pisal razžaljiv članek pretj gledališki plesalki Maude Allunovi, je prišlo na dan, da so nemški špl-oni v Angliji sestavili imenik o-seb, ki imajo "gotove grehe" pad »oboj. V imeniku je 47,000 imen, večinoma odličnih. Angležev, moških in žensk, ki stoje visoko v politični ali družabni poziciji. Med njimi je tudi ime Asquithove šenc iu sodnika Darlinga. Namen Nemcev je, obdržati "grešnike" v pasivnosti iz strahu, da ne obelodanijo njihovih grehov. 215 nemških ipkmov prijetih v Švici. Ženeva, Švica. — V enem samem švicarskem mestu so oblasti prijele in zaprle tekom enajstih tednov 215 nemških vohunov. To dokazuje, kako obsežen je sistem nemške špionaže v »Švici. UN0ARJI OPROaOSNl. Kdvrardaville, IIL - Porota je v soboto oproetila enajst obtožeu-kiaoUučali Nemca Paula Iragerja. Muešiea ljudi v sodni dvorani, je čoatitala porotnikom. Rdvrardaville, 111. - Ko je državni pravdnik, končal a obtože valnlm govorom, sta dva obtošeu ea izmed enajstih izjavila, da sta nedolžna, ker uista sodelovala pri ineanju Robert Paul Pragerja, nemškega podanika, ki je bilo ia-vršeuo 5. aprila zjutmj v COllina-villu. i. Louis Frllkauuer, ki ja živel v sosedni hiši poleg Pragerja je je kil zaduja ptiča za državno pravdništvo. Izpovedal ja, da je bil Vager.dne A aprila svečer doma. Malo pred deoeto uro avečer je prišlo več moš k hiši in poklicali so Pragerja. Ko aa prišli možje, so mu rekli, da mu " '""n x namenom, da orga B finanšai sistem v Ru- ^""ares je iMMblaatH odbor ^ ''"iševikov iu dveh aoelal- LU8K0VA PRAiALA OČETA ZA STRUP. Waukeeha, Wia. — Gdč. Lusko va, ki je po pravoreku porotni kov izvršila umor 4juge vTste, ker je ustrelila živinozdravnikevo ženo, sedi včasi popolnoma mirno v zaporu, včasi se pa obnaša, kot da je ob pamet. Ko so opijati Izgubili moč nad njo in sa je prebudila i* težkega spanja, je bila nekaj časa popolno ma mirna. Spustili so k nji oče« ta, da govori z njo. Obnašala ae je popolnoma normalno, dokler je bil oče pri nji, dasiravno ga je prosila aa ttrnp. Divjati je pričela, ko sta v celi eo vstopila njena zagovornika Henry Lockney in J. K. Lowry "Poškodovatime hočeta,"je pri čela kričati, ko ju je vzrla. Sko čila je iz poetelj* ui na njenem o brazu ae je prikazal blaaeu atrah Advokata ata jo takoj zapustila Pomirila ac je, okoli šeatik zvečer je pa pričela zopet divjati. Kričala je tako glaano, da je priše" šerif Morria. "Zakaj ate zaprli k meni obno-reli ženi. .M je vprašala Luskova šerifa in pokazala na bolnlšk strežnici, ki ata pri nji, da ai ne atori kaj hudega. Z državnim pravdnikom en N dogovorili, da državni pravdnik ne bo naaprotoval, če jo odredajo v zavetišče, kajti če je bila preje pri zdravi pameti, ji je abaodba zmešala pamet D. 8. Tullar, državni pravdnik, je prejel groeilno piamo la Oka-ga, ki Je nosilo podpis "K* kaz-nencev". Plsn

■ '"I" KMALU BO EN MIUON AME RICANOV V FRANCIJI Wilkaabarra, Pa. — Mornariški tajuik Daniels je izjavil v teku avojega govora, da bo kmalu en miljon ameriških vojakov v Fran- j oiji. Amerika bo poslala deset miljonov mož, če tako aahtevajo raaiuere, da isvojujejo zmago. KISLO ZELJE PRIPOROČA 2l VIL8KA UPRAVA. Waahiafton, O. 0. — V Ameriki se je vkoreuiuilu uaziranje, dz je kislo zelje nemškega iavora. živilska uprava izjavlja, da je kislo zelje Uoiandaka iu ne uernŠka jed. Priporoča tudi, da ga ljudje kon-ruiuirajo, kolikor morejo, ker a tem prihranijo druga živila. BRAZIUIUTLADJE POŠTAR Sllfliski ItfoOni UaloaovlJ«M ». »|trlla Itn oni Jadnata lakorp. 17. junljo 1D07 v drl. tltlsolt. OI AVN1 BTANj SOOT—09 SO. LAVrNBAUK AVK , CllirAOO, 1U.INU1S. UPRAVNI OI>HO»i \ ti Joha VugrM, U ttoU«, 111. I. rodpvoastalaUii J. Urotkovl«, R. r. D. 4. bos SU, Oisard, Ksas. D. Podproascdiiiki Joicf Kukolj, NUtt Kwisg Avo., Bo. Cfcioago, lil. Taiaiki J«*n Vvrdorbar, ST0S »o. Uwad«lo Av»., Obloago, III. , Slogajaiki Aatoa J. Tarbove«. P. O. Bo* 1, Olsoro, III. Xapl»aikar: Jaka Nolek, «00« W. 8lit BI,, Ckieago, IU, NADZOHN1 UOHKK. - Jote Ambroil«, bos 901, Caaoasbarg. Pa. Pam Mor gor, Ui-Ui 81., U SsUo, IIL P. & Tausker, 6T4 Aksa/ A v«., Rocksprtsga, Wyo. POHOTNI OUBKKi Aatoa Hroat, Iloa 140, Osaoadburg, Ta. Jo4o Sadllok, boa 4Sg, Bmlthton, Po. Rudolf rtsisrlek, bos 4S0, Brldgovills, Pa. . Jakob MlhkvŠl«, U l»os I, VViUook, Pa. M. r®lrovioh, 14810 UsU A v«., OolUavood, a Atlantižka Inka. — Potniki, ki so se pripeljali aem a brazilskih narnlkom, pripovedujejo, da k lošlo brezžično svarilo, ko sc jc parnik nahajal ob floridskem obrežju, ki jih je posvarilo pred potapljačem!. Kanit an je so veda ta kot apremeull pot. TRDI PREMOG ZA OHIOAGO DOVOLJEN Ohicago, UI. — Gospodinje v Chicagu se lahko oddahnejo, kajti trdi premog ni popolnoma prepovedan. I vokalna kurivna uprava je dobila obveatilo la Wa-shingtona, da je meatu dovoljenih 70 odstotkov trdega premoga od množine, kl jo je porabilo v letu 1910—17. | Trgovci a premogom so dobili nalog, da konzumantom dostavijo dve tretjini premoga. Premog bo prišel Is Izhodnih dršav iu ue bo do ga pričeli dovaŽati preje kot v posili jeseni. Država llllneia je v zimi llMfi-IDI dobila a,216,PJ2 ton trdega premoga. Za zimo IMS—i-ma dovoljenih 1,740,585 ton, ali 20.97% manj. DrŽavi Ulinoia ja na okroglo dovoljenih okoli ap odstotkov, toda kurivna uprava pravi, da je bolj pametno, če konsumenti ra čuuajo le a 70 odatetki. Boljša je, da aa človek zanaša, da dobi manj, kot da pričakuje ' veliko. Kdor z malim računi, prične ver če vati ln če varčuje, pravočaano, se je oslgural, da ue bo trpel pomanjkanja. Premog, kl je poznan od ime nom "Pocahontas" in so ga veči noma rabili r arpartmeutnih hi-hišah, ne bo prihajal v Chicago, Ta premog pojde na ladje, ker dola malo dima in take obvaruje la* d je pred napadi nemških potapljač. Produkcija mckkega premoga v državi Illinois se je sopet pomnožila ln upati je, da bodo v rudnikih delali skoal vse poletje. WaahingWn, D. 0. — Senator Borah je predložil resolucijo se -uatu, v kateri predlaga, da aa-kiadniški tajnik McAdoo predloži kongresu dokaza o profltaratvu, da kongres lahko naatopi uapešuo. Senator Borah ae je akliceval na priporočilo predaednika W1W» na, da se obdavči vojni profit. Dejal je, da mora kongrea očistiti deželo gla, ki ekaiatira. Omenil ja obsodbo Rose Paater Stokeeeve, ki ja bila obsojena, kar je dajala, da ja vlada aa prolitai je. Senator Borah je vohal, da m<> ra kongres opravičiti njeno okaod bo, da demonsrirs, da je vlada sa ljudatva ia na aa proflUrje. M/ Borah je naslikal profltarje sa večje škodljivce kot tujesemske I pij one. "Predsednik je po moji pameti pokazal pravo iu uspešno pot, kako ja treba nastopiti proti prof! taratvu, In to ja z davki," je re kel senator B0«l|», NEZOODA NA OEflTNI ŽELEZ hol Lincoln, IU. — Na erelni železnici je akočil vlak raa tlr In promet ja Ml ost avl jen več ar. mi iii 1» ' t POSTOPAČI IE NAVADE PO SVARJElfl. . Anderaon, Ind. — £upau Black je naročil polielji, da aretira vaa-kega postopača, kl poalava Is navada okoli oestaih vogalov ln se imhaja v naborni aUroali. /upau pravi, da morajo postopači v naborni starosti po 1. juniju dslati, ali pa oditi v armado ali v zapor ŽRTEV STRELE _ 14-1« t ni Eu ge- ne kit U«1 ja odpre gal koujc od laškega poljskega valjanja, ko je no-nadoma zablisnUo in zagrtuelo, Konji so aa aplašill lu potegnil deška aa aebaj, ki ja pudollIjaje aa iMialovi ANTON HRAST, bos 1«R, Oaaonabarg, Pa. VSI POPISI, faaprava, llaskl, aaaaaaUa itd. aa ««Prosvato" se poltljsja na aaslevs URRDNIŠTVO "P ROS VETE", M6V-M Bo. Uarašolo Ava., (Iblaago, III. VSR UPRAVNIŠ1CR STVARI, aarodalss, oglasi, sa pošiljajo sa aaslovt UPRAVNtftTVO "PBOBVKTE", 8007-07 Bo. Uwadala Avo., Oblaago, III. V korasposdonei s tajaUtvom R. R. P. J., uradalltvoia la spravslllvu« 'Prosvala'1 aa rsbito lmon uradnikov, saarvaO sapllito aaaiov, kl ja tu aavadan, sko lallto, da bo vsaka stvar k Uro raAoaa. NAPREDEK "Proaveta" piše za blagostanje ljudatva. Ako ao strli^jaš gojenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proavetl. — V zalogi Imam vae za vaakdanje potrebščine po smerni eanl. ANTON ZORNI K, Herminie, Pa. RAD BI IZVEDEL aa avojega strica Urit Jagodici, doma lf Heuturšc gora ua Gureuj-skem iu mojega prijatelja Alojai* ja Kepica, doma ia Moat pri Kamniku na Gorenjskem. Poročati jima ima in nekaj aelo važnega. (Je kdo ve, kje ae nahajata, naj iu! naanaui njuno bivališče, ali |mi naj ae ml sama prijavita «ia naslov: Frank Jagodic, 1*. 0, Byx 34H, Herminie, Pa. RAD BI IZVEDEL za naslov mojega prijatelja Viktor Oblaka, doma a Gorenjskega blizo Hmelednika. Pred dvema lati sva bila akupaj v Uhlaholtuu, Minn. Slišal seiu, da je odšel meiula v Cleveland, Ohio. Oe kdo cenjenih čitateljev ve za njegov naslov, ga proskn, da ml ga nosita* ui, aa kar mo bom aelo hvaležen, ali pa naj aa uii sam prijavi na naalov i Frank Komatar P. G, Boa UM', Kast Molki«, lil. RAD BI IZVEDEL aa avojega brata Jakob Grlmšlča. Leta 1906 ja odpotoval la Wauke-gana, IU., v Oregoa Clty, Oregon. Par lat ava al doplaovala, potom ari pa ni piaal več, Uko da sedaj ua vem, kjo ae nahaja. Iščem ga radi avojo zapuščin«, ker bom tno-ral kmalu odrlaiti v Strto Mamo-va armado. Cenjene rojaka pro eias, če kdo ve za njegov naslov, naj ml ga sporoči aa kar bom šola hvaležen. Če pa bo aam čital la <»kI*s, naj se mi sata prijavi na naslov: Frank Griinšlč, 024 Msr-kat Ht. Waukegsn, III. J^pTREBUJEM SLUŽKINJO V služb«* sprejmem služkinjo srednje stareet! zs IiIšims dela iu oa-krliovanje oirok. Oš katero vea«il, naj as aglaoi v teku «l«s«llh dni. Plača po dogovoru. Doki« ali vdora. Piaal I je ' na upravnlšlv« 11 Pro«vete," 3667 H. Laarndal* Ave., ( hlrago, lil. Prof. Dr. Mullin ZDRAVNIK - 8PE0IAL18T ZA SLOVENOE 411—4th Avenue (NA SPROTI POSTE) Pittaburgh, Pa. HLEftTniOMA PRBULBDBA 110NA PRHO I Z tšBEfc Stari la takalaal adravalk, s»l lalso prakso. Sšrsvl aspolso Is kitro vsa bo-lasai, plulo, lelodas, ebUtl, trgssjo, sarvasaost, krvso bolosai« kako« tudi dluge boloasl aiatkik. Oadravl vsako bolosaa katoro provsaaia v svoj« "(k'' bo. IJ porablja ssjboljs avroptka, amarl-Ika Is ontsllh dalov sveta adravlls, N laki« aosa. Nasvet broapla*ns. Tolos pra glad popslootas jssilos. Pri siosl ss adravl vsllko Btovllo Slov«soov. Drsdaa ura od t. »JutraJ do • sv«lav, eb sada« Ijah sam« od ia do I. popoldaa. Mali domači idravnik Ipo naukih in IskMŠnjnk župnika Knalppa. Propo-trrbna knjiga aa vaakega kdor ai ft#H ohraniti aJi pridobiti »drevje f obsega 64 Strani In atan« 26 contov. Naroča ae pri I MATH. PEZDIR, P. O. taii, V«rb.N V. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 6t6 Pfss Avi.i Ps. >pi( a4fa«> oa. loHJaTks ii b ao s*smo; * rasrt a lo«a vlllfi sts, kt oa > li«a«l a št koala mo li* •(! m* |mil4mfr um. (smam v U MUtH »am U krt Ma L^aoam ^ ^ aaAA«« »ai. M pnasisii m rovim to »».i.^i •tU h vwo H—fM* pojasMAa Ihnr |ope4 paf#inl To |m «am vtm v lifmCtll' ^InT4!! Hi I kiU a»4r»*lm * SS aiok Io tk— S gpffgtljt «,i rk M a—u l,#u« i«- Sikfcv m »*ajR t»m ti-* v ari ea I. Mil. t I (»Al« H * I' zajedavci. Spisal Iran (Nsdaljsvanj«.) Bližalo mo je jutro, ko ao zaključili Omamljeni, trudni, zaspani in pijani ao zapuščali avatje aparjeno aobo. Pred Narodno gostilno ao ae zopet vratile kočije in moški ao lezli vanje z družicami, da jih apremijo domov. John ln Marička sta atopila v avoje novo stanovanje a težkima glavama. Sobna oprava je bila v neredu in stene *o dišale po aveži barvi. Komaj je Muc zaprl vrata za seboj, ae je že zavalil na posteljo in zasrnrčal. Njegova žena je pa slekla poročno obleko — obleko, ki je atala petinsedemdeset dolarjev in katere ni mogla več noaiti. Jezno je vrgla pajčolan, suhe rože in obleko v kot in legla k počitku z zaveatjo, da jima je svetovanje prineslo trudne noge, težko glavo in petsto dolarjev dolga. •r • Kakih Seat mesecev pozneje je Marička porodila eina. Kratili ao ga kajpada za Johneka in obhajali zelo hrupno botrinjo. Oba eta imela otroka prav rada, ali že nekaj tednov po porodu sta bila v skrbeh. Otrok je imel zelo krmeiljsve, rdeče oči in vssk čas jih je zapiral rumen »noj. Oči -vidno je bil rojen a to napako. Oče in mati ata bila vznemirjena zaradi tega, in ker ni hotelo biti otroku nič boljše, ata ga neala h kompanijakemu zdravniku. Doktor je preiskal dete in premišljeval nekaj čaaa. Bil je star in izkušen sdravnik, ki je veljal v vsem okrožju zs nsjboljšegs. Zmajal je z glavo ln potem sumljivo pogledal Muca in potem Maričko. "Otrok si je pokvsril oči pri porodu. Povsjta naravnost — ali niata vidva bolna f' Zdravnikovo vprašanj« je svenelo precej oatro in Mue ga je dobro rasumel, kajti oblils gs je rdečica in pogledal je v tis. Msričks ps ni rsz-umela angleških beaed in je le mirno goelušala. "Brez ovinkov, mieter Muc, vi ate bolan na kapa vief, kajne." "Jas — jaz — jaz aem bil nekoč, ali zdaj — tsko ae ml zdi — sem zdrav." Zdravnik ae porogljivo naamehne, "Zdrav! — Otrok dokszuje drugsče. Vaša žena je bolna, in na kakšen nsčin je orifc prišla do bolezni, 8« ste vi zdrav?" Muo ni odgovoril. "Kaj pa pravi zdravnik, Johnf" On jo pogleda in stisne ustnice. "Niči . . . Eeksl je, da ni nevernosti. Poj-dlvs!" , XIV. OZDRAVLJENI "Izboruol Imenitno! In še zredili ste ae; Ucs so vum porudela. Ootovo tehtate najmanj dvajaet funtov več kot pred tremi meneči. Stolica je v redu, kajne. Vae je allrlght. Zdrav kol riba v vodil . . . Simptomi ao izginili, kri je zopet čiata in bolezen je šla, kakor da je ni uikdar bilo. Ali Vam nismo rekli T In vi at« tako omahovali. . . Prepričani smo — kaj prepričani — ml vemo, da ao naša zdravila temeljito isjedla zadnjo koreninico etru-pa v vašem teleaut vaša kri je zdaj aveža in čiata, kakor kri novorojenega deteta in bolezen se ni -kdar več ne povrne. Samo paziti morate, da ae nikoli več ne nalezete kaj takega. Kri, ki je bila enkrat pok varjena, ae ložje pokvari, ako pride zopet v dotiko a aifilietičnim strupom. Bodite oprezni! Delje morate ekrbeti, da je vaš želodec vedno v redu in da nikoli ne podležete zabaaanosti v drobu. Naši ozdravljeni paeijcnti, ki so modri, jemljejo navadno od čaaa do časa sredstvo, ki krepča prebavne in Izločevalne organe. To aredstvo preskrbimo ml in kedar ga zmanjka, lahko naročite ker po pošti. Stane pet dolarjev In en zavoj zadostuje par menecev. Sicer pa ni treba in mi ne silimo, ampak kdor je pemeten in previden, atoji vedno na atraži. Zdravje je največji zaklad, ki ga ima Človek in ta zaklad ni nikdar dovolj zastražen. Zdnj, ko Nino va« ozdravili in rešili težke bolezni, se spodobi, da nam daste zahvalno pilimo, katero bo pričelo o vaši zaupnosti in naši uspešni metodi zdravljenja SIcer ne zsbteveino, da pride vaš« polno line v javnost ; začetni črki zedoetu-jete. Piamo je že Npisano, samo prečil ate ua in podpišete. Vsak naš pacient stori tako z največjim ve-erljem in čltemo vam z obreze, da se tudi vi no boate branili." Tako je govoril dr. Berring, komodno »edeč na mehkem gugaluiku pri avoji pisalni mizi in puhajoč goste oblake dima iz dišeče emotke, a slovaški tolmač jc šc bolj olepšal \sako besedo, ko je stvar razlagal Martinu Rožniku. Zadnji Je bil ns ravno neizrečeno venci teh besed, i ako venci, da bi bil najrajši vri/tkal. Sam hc počutil, da je bolezen re« izumila, ko je tretji meneč porabil zdravila, In profesorjeve beaede eo mc mu zdele, kakor ds govori satn rešilni augelj iz neben I lil je prepričan, da je zdrav — iu kdo ne bi v takem trenotku, trenotkn prijetnega razburjenja iu izredne sreče, storil vne, kar rahteva do-tiri doktor T Kes je n težko muko npravit nkupaj nto dolarjev, ki jih jc dobil zdravnik, ali kaj je to? TUoČ, mlljon dolarjev bi bil dal * največjim vesel jem, če bi zdravnik zahteval in če bl jih Imel. Martin je bre« ugovore podpieal zahvalno pi-mno. ritel »a ni — in čemu? Prvič je bilo pinatio v angleščini in drugič ali jr re« teko hudobci, da ne bl zaupal doktorju. . Vrel jr tudi "pok rep-čevelno sredstvo" in dni zadnje rente is lepe. Imel pa jr še nrkaj na jeziku. "Ali — ali zdaj lahko pride k meni žena i* nt a rr II n kraja t" Slovak jr nepel upodnjo untnieo "Kako nepotrebno vprašenjr ♦ Mar ninte zdravi? Ker vzemite ženo k nebi Ali ir* Imate leno?" "Ženo in otroka — fantička; dve leti bo ie stsr." "Isvratno I Le aem s ženo I Zdaj sts zdravi in škoda bi bila, če bi takole samevali. Mlad qiož v Ameriki in mlada Žena v starem kraju — no, aaj veete — neprijetnosti so". TolmsČ ee je nearsmno smejal in Martina je oblila rdečica. Stbizil je klobuk v roko in ae prijazno poalovil od avojih dobrotnikov. Dr. Berring mu je stisnil roko a emejočim obrazom in ae zasukal na vrtečem .atolu k svoji piealni mizi; naredil je a peresom par potez na karti z Martinovim imenom v znamenje, da je vao plačano in nato jfe vtaknil karto v poseben preda h med "ozdravljene". Slovaški tolmač je pa epremil Martina do etopnic in mu aegel v roko z besedami: "Ne pozabite na nas, če bo še kaj treba." V čakalnici je aedelo pol tucata moških, ki ao zvedavo gledali za Martinom. Njegov nad vae zadovoljen obraz jim je bil dobro znamenje. Martin Rožnik je bil več kot zadovoljen; čutil ae je nsravnost srečnega, kakor še nikdsr v svojem življenju. Vse se mu je zdelo tako lepo ln aolnčno: Tolmačev obraz, ki je bil vaelej tako dolgočasen in nekako eumljiv, je bil topot aama milina; brada goepoda zdravnika je bila pravi k rea moža, iz čigar oči odaeva največji žar prijateljstva in dobrohotnoeti do ubogih, trpečih ljudi, katerim je zagotovljena reanična pomoč, ne oziraje ae na borih ato dolarjev, ki niso nobena plača, pač le skromna nagradita za njegovo neprecenljivo delo; moški v čakalnici, bolniki, ki ao tako srečni, da so ae zatekli k najboljšemu zdravniku na avetu, imajo veaele obraze, in po vai pravici! O, vi aračni ljudje, le potrpite in ne bo vam žal! ... Svetla zdravnikova pisarna, poltenimi čakalnica, a preprogo pogrnjene stopnice in še celo aopa-ren zrak, ki napolnjuje te proatore, je bil poln milobe, da bi mu človek odprl zadnjo celico svojih pluč in ga srkal in srkal. . . Od vseh shrani je gledala zsdovoljnost in sreče, ki se je smejala Martinu. Tudi voščene figure v profesorjevem "muzeju", ki so bile vselej tako strašne, gnuene in osudne, kakor gnile, zevajoče rane, katerih človek ne more pogledati, ne da bl strepetsl in se zgrozil v dno svoje duše — in Martin je atrepetal in bežsl, kakor da gleda iz vsake figure sam satan, ki ga hoče požreti, kadar je prej moral mimo--tudi te figure niao bile več to, kar so bile. Martin je postal in se ozirul zmagoslavno na ude iz voaka. O bože, kako je bil neumen nekoč, ko ae je bal in bežal iz tega pro-stora! . . . Čemu? Ali jih ni premagal in postsvil na lsžf Zakaj bi se zgražal in trepetal — sdrsv človek? . . . Voščeni udje so v resnici nedolžni in lepi — dober posnetek nsture! Tista gniloba voščenega mesa, krute rane, slike oatudnih bolezni --eh, kaj bi to! In Martin je ogledoval figure z največjim zanimanjem, kakor 40 je to pekaj bajnega, kar se je porodilo v glavi fantaata, kot ae na primer porodi slika morske deklice ali povodnega moža z nagim Životom do paau ... Čimbolj je gledal Martin, tembolj se mu je zdelo, da je vae to oddaljeno od njega tisoč milj ali še več . . . nekaj neznanega, ki morda pride v blifcino, pa zopet gre kakor hudouren oblak. Njegove pral so ae širile In dihal je svobodno. Z lahkim korakom je zapuatil "muzej" in atopil na ulico v jaaen, eolnčni dan. Na ulici je kraljevala aotnčnoat in veeelost. Ljudje drveli semintjo, ns tisoče ljudi, reke glsv in urno mshsjočih rok, ki drve dan za dnevom po velikem Chicagu, In Martin je videl na vaeh obrazih zdravje in srečo . .. Kako jo lepo na avetu, če ao ljudje zdravi! ... Čutil je, kakor da je vae prerojeno in novo; vsi ljudje so mu prijatelji. Potuhnjencev in hinavcev, ki so «e mu rogali in ga preganjali, ni več. Ali ao! Martin ae vrača med ljudi, med nove ljudi, prerojen in zdrav. Kdo bi se čudil T Ozdravljen! Izbrisan je madež grdega greha in zdaj lahko vrže v hrezdno pozabnoati črn košček preteklosti, ki mu je zavdala toliko bolečin. Spomin na nesrečni dogodek, ki ga je aprem-Ijal podnevi in ponoči, kakor nevidna pošast sli senca umorjene žrtve, ki apremlja zločinca, in ki mu ni dal mira pri delu, jedi, ne v postelji, je pokopan in v njegovo dušo ae zopet naaell blažen pokoj ... Kdo se ne bi radoval in vrlakal od veae- 0& , £ Zdravi Z mirno veatjo in s porogljivim smeh-Ijsjem ns ustniesh bo odalej Martin sdajpszdsj poletel v duhu v rudarsko naselbino in ne bo ga etresel mraz ... Kar je riilo, je bilo — in ne povrne se več. Srečno ee je izmuznil ls pekla, kamor ga je bil zvabil aatan, in živ spomin na satanske čine, ki mu je Ml zastrupil telo, je aijajno premagal. S kakšnim mirom v «reu zdaj lahko premišljuje o urah, ki so bile zanj pravi pekel I Prijatelj Mue... Bregarjeva goetilna... Msričks... Lake View... grda bolezen... mganje, r.aaramovanje in beg od Barbiča ... elepareki zdravniki... težke ura skrivanja svojih muk... ponovno vsljsnjs v blatu greha — — — vse to ln še mnogo drusega je ilo mimo, kskor da bi vsegs tega ne bilo ... Ali je on res doživel vse to? Nemogoče! Zdi se mu, kskor da to ni bilo v njegovem življenju; morda j« kaj podobnega slišal, ko mu je dober prijatelj pripovedoval o svojih doživljajih . . . Oadrevljenl ... Z jaenim čelom in mirnim očesom bo aopet gledal v obraz ljudem, ki mu pridejo naproti. Nič več a« mu ne bo treba akrivatl po temnih kotih in izogibstl ljudi; ne bo mu trebe več prialuškovati pri vratih v strahu, ds govore o njem in njegovi hoiesni, in poveaiti oči pred vaa-kim, kogar areče na eeatl, ls b«Jezni, da morda ve za njegovo tajnoat. 1U, kdo ne bi bU veosl!... Nekoč je v družbi prijatelja ohiekal državno kaznilnico v Jolietn in tam je videl jetaN«. hI so skrivali avoje obrase pred poaetujočlm občinstvom. Nem a h mu je prišlo na m bel 1 "To aem jas — tekšen eem jsa! Skrivam as In bojim ss ljudi kakor jetnik; svet je same ječa." Ampak adaj je ■voboden I .. . Vrata ječe ao ss saprls aa njim ki kdo mu mors kajti (Nadaljevanj«.) Kraljica Dagmar. Spisal I deljc je prohajal, tem pokornej-* ii, tem poniinejii je bil izraz na njegovem obličju. • • (Nadaljevanje.) Hotela je preprositi vlhevce, da bi je ne preganjali, — zaradi deteta, katero noei pod »ivem. . .prvič tekom več let zakona. . . .Ni jih poznala, tudi ni poinialila, kaj umejo s svojimi tureiami. . .h kakim groznim dejanjem jo bodo hoteli prisilili. . . "Moj mož. . jdragi moj ao-prog. . /" Vetrovi ao zašumeli eilnejie. Nedaleč je obstal jezdec na penastem konju in nekaj čass poslušal. . . "Moj mož. . . ali mi odpustiš? ; . .Ali ne bo tvoje srce napram metli irdof. . .Tako neerečna sem . . .Ti edini, veliki ki*čanski Bog, ki si poelal na svet avojega Sina e mirom ljudem dobre volje. . .O, daruj mi aamo kapljico — aamo eno kapljico tega mirij, saj eem dobre volje — najboljše volje. . . Pokaži avojo moč . Sem tako nesrečna. . . Vetrovi ao iumeli temneje in temneje, jezdec je apodibodel konja in izginil v črno temo. . In od razvalin, kjer je atalo nekdaj pogansko svetišče, se je plazila žena zopet tako zavita od glave do pete. . .Morala bo hoditi celo noč zelo hitrih korakov, predno zagleda bukovško obzid je. . . Vlhevec — najstarejši v Bodr ski deželi — je krenil tudi v to stran, toda bil je za dobre tri ure pred Jit ruško. In ko je vzhajalo soluce, je obetal pred gradom, v katerem je bival najzagriznejfiih sovražnikov slovanskega življa v teh pokrajinah. . . Ko je vladal tukaj Friderik Rdečebradec, se je preselil od Rena semkaj in t,\ tu sezidal trdno bivališče. To je imela biti trdnjava ne samo proti Dancem in Slovanm, ampak tudi proti nemirnemu Brunš viške mu Levu. . .Toda na srečo Dancev in Slovanov je oatalo pri samemu načrtu. . .Grad je bil aicer precej vtrjen, a avojemu prvotnemu namenu bi vendar ne bil zadostoval, . . Vitez Ster«nfrid pa načrta pokojnega ceaarja ni opuatil do danes in se tudi ni bal, družiti se e potujočimi Žreci, ki so s škripajo-čiml zobmi in s stisnenlmi pestmi gledali na kril, postavljen na daleč in široko po bddrski deželi in lesketajoč se dan na dan z jasnejšim svitom. . . Oe imajo stsri bogovi res na vtke izginiti iz nekdanje Krukove kneževine, naj pogine ž njimi tudi slovanski živelj. Naj potem nemški duhovniki po svoji volji propovedujejo na slovanskih grobovih. . . Križ mora in mors izginiti. . . . VIhevci ponujene nemške pomoči niso odklonili. . . Nsj se zgodi, ksr hoče. Nemiki grofje, katerih oči u> se vssk dsn požrešnejše ozirale po slovsnskih krajih, — že niso niti mogli dočakati, da bodo mogli vstati k novi vojni. . Z vlhev-ci fo popolnoma soglašali. Križ katerega je postavila roka češkega uhovnlka Dobrogosts, mora pasti. . . . Lahko si sa kratek čss postavijo na ognjišča svoje malike vendar jim jih pomedejo kakor veter prah in potem atopi: jo na vrat elovanakim rodovom, a dihnejo poelednjič. . . V gradu eo tefm starega žreca bresdvomno dobro posnsli. Tskoj so mu spustili dvigi ji vi most, toda hitro gs sopet vzdi gnili. . . . Vlhevec je ostal tu precej časa in ko je odhajal, je alonel Steren frid na oknu avoje eobe in gle dal za njim s pogledom, v katerem ee je sreslilo nsjveČje zsnl (Aevanje. "Zaslepljene!! — To eo trde, nepopustljive glsve. . . Mesto da bl si odpustili, ae raje zatekajo k nam. . . Mi vaa pomirimo I Mi vam pomagamo! — Samo poča kajte! - Ve ovčje duše!" Vites jo govoril t« besede zopet s Uko ssničljivim glseom I.-v ss hitro obrnil od okne. "Nsj rajs toke j vladsjo Nem-el, kskor bi bil kril ssičita Bodr eevl — Naj raje pogine vae ljudatvo! — Naj j« tn raj« grob na grobu 1 — Brea etarih bogov ni ntkakega življenja!. . . Le vztrajno«! In odločnoet . .!" Stari žree je eikal te heeede prepodili Is njegovegs dosedanjega brloge .. Od tod je nameril proti Bukovcu Toda čl XIII. Mir na Danskem, o katerem smo govorili v pričetku prejšnjega poglavja, se je pričel naenkrat izpreminjati — aicer tudi v mir, toda v mir, pri katerem človek zadržuje dih v prsih pospešuje korak in bi imel rad ptičja krila, da bi kar najpreje prišel iz kraja, po katerem je zavladul ta mir. . . Na avojih potih po avetu je prišla na Danako žena v aivem o-blačilu s kredastim obličjem, v katero ji je nemogoče pogledati, toda katere dihanje je Čutiti več ur hoda naprej. . . V okolici mesta Ringstadta je bivala ta strašna žena. . Nesrečen je kraj, kjer ae je naselila le za nekoliko ur. . . Ob njenem dihanju so ljudje padali kakor muhe, in ni bilo ni-kake — čiato nikake pomoči. na ožgano lice, ~ ^ w oči in trajalo je precej časiT dno eo mogli popolnoma ' gledati "Ali vam nieem rekel, d« kraljica T ... In ali naj w j osramoti t iž mi možje?" Mladi brodnik je govoril ne liko lomljeno danščino. Toda hko da je bil iz Jutlanda, se zlaati na obrežjih razlikuj«] reč je od tukajšnjega. . . Možje so ae takoj poprijeli la. Imeli so ga dovolj. Po vasici ee je takoj razne da je tukaj santa kraljiea h jim spremstvom. . . ln da ho kaj tudi možje, ki spravljajo iiče na pokopališče. . .Ničesar ne boje, povsod i so, tudi kjer je vae pomrlo. . . In n m ur ae ne zgodi njč hudega. Nadaljevanje. VLADA UREDI MESARSKI OBRT. Washington, D. 0. — Pred Pod vaškimi strehami so uuii- nik Wilson je odobril pripor rali otroci z roditelji. , . Tem ni že nikdo mogel postreči. Na ležišču v kotu priproste sobice še en pokojnik ni omrznil, in že se je drugi boril s smrtjo. . . "Ssmo ko bi si mogel omočili ustnice. . Ssmo kapljo vode! — Usmilite se. . Nesrečnik ni več ibogel govoriti, grlo se mu je stiskslo kakor s železnim obročem, obličje in listnice so mu postajale modre, skoro črne. . . Žena v sivem oblačilu s kredastim obličjem je korakala naprej ... Ttoda aamo za en prag. Zdelo se je, da noče pustiti v miru niti enega bivališča in da hoče pa-gledatl pod vaako streho. . .In Če bi bili zaprli pred njo vrata z najtežjimi zapahi, če bi bili naj-skrbnejše zamašili, vse špranje, če bi tudi okna zaprli z oknica-mi, — strašni obiskovalki bi ne bili mogli zabraniti vstopa. Ljudje niso že niti več plakali. In če v očeh uaahnejo solze, je vedno hujše, kakor če se prsi še Uko olajšajo s plakanjem in zdi kovanjem. . . Samo molče so lomili z rokami, ds so jim pokale kosti v njih. . S pobledelih obličij jim je od se^sl izraz groze in obupa. Vendar se drug pred drugim varujejo, ne vem za kako ceno bi ne atopil pod streho drugega, da bi pomagal. Pravijo, da v nesreči postajajo ljudje ie trli in ne občutljivejši. Žena v sivem oblačilu in kre dastim obličjem je dihala z more- čim dihom močnejše in močnej • • Že je gledala tudi čez Ringste-dsko obzidje . . . Ssmo nekoliko-krst bi ji bilo še treba v zraku zamahniti a krili, in bila bi v meatu. . . Ljudij se je je polsščal nepopi sljiv atrah. Eni so molili, ležali ne mrzlem cerkvenem tlaku ter klicali za knezoikofoni: "Mise rere" in "de profundia. Drugi so vsled strahu pili po krčmah in se vdajali najrazuzdanejiemu živ Ijenju. . . čloyek je povaodi e nak, v pokrajinah, nad katerimi žge aolnce kakor najbolj razbeljeno železo, in v polnočnih krajih, od kaUrih nI daleč do dežel, v katerih več mesecev skupaj ni videti aolnca. . . V običajnih fS-sih je sicer mogoče opaziti razii ko, toda Če pride življenje na ka terikoll način iz svojega navad-nega tira, je povaodi veljavna prasUra prielovlc%: »"Človeške ga mi ni nič nenavadnega!" Naenkrat pa je bilo videti po vaeieah vitko ženako poet avo, o-blečeno v priprosto krilo, spremljano od nekoliko družic. . Takoj za njimi je iel mož v priprosti brodniški suknji. . . Zdelo se je, da z navdušenjem sledi vsakemu koraku vitke gospe, ki ee ne 0-gne nobenegs praga in potrks ns vsaka vrata, bl jI — če morajo odprli. Mlademu možu v priprosti brodniški suknji ss js pridružil« le vel drugih. . . ..Samo ukeši. svitla goepa, tvoji služabniki smo. . . Neizreklji-vo srečna js defela, kjer je krt-ljiee ljudstvu mati. In ti svitla gospa si I« vet, kakor mati... Ti si tolalafea v najhujšem čaau . . .. Nale livljenje pripada tebi o • • • "Če hočete pomagati — ste dobrodošli''' Vitka loneka postava si je od-krila s obraza pilpregledni pej- ks- la mesnega odbora v živilski pravi. To pomeni, da vlada prevzame mesarske obrti, ain| jo bo le uredila. Vladni program zahteva e^ 110 sistematično knjigovodstvi ponovno študiranje rnaksim ga dobička, ki je dovoljen velel sarjem. Ravnotako bo vlada pazila to, da ne bodo velemesarji po visoki ceni prodajali mesa. Predloženi sta bili dve pord mesnega odbora. Večinsko pori lo je priporočalo vladno um mesarske obrti, manjšinsko pq čilo pa kontrole nad mesarski brtjo. OD MRTVIH VSTAL New York, N. Y. — Veliko zočaranje je nastalo v družini, se je vrnil domov 51-let ni 0 ge Pilcher, o katerem so bili in otroci prepričani, da je ut pred več meseci. "Bil sem na bizniškeni pote nju po južnih državah," je cher tolmačil svojo odsotnost žini, ki je gledala in strmela vi kakor 6e bi se prikazal nje duh. "Nisem pisal, ker nisem poročati dobrih stvari," je Pi pojasnjeval po kratkem molki Pilcher je ostavil svoj zgodaj v januarju, ne df i ka, vedal avoji družini, kam da Šel je v Georgijo, da izvr *vojc delo — uglašanje glaso jev. Obiskal je državi Tenn« in Mississippi. Vea čas ni *p< čil besede svoji družini, kje nahaja. V februarju je voda vrgla topljenca na Fire Ialandu. govo truplo je bilo. že precej Krojeno. Po brazgotini na levi 1 r.o sodili Pilcherjevi sorod« da iinajo utopljenega Pilcl pred sabo. "Pilcherja" so p« pali po prostozidarskih obra ker je spadal k masonski Hermitsge, New Orleans. %M - M__a - _ _ A.---il — Motem, tem rratm terim js le malokdaj padla STAVKA CESTNO ŽELEZI KIH U8LUŽBENCEC ODLOŽENA EA TKIDE SET DNI. Chioaga, 111. — Stavka pri rora, Klgin and Chieago re«1 železniški družbi je imela v aoboto zjutraj, toda odložen za trideset dni, medtem bodo vladni uradniki akušali » P° janji izravnati spor. Unija eestnoželezniških us bencev je na apel "Bl|in* trgovskega kluba" odložila ko za en mesec. Ta zaključek kasuje, da strokovno organi« ni delavci ne iščejo spora, d« potrpežljivi in da se itavke služijo le v akfsjni sili, čs « ds pri privatnih podjetni izda prav nič pametna beseda PLINSKE MA1KEZA Of KONJ* Washington, D. 0. — v* le in konji, ki so dodeljen« riški armadi v Franciji, b^ premljeni s novimi P»»«* maskami. Maske delejo v ki je opremljene s orodje« izdelovanje tekih mask m J»» P dueira vaakl dan do pet tlss« VEKLADIS&ITE PR**<* Indienaolia Ind. — Goodrich je isdel P^^^ v kateri priporoča, m pravočasno neroči rrrm med drugim iu osmi", ju"^ določen sa pras*go* f*^ ho vsakdo esdsj as »