roliodelnib narodskih reci Odgovorni vrednik Hr. Jfuvtez lile hr eis. Tečaj sredo 11. kimovca (jseptembra). 1850. List 37. Zirornica. Hopsa hola tralajla! Kak je gora visoka, V gorah hodi sivi volk ti „Nu! da bi se derva ne kradle, „Ne ravsajte se ne, sicer nič ne ivi, umni, le preplašili Bogoslav Mašič boš vbranil dosežemo y prosi Zadnjič Rudnik, ki so ga srenjčani med Da ga šmencaj kak je dolg! Hajdi vstáni, moj pastir! Hajdi ženi svinke v zir; Dolže herčaš, dolže spiš, Malo svinkam poskerbiš. ma rij stopi Rudnik vmes svoje nar bolj omikane, in nar umneji može šteli kako bi se moglo niti „Ne vé li kdo izmed vas, bra y da bi se 1 ne kradel Dajte Ti J? Al 1 ojak priti, vzamite vojaško pripomoć « Kraća! svoje vojaske kervi ne moreš tajiti Hvalen bodi Jezu-Krist, Ker da svinkam telko grizt. Ker jim dal je bukevco, Mastno nam bo dal mesó! Kak se vam zdi ta naklep Veseljani so tako vojaško pripomoć imeli , jo pa kmalo zopet odpravili, ko jim je Pripomoć je dobra, pa pređi predraga prišla u yy • V Rade svinke zobljite, Vampiče si polnite; Bolj bo vampič se pol nil Bolj se bom jaz veselil! pripravni se znajti mogli!" y ko bi mi le kaj )7 y> Kaj pa bi bilo, ko bi mi po versti 1 Mašič kam misliš? Kdo pa bo v taki zimi v zdu na straži stal ? Jaz ne !" Jez tudi ne verjamem, da bi se tak svet speljati Hopsa hala tralajla! Srečno gora visoka! Srečno gora, srečno gaj! Zdaj se gro domó nazaj. ■■ ? ■ Vsi imamo gojzde po raznih krajih, in tako bi tega ? v I. D. Samperl Maj Umel je v neki rasi staré bi se njim les ne Hrađel. i €le (Po Jadr. Slav.) Bil je dal. moral vsaki vsako noč svojo vlastnino obhoditi ne preterpi nobeden." „Tak saj sami vidite, da v tem se nič ne da pre-delati in poboljšati," se muzlja Stropnik. „Pogosto se beseduje čez županijstvo, naj to ali uno tako in tako naredi. Reci je lahko, pa kako? kako? Tu je maček pokopan." Rudnik skoči serditno na noge. „Kako? bi bilo grozovitno merzel zimski večer, ko so se dakle celo nemogoče, kaj si izmisliti? Kako pase rav možje slavjanske vasi pervokrat pri Rudniku snidli, na v velikih mestih? Konjik Štepan! Ti si skor vso de y zavolj soseskinih zadev se pogovarjat. V zneceni peci je gorel ogrevajoč ogenj; kar je vsim, ki so v jizbo stopili, tako dobro djalo, dasi je vsak roke mulil, in si vgodno želo obhodil, ni si li zapazil sèm ter tjè s čem se ubo gim zabrani, derva krasti?" Nekdajni drajronar si viha vose 5 kožuh odpnel. Moglo jih je biti okoli šestero. zbira lice v globe - premišljevaven, in z glavo potresaje gube, pa ne odgovori nic. Stropnik se T) Tešentete, je danas mraz, kakor léta 1822 ? ko psovavno posmehljuje. Rudnik obupuje. sim dragonar bil," opomne Stepan Krača, nekdaj vo Kar odprejo se duri , in ženka v cape zavita y jak, in si briše led iz vos (berk), ki si jih ni dal skrebetaje od mraza y njim da plašljivo „dober večer" pobriti. „Ja da bi zima le dolgo ne terpela! Bote vidili Vse oci se k nj ej obernejo. y (Dalje sledi.) kako se bodo derva zopet kradle." y Stropnik! Dobro je, da si danas pri ker si soseskeni župan. Hoćemo se ravno od so „Prav imaš, šel seskinih reci pogovarjati. u „i, kaj pomaga pogovarjanje, Rudnik! Saj vendar nič ne moremo prenarediti." Iz pođkovijske in zirinozclraviske ućilnice r Mjjuùljani. 1. dan t. m. so přejeli učenci te učilnice, kteri so kovači, po předpisu c. k. visociga ministerstva na Zakaj pa ne? Saj smo možje, ne pa bedasti pravljene patente, po kterih zamorejo pravico kova otroci! Saj smo sosescani i Tetešentaj !" n Konjika Stepanova ni napčna Kar skiga mojsterstva zadobiti y IZ mnogih drugih krade nje derv vtiče, to moramo prenarediti ni moc vec preterpeti. u Stropnik, ki se si je nezmerno prebrisan in zrne postavim živinozdravilskih vednost pa, ki so se v ti učilnici nadre- dovno učile, so dobili kovači pa tudi drugi učenci, ki niso kovači, navadne šolske spričevanja. De se sploh ga zve den zdel, se skor miloserčno smehlja. sli 55 Naj se smehljaš ali jokaš y Benglaš ima ^ V prav y to y mora prenarejeno biti, tako pravim jas Štepan Krača!u , kako so se o preteklim šolskim létu učenci obne damo následuje na znanje. 1 ( |. ■!■ mĚ ' I v Z ira v ili ca (žir) Eichelmast, žir Eichel. Y podlvovijski vednosti: Za posebno dobre kovače so bili poterjeni: •f Tomasič Jozef iz Vipave y 9 9 Maher Matija iz Loke Plahutar France iz Jesenic Kapus Jakob iz Zagorice pri Bledu, Šoklič Janez iz Podstodora v Bohinu. Za dobre kovače so poterjeni: Hirš Jožef iz Stare Loke v Kočevju , Bob nar Jožef iz Fužin pod Ljubljano Mure Jakob iz Dobračove pri Zireh. in prav po očetovsko da ste nas tako imenitnih naukov učili 9 in ne le z besedo ali ustno 9 ampak vselej in po v sod tudi djansko. Sad Vaših neprecenljivih naukov v tako kratkem času se bo ako Bog da kmalo po 9 slovenski zemlji, potem pa tudi pri nas pokazal, ker se nam bo namreč vès naš trud učenja gotovo sto in stoterno izplačeval. Vi pa prečastitljivi gospodje uče- niki! niste skerbeli, le za Za dovelj dobra kovača sta poterjenaš. naš dobicek v blagu, Zakrajsek France iz Velkih Lašič Grabrijan Matija iz Adlešic. ampak tudi za razsvctljenje našega uma in požlahtne 9 nje našega serca. Ali- se je moglo tudi drugači z go B. Los Am V živinozđravniških vednostih: Nar boljši vednost so raz o deli: diti? Komu bi pac imenitne vednosti uma ne bistrile v kterih ste nam dokazali jasno kot beli dan 9 čudne močí da je modri 9 kako Fi Jožef iz Spodnje Pulsk iz Ter zine pri Mengsu, drugem rečem Bog zivalem, rastljinam in Kapus Jakob (kovač) iz Z J -----~ „. . „.vu. J i« v človeški in živalski prid dodelil, in ^_H^HI^HH^HH.J^_I^^H JH___^H_______li opr _ |H jj^B C » ^^H^Hjj^H: ^H ^^H^^HV-^^RPgj^H ■ p"-*' "^^TBjj PtL> ■ j na Štajarskim, koliko da zamore clovek opraviti, ako se marljivo uči pri Bledu , in imenovane natorne moči neprestano tako zasieduje ? Nast Sim iz Vod dokler jih ne zasledi. Maher Matija (kovač) iz Lok Ker pa dobro veste, da se 9 Podobnik Ant iz Zat • V Dobro vednost so razodeli: Tomašič Jožef (kovač) iz Vipave , Plahutar France (kovač) iz Jesenic, Soklič Janez (kovač) iz Podstodora. človeški um tezko razsvetli, ako ne zna clovek brati in pisati, ste dobrotljivo dali nektere tudi v tem pod 9 druge pa v popolnama ;iz ene prav iz perviga In kar požlahtnjenje serca vtiče, vprasam : ci°ravo » Precej dobro vednost so razodeli: Lebeničnik Šimen iz Trojan, Sleimer Janez iz Kočevja, Mezerič Anton iz Trojan Hirš Jožef (kovač) iz Stare Loke v Kočevju Bob nar Jožef (kovač) iz Fužin pod Ljubljano. Piclo vednost so razodeli: učiti uriti. serce bi se ne požlahtnilo, potem ko je slišal in se prepričal čudnih močí naravnih stvari? potem ko je sli sal in se prepričal, kako različno, pa vender modro je premodri Stvarnik vsako žival po njenih znotrajnih de lih za njeni namen vstvaril ? 9 Ce vse to in poverh se to pomislimo, da ste se 9 z nami iz gole Ijubezni do predra 9 ge domovine, prid kmetijstva toliko ubijali , se ne more Grabrijan Matija (kovač) iz Adlesic, Zakrajšek France (kovač) iz Velkih Lašič Mure Jakob (kovač) iz Dobračove. 9 Eden učencov je kmalo po začetku solo zapustil 9 eden lovici v šolo přišel. pa v drugi polovici. Eden je še le v drugi po v veliki drugači zgoditi, kot se serce z gorečo hvaležnostjo polniti. Sprejmite tedaj prečastitljivi gospodje učeniki! serčno serčno zahvalo za toliko dobroto. Poslednjič pa prosi- zginili ne bote, tudi Vi, pervi učeniki te neprecenljive učilnice ne pozabite svojih pervih učencov, ki vsi z glasam ne-skončne hvaležnosti zaženemo: Bog živi naše preljube, mo 9 da, kakor Vi nam nikdar iz spomina y Učenci so bili konec šolskiga léta s prijaznim pod- prečastitljive gospode učenike v blagor domovine in ukam poslovljeni, de tisti, ki bojo doma ostali, naj se njenih sinov zvesto ravnajo po prejetih podukih, naj vedno pridno prebirajo spise in bukve, ki jih že imajo in ki bojo še na svitlo prišle, in naj se v vsih rečéh lepo zaderžé, de si bojo zaupanje pridobili, Poslednjič jim je bilo naročeno, de naj, domu pridši, se podajo h kanton- poglavarju, k duhovnim gospodam svoje 9 še dolgo dolgo lét !" MpavsUa hór ja. ■ 9WĚM s kim u gosp fare 9 in k gosp županu tistiga kraja (Okrajšani popis g. Matija Vertovca iz slow beríla.) (Dalje.) Borja je Ipavcam in vsim, ki se z njo pečajo, zlo naj jim po- nadležna. Ko je huda, zlasti pozimi, ni varno spod kažejo pridobljene spricevanja, kovači pa tudi poobla- strehe iti: Ipavci krijejo svoje strehe po laško s žga stivne pisma, in naj jih prosijo, de jih priporoce o po- nimi korci, in jih s robatim kamnjem obkladajo, de bi trebi, kjer pooblastenih živínskih zdravnikov jih borja pri miru pustila, Ce je pa zlo huda, se pri za pripomočnike v živinskih boleznih in porodih in m eri, de razmeče kamnje z korci vred , in ko bi kaj ni 9 za ogledovanje klavne živine in mesá, de se takó konje V v ■ mm^m taciga člověku na 9 dercam in drugim mazacem, nosti nimajo, pot zapre. In takó šole na mestu ki cio nobene prave ved- mertev ostati. Prek cerkvenih okin beži kakšenkrat s glavo priletelo 9 bi utegnil V f — je sklenil vodja pojte z Bogam veseli na svoj dom! Ko so hotli učeniki oditi. je stopil učenec Amon, 9 de se zvunanji zrak stanjša, in de zno šipe viin pahne in jih zdrobi tako naglostjo tranji v cerkvi, bolj težak, Za borjo mora biti slehern dobro, in s tikama priležnim Štajarc, pred nje in je v imenu vsih svojih tovarsev oblačilam previđen; popotnik, preveč na lahko oblečen naslednje poslovljenje govoril: bi utegnil, ako ga huda borja naglama zadene, zmerz r „Prespoštovani gospodje učeniki! Konec solskega niti. Večkrat se je že od tacih nesreč slišalo, zlasti y léta se ne moremo zderžati, da bi Vam prespoštovani ako so bili ljudjé stari in slabotni; pa tudi mladim se naši rr ospodje učeniki! svoje neizmerne hvaležnosti 9 ki nam vsem v sercu snuje, tudi z besedo ne izrekli. Do kaj taciga pripetí. Večkrat pobira borja perst po njivah in nogradih volite tedaj, da to prijetno opravilo v svojem in vsih jo nese kviško in nareja iz nje, kakor iz cestniga pra- y ucencov imenu opravim Mi smo bili pervi tako srecni, učenci te prekorist hú, bele ali rujave temne oblake. Torej obkladajo, zla sti po Krasa, sèm ter tjè njive s kamničem, de bi ne podkovijske in živinozdravniške učilnice biti, v kteri jim borja perští ne jemala; ste nam imenitne nauke podkovstva in živinozdravilstva na tako umljivo vižo v milim maternim jeziku razkla- pobira tudi pesik m grusc, ga vzdigne in prenaša ; tudi manji kamnje pre 9 de so se nam visóke vednosti prav lahke reci dali zdele. Neizrečeno hvaležni smo za to; nikdar ne bomo tega pozabili; temuč si še z veseljem spomnjevali. valuje , de po tem takim na mnogih nevarnih krajih o jeseni obrezane terte z rožjem ali kako drugo sečnjo obložé, de bi jih borja z gruščem ne ožurila, in de bi 9 Ko s zdravim lubadam žive ostale. Vse tako bi utegnilo bodo naše glave že sivi lasje krili. Pomnili pa bomo včasih tuđi za cloveka nevarno biti. tudi vse svoje žive dni, kako neutrudeno, kako prijazno > ar več nesreč se primeri pa po cestah pri vozéh T zakaj ni ga tako veliciga in borja, težkiga vozá, de bi si ga storno hoditi po leví strani jame ? in globoka voda teče , ako ji je na punti, ne upala zverniti. Vidi se na desni; potem pelja berv cez vodo na uno stran, in hudi borji med Št. Vidam in Ipavo na senožetih po do pet zvernjenih vozov, mnogoterkrat razbitih in raz kmalo, per kalvarskim 5 vzdigne, griču se koscu; take nesreće se tudi De drobljenih , de ni kosic pri v Rebernicah, na Gaberku in drugod pripetó. se pri tacih priložnostih tudi ljudje še cio do smerti po- Silni prostori so tukej že bolj temni, in obilno svečave svet ob desni strani in tukej je kot z mostovža ali altane čudovito nazaj prot vratamjame gledati. Zdaj so se oglasili pervi: Živi! Dr. Schmidlnu, ki je bil pervi vzrok slovesnosti. bljejo , je lahko verjeti ; zatorej jemló popotniki po 2 jih ni moglo zadosti razjasniti ? dokler jim ni bengaljski 4 6 deržačev, ki jim kočije derze, de jih borja ne oginj pristopil. zvraca. Ti overžejo ili ovežejo kočijo z vervmi in jo deržé ali vlečejo proti borji. Po Luizini cesti nad Reko so že sperviga na bolj nevarnih krajih stene ali zide v brambo pred borjo naredili. Prek železnice, kodar bi borja prehudo pahala, bodo mende mogli tudi take brambe omisliti. Borja ima svojo pot od severnoizhoda proti ju-o z ah od u in se zgubi na Jadranskim morju; vse drevje po nje hudih zbrisih je proti jugozahodu ober-njeno; hrast, ki na takim zbrisu raste, je od borje (Konec sledí.) Pomenki r he se dah „ 7j u p a n zupanij a nad župan nad županija." Po spricevanji „Časnika" list 44 nek nadžupanij učen gospod na Dunaji dokazuje, kako de n; z i r k s h a u p t m a n n s c h a f t" ne za Y) B gre «vit ■■H BHM ■ ima pokice po lesu, de ni priden za doge, je dobi. Pi je ? mlinčast ali veternčast kot plenjivo železo. Sama oskerš in se tudi ne spo de se iména, ki se novim rečem dajejo, ali poterdi, ali de se borji ne da vzugati, in lepo piramidasto raste. pretresujejo, de se njihova velj e boljši se olj neveljave drug (Dalje sledi.) ponudijo. Zato bi bilo tudi prav, ako bi bil tisti gospod blagovolil, nam kako drugo, bolj primerjeno imé nasvetovati, zakaj brez 5. ka- iména te po vsih slovenskih ustih tekoče oblastnij Slovesnost V jami pod Malim f/ra~ kor je „Bezirkshauptmannschaft", vender nismo radi > dam pri Planini. Neka srečna naméra me 2. t. in. v Planino pri ako je ne bomo nikdar po nase imenovati zaceli tudi ? m bo kdar našiga iména iméla pelja. Ko se po nekterih gospodih tamkej ogledujem, je bil le odgovor Y) gradam bo Ni nikogar ! Vjami pod Malim bo razsvetljena ! slovesnost; pervikrat De ni bila beseda menu Slovencam do zdaj znana? Aató ker ni « • pan ij na, je u res; b Pred ta dan namreč se je bila misel zbudila, kaj slo-vesniga napraviti, in velikostin lepoto jame enkrat veči množici pokazati, kolikor jo je ložje doiti. Gosp. Dr. ) nič taciga, kar daj berž v več grozna ptujka v sedanjim popa zakaj ni bila bi se bilo tako krajih „sre nj i kakor jo ime ker Schmidl namreč, ki je nalaž iz Dunaja přišel to jamo preiskovat, in g. Rudolf, ki mu je iz Idrije nápomoc prihitel, sta sicer že 2400 sežnjev dalječ naravnost od vhoda jame proti Postojni pod zemljo prišla , vonder to se je zamoglo le z veliko težavo in trudam zgoditi. Od začetka jamepa, kjer Unec izteka, se vonder da brez posebne teže kako četert ure dalječ priti do pervi g a jezera. Ta pot je bila tedaj z neutrudenim ponoćnim delam kar mogoče poravnana, deržaji napravljeni, bervi varné podstavljene. Gospoda Dr. Schmidl in Rudolf sta delo vodila; gospodje: srenjski župan Vilher, imenovalo. De je pa 5 odrinila, kaže de ni taka novani gospod imenuje, in de ni tako nepriméi nam jo sam dobrovoljno veljati pustí. Njegovo dokazo vanje gré sosebno na to, de ako nam tudi „županij B u cc dovoli, iz tega pa nikakor ne sledí, da je potém k" imenovati v V d ž u p a n i j u Y) lostne zmote obdolzuje, ker sim kaj taci Z mot in me zato za-ra nasvetoval kog obdolžiti ni vselej sosebne učenosti treba y pa popravit jih to velj to iz zmotnjave na luč speljá i pa pod je le moj zmotnjavski k poteptal 7 nove luči pa nam ni nobene nažgal, V • m nas je rajsi v stari noci pustil. To pa ni nobene posebne hv vredno 9 nar manj v zdajnjim času vsak rodoljuben Slove Obreza in Perenič so zdelavci, svečavo in deskami nec želí, de bi se od vsih nemško keršenih novih řečí (žagancami) pripomogli, to slovesnost izpeljati. bengaljski oginj je bil pripravljen, to je, Tudi neka kemiška zmes iz solitra, žvepla, železa in druzih tacih reci in naredb po d o m \ Jez sim rekel : kaj boljiga, in vsi se v zmeniti za d ž u p an ij ogli « recite i ktera prižgana da mocno, belo, dnevu podobno svetlobo. gre ne na ? vašo ospod! bomo poprijéli, saj tukaj ne o* to Množica kakih šestdeset oseb , gospodov in gospa p r im e rj m ne na moj o veljavo ? gi le na b olj Samo imé se ne bo nikdar naredilo 5 ? je bila zbrana, ki me je ptujca vradnikov in teržanov tudi prijazno med se sprejela, ko začneta čolnica ob petih popoldne od kraja odrivati, de sta sčasama vse obiskovavce jame do vhoda prepeljala. Kako zavzel se jamo stopivši ! Bilo je, ako ga kdo ne nastavi. Od kdaj so bile v ze od kdaj „Bezirk in Y) kr e s ij u Y) kresij u f J je v svojim t m pomenu ze srecno umer V ze 55 B e z i r k so se tudi v Y) Bezirkshauptmannschaft" prekerstili m je ? in ostermel pa je vsakteri, v Treba de se dinimo v tako imenitnih besedah kakor de bi se znašel v prostorih velike cerkve, ktero je mogočna roka stvarnikova sozidala in obokala. Resni in čudni občutik je še množil mrak svetloba dneva če dalje bolj prehajala. Širjava jame je v začetku se zdaj vsaki dan velikrat rabij D se d ki pa treba . de se dobro pom m , v kteriga se je na ponudbo dane besede od vsih strani p re tresem o. Zdajje še čas zató, ker, kakor so sedanje postave zaćasne (provisorisch), tudi ni napčno, precej velika, kakih 8 ali 10, visava pa je če nektere zdej rabljene dokler niso po većini poterj besede le za začasne vejlajo 7 kakih 15 sežnjev; ob kraji so stene zlo ravne, obok po , na pervim ovinku pa se bolj vzdigne, de je podoIga8ti kuplji podobin, in sčmtertjč je viditi ste se k g Besedi sercu in jeziku P in P nskiga ljudstva dolgim izpeljan vrinile, de boste težko več veljavnost pri njem zgubile To očitno znamnje de z besedo »županija« S podob iz kapaniga kamna. Ko so bile zdaj nesoštete luci ob deržajih, po stenah na kolih in posameznih skalah pri- Graberski pravo zadel. Nekdanje soseske, občine (srenje) »rihtarji« so bile vse kaj druzíg d sedanjih s župani, in kakor cesar vlada cesarstvo, k zgane, in je iz daljave v jami bengaljski oginj posijal ? m se je pogled dalje v popred temno jamo odperl ? Je vse zavzeto zaostalo, preden se je začelo dalje stopati. kraljestvo, knez knezij o, vlada poménu in obsegu — tudi župan županijo. — Kar pa tmé »nadžup se vé de v primernim s svojimi svetovavci n in nadžupanij a« Posebno lepo so se kazale sveče, v križ nastavljene na pervim griču, ki se Kalvarija kliče. Od začetka je pro- i. t. d. vtiče, se nesmemo poprej v pretresovanje utikati, preden niso bravci sami tega celiga sostavka brali. Vřed. komu je y de enjale? Takó í bile kdaj te iména poslovenovati skim tovaršem besedo za odhodnjo, v kteri je na ne še dolgo čakati, dokler vam brez kih mestih s svojim naravnim in ljubkim govorjenjem vašiga prizadevanja iz sémena „Bezirkshauptm« S cha ft" novo slovensko imé izraste. Dunajski gospod mi je vse zavedenje odrekel pravi, de ne vém kaj delam y ki y de „Bezirk„ » nadzu panijo" imenujem. Naj mi dovoli saj sanjati od nje, vsim poslusavcam tako globoko v serce segel, da se radestnim solzam niso vbraniti mogli.*) Z neprene havnim pohvalnim ploskanjem in ..živil" občinstvo mlađega govornika, ki je po dokončani besedi bii odstopil, še enkrat pred se poklicalo mu 53 klicanjem, je dokler nam sam kaj boljšiga ne podá. svojo po Ustava od 4. polno zadovoljnost skazati. sušca zida vso deržavo na svobodné soseske obcine srenje, ali ako dovolite, na županije, in to zidanje je tako umetno povezano, de se vse oblastnije kakor kamen kamna čversto deržé , in de vse skupej vterjene , to drugačnim Kakor z govorjeno besedo, tako je vse občinstvo tudi z igravci „Raz tres en co v", popolnama zadovoljno Nekteri gospodje so jih drugi dan obiskali in jih v terden deržave stolp iznašajo. Iménuj zdaj te kamne bilo. prosili hotli. y da bi jim se večkrat enako veselje napraviti je y oblastnije, kakor hočeš, ali vsako po Posebno vgodno je mnoge zateklo zvedíti. da so y iménu, kot starši svoje otroke, ali jim daj vsim eno imé, ti mladi slovenski gledišniki, razun enega, sinovi čisto kot ima neka némška knežija že 70 do 80 Henrikov, nemških starišev, x. menim de bo zlo vse eno, ako se boš le razvedil, s kom imaš opraviti. Perva talna versta vladije so župa jte. Iz ■Versta. . 26. p. m. smo imeli priložnost nije rite y V ce Ortsgemeinden, druga imajo biti ne zame- celolétno izprašanje iz slovenskiga jezika na Terst bi spet koga motil velike županije Be- janském gimnaziju poslušati, in veselilo nas je viditi zirksgemeinden s svojim predstojnikam vélkim župa- in slišati veliko, ne samo slavenskih, temuč tudi laških nam (saj se pravi tudi Grossfiirst, Grossherzog, i.t.d.) učencov, kako lépo in serčno se jedni okoli svoje ma-Bezirkshau ptmannschaft je pa samo zato postav- tere Slave zbirajo, in kakošno čast drugi našimu jeziku Ijena y de županije vse : veliko v malih, in male v veliki dajo. Med všemi učenci pa moram 15 lét mladiga prav vlada, za nje skerbi in visji vladi za nje odgo- ucenca A. Lovriha posebno imenovati, ker on ni le varja. Ona je v županije po svojim pokliču tako za- marljiv učenec, temuč tudi posebno bistra glavica. Od pletena, đe županije brez nje nobene glave nimajo, m njega smo že brali v Ljubljanskim „Vedežu u neki de ona brez njih opravila nima. Večkrat je bilo slišati převod iz Julija Cesara; Lovriha bo tudi pésnik, gospod Bezirkshauptmanne govoriti : „debi bile le župa- ako Bog da, ker smo že brali nadepolne poskuse o nije vstanovljene, brez njih nimamo nobene prave pod- pesništvu od njega; morebiti bomo zamogli stave (Basis) i. t. d." Zakaj bi bila tedaj taka zmota kaj taciga na primer položiti. Tudi sim slišal đrugikrat de y drugi učenci so si privzeli važnejši delà to pervo nad županije in za županije vladati postavljeno Lovriha in desiravno politično vladijo Bezirkshau p tm annschaft latinskih pisateljev v naš jezik privoditi. To je lépa nađžupanijo imenovati, ki je res als ein iiber die županije bestelltes Amt? r v rec , viditi, da tukej na slavenski zemlji, ktera pod laškim bahanjem tiči, se Slavjani po nobeni stranki ne Razloček imenovaniga gospoda, de župan je slu- dajo motiti, ampak da se deržijo svojega zabnik obči ne, Bezirkshauptmann je pa cesarsk slu Marsikdo bo vprasal, od kadaj je pri Terstjanskim žabnik , in de zato te iména ne y v glavo. Skoraj bi rekel gredó vkup, mi negre gimnaziju slavenska učilnica? in žalibog ! od de tudi gospod zmotnjave delà, govor mu bo , da javne ucilnice slavenskiga jezika v ki pravi, de eni smo cesarski, eni pa ne, saj V ze vsakdo Terstu se ni. Lanskiga ve y de so vse vladije po vodilih ustave vkrojene y de tedaj vse iz enih tal izvirajo, naj njih predstojnike učilnice osnovale, ali o tem ni léta je tukajšni slavjanski zbor ministerstvu uka prošnjo položil, da bi se tukaj slavj. Da se nic odloceniga. drug postavlja. Ločijo se med sabo po svojih bi se pa predragi čas ne eden ali opravilih, in po višji ali nižji stopuji, v ktero so po- učenik latinskih šol zgubil ponemarno, stavljene; po tem se pa tudi med sabo vežejo (Konec sledi.) ' .. vodja cr » je tukajšiu Ivan Macun s privoljenjem imnazija g. Vi die a javno slavensko učilnico cr Í5* oznanil, ktera je zdeljena v dva reda, za rojene slav jane in za neslavjane, in tako uči tm cr Macun vsaki No v icar iz stovensHih Ura jev. teden štiri ure, to je po dve uri v vsakim redu. / Celj Kal so se venskim za to léto izveršile zvedili, samo od Celjskig y ^^■■■P^^mi^^HH Do zdaj g. Macun ni imel nobeniga plačila zató, ker je jske šole po Slo- učilnica le za ča sna, ali plačilo mu bo tisučerno v raznih novinah mladih sercih slavjanskih sinov in slava, ki mu kipi iz smo po gimnazija še ni bilo ni- sere vsaciga rodoljuba. Žalostno novico moramo ozna njci besede. Hitim toraj s zastano novico na svitlo: niti; le ta je, u« „«««imh^v. da je tudi tukaj, kar slovensko národnost zadene, vkljub brata „slavj. Rodoljuba" obiskavat, kakor pa sliši časa v onih tamnih krajih zader da Jadranski Slavjan a gre svojiga vsim zaviravcom, slovenski duh serca naših mladenčev prešinil in zagrel. Razun malokterih so vsi učenci podučevanje slovenskiga jezika pridno obiskovali in se mo žal niti. y y se ne bo dolgo marveč mu je misel, bolj iskreno se k nam ver Mestopredsednik slavj. družtva gosp G. Ange na koncu léta na poskušnjo posta vredno se je njih domorodstvo poki Posebno hvale lie je na dom od Serbskiga patrijarha poklican; to je poslednji večer škoda Terstjanskimu slavj. druztvu, ker cr Angeli ć solskiga léta 30. jul Lepa ada, šolsko léto z je urnen in dobro izucen moz, in iskren Slavjan. Od velikim slavjem končati, je na Celjskim mnaziju po bor družtva je sklenil, mu pohvalni list dati za njegov sklepu nekih boljšinarjev morala nehati. Učenci jo těžko trud v prid družtva y in za njegovo gorece serce do po šli gresajo De bi pa vender čisto na tihim se ne razi- slavjanstva. C. k. brodovstvu se danica na nebu ka y SO naši mestnim gledisu teremu enakih še večkrat slovenski mladenci sebi in mestjanam v • v, - . - ___ ___ V ze y ker se sliši od verjetnih moz, da bo k brodovstvu le i narodno slavje pripravili bili, ka viditi želimo. Glediše ka jedan ne bo brat nasiga miliga več mor so nas bili učenci povabili gledat veselo igro: „Ra ztresenca", na svitlo prišla, je bilo polno ktera je letos pri cr Je ret Cara stopil, in da od sedej toliko izvanjskih pri avstrijanskim brodovstvu. Št. Vida nad Ipavo. Koliko de je na dobrih učenikih ležeče, in kako visoko, de bi se še z omiko, nálo vzdigne Viktor gledav y L eit m cov. Ko se zagri-stopi pred občinstvo 12 lét stari učenec iz Celja in govori svojim šol- * Žal nam je, de nam prostora manjka, izverstni govor na tisniti. ' Vred. za uk v hišo svojih staršev, ter jih kakor njih dragi sin ku-ševaje ohjame. Starši, bratje in sestre, vsi so skorej za uk unemljive slovenske mladosti tudi po deželi storiti za moglo, če so le učeniki po tem, se je pri spra- ševanji v Šentvidu nad Ipavo 27. p. m. očevidno po- veliciga veselja omedleli. Mati pade v veži na svoje kazalo. Bilo je pri tem slovesnim izpraševanju tudi ve- kolena, se oberne proti stopniski cerkvi ter zdihovaje liko gospodov iz bližnje okolice zbranih ; med druzimi takole moli: „Zahvalim te, nebeski oče! de si mi se tudi nas mnogospoštovani g. okrajni poglavar baron enkrat mojiga sina viditi dal, in tebe o Marija! ki si Šmidburg in pre častiti g. tehant Grabrijan. Na ob- me v mojih molitvah uslišala, in si mi to srečo spro- ličjih vsih se je veselje bralo nad berzimi in krepkimi sila, de ga še enkrat na tem svetu vidim, desiravno odgovori v resnici hvale vrednih učencov in učenk. Po so mi drugi rekli, de ga nikoli večvidila ne bom!" _ V a V • m t «i * 'i « 1 • V • « /Vil • 1 ti ň • « « i a ^v -m m V - dokončanim spraševanji so bile dařila nar pridnisim po- Milo je bilo to viditi« 2. dan t. m. so prečastiti mi deljene. Nato pristopi 6J/2 lét stari, veliko obetavni de- sijonar na Stopním pri podruženski cerkvi matere božje čik Albert žl. Šivichofen, podá gospodu okrajnimu slovesno sveto mašo peli, pri kteri sta mu g. J. Oreš- y poglavarju na ličnim popirji krasin govor v slovenskim nik in g. J. Partel, oba rojaka St. Kocijanske fare jeziku *) in začne s svojo mlado pa krepko besedico levitvala. Ljudje so iz vsih bližnjih fará skupej pri- in kmalo jih je bilo okolj 4000 skupej. Nobeden vreli y tako prijetno in razmuljivo, de bi se ne le cudil njegovi neprestrašenosti pri tako malih letih, timvec, de je mo- ne pomni, de bi bilo kdej toliko romarjev tukaj y desi glo slednje serce pri oziru na taciga mladiga govornika ravno je bila nekdaj tukaj imenitna božja pot. Ganljivo miloradosti ganjeno biti. ïn ko je govor z besedami «klenil: je bilo viditi očeta in mater iz častitljivih rok misijonarja Zatorej zavpite vsi z menoj : „Živio naš očev Franc svojiga sina med daritevjo sv. maše přejeti zakrament Jožef!" je zadonelo po vsi šoli enoglasno r> Živio!" sv. obhajila. Še bolj pa so bile serca pričijočih ginje Kakó pa vsi ucenci v krasnim soglasji pesmico povza ne y ko je prečastiti misijonar na prižnico stopil mejo ohrani nam cesarja!" potem še zapojó šo- zbrano množico pozdravil rekoč: pesmico, ki so jo gospod kaplan visoke „Bog larsko lično hvale vredni g. Janez Št. Hofštetar nalaš za učence zlo Slovenci!" Cas ni pripu y „Zahvalim vas, ter je dragi žili in potem gladko : Hej moji, ki ste me na ta hrib k materi božji spremili. Delječ po svetu sim hodil, po morju, hribih, dolinah in pušavah; med ajdi in divjaki sim bil. Tudi tam sim y de binas bili še s kako pesmico zveselili. Končana imel vas v spominu, in sim Marijo, přečisto devico pro stil je bila toraj slovesnost prekrasniga dné. Gospod okrajni sil y de bi za vas Bogá prosila y o prosite tudi vi za poglavar in gospod tehant sta veliko zadovoljnost nad ajde in nevérnike, de bi praviga Bogá spoznali, in vsi učenci, posebno pa nad gospod učenikama pokazala, v nebesa prišli. In po pravici. Oba gospod učenika sta mlada iskrena hovne pastírje domorodca, plameneča za narod, uneta za njega mla- pravo pot prot nebesam." Vse je jokalo. dino : HHHHHHH^IHHH^HHHI^H^^^^^^^^^H^^^^IHHHHHBHHHHHHIH kako srečni ste vi, ki imate du-poslušajte jih radi, oni vam kažejo Po dokon- ; ne kakor kak ožuljen učitelj, kiješeterdó čanim slovesnim obhajiluso prečastiti misijonar z drugo s kito na staro kopito navozljan, ki mu vsaka nova reč, duhovšino vred v Bučko k g. fajmoštru Pečniku na posebno pa slovenšina že od dalječ sive lasé delà. Ta- zajterk šli, in potem v St. Koci j an kg. fajmoštru, kimu, se vé de, je za mladost malo mar, de le neko- kjer jih je ze več duhovnovpričakovalo, na kosilo. Pri 55 vedó ali ne. koliko „tra dira" in „priifa" naj že po tim otroci kaj kosilu so Afrikanski misijonar mnogo važnih reci od div- Komaj so gospod Hofštetar pre- jih narodov pripovedovali ; vse jih je vérno poslušalo tečeno spomlad sčm prišli, j p v ze dobila šola novo pod Drugi dan ob 8. je nas prečastiti rojak od svojih ljubih poro. Z njih in gospod šolskiga oskerbnika zdru- staršev, bratov, sester in znancov ženim prizadetjem je moglo vse v šoli novo vredeno biti y mende za vselej slovo vzel, ter se je podal proti Novimu mestu, vpeljala se je čista slovenšina, in kar je tudi posebno Metliki, Kočevji, Ribnici in spet v Ljubljano, od hvale vredno : vpeljalo se je lepo petje v šolo. Vsaki kodér bo po svojih misijonskih opravkih na Dunaj šel dan po dokončanih postavnih šolskih urah, kakor tudi in se potlej spet nazaj v Afriko vernil k svojim div y o nedeljah in praznikih so gospod učitelj Mihael Ko- jakam, za kterih spreobernjenje vès gori, in med njimi mél z učenci kako lépo pesmico poskušali in jih tako tudi ték svojiga popotovanja skleniti misii. Hodi srečno v krasnoglasji vádili. Kaj ko bi se tega vadila vsi uče svojo pot, služabnik Kristusov! bozja roka naj te pov niki poprijeli, ali bi ne bila v nekaj casu vsa nasa do- sod vodi! J. O. Lepstanski. movina jakih pevcov slavni dom? Iz Krašnje. 27. veliciga serpana je bila tukaj Pokazalo se je pa tudi, de je ta nova naprava za volitev župana in njegovih svetovavcov. Pred volitvijo mladost posebno pripravna jo šoli pridobiti. Mnogotero je bila peta maša, in potem začetek volitve. otrok ki bi sicer ne hodili tako radi v šolo. je prišlo Prišlo je v cerkev nenavadno obilno ljudi y kteri le zavoljo petja noter. Petje zares člověka tako rekoč so po slovesno dokončani službi božji se razšli, volivci uname, naduši in z nekakim sosebnim sočutjem nav- pa ostali, in se z verlim in prijaznim gospodam J. S., dihne, zatorej otrok, ko so enkrat peti jeli preč spraviti mogoce y skoraj ni. Hvala toraj Hofstetarju od kantonskiga poglavarja k volitvi poslanim, v šolo podali. V šoli so gospod fajmošter volivce po domaće opom- za take ljudemile naprave! Hvala pa tudi učeniku M. nili pravíc, ki jih bo soséska prihodnjič imela; so jim Komélu za njegov obilni trud, ki si ga je prostovoljno, ob enim tudi razkazali nespamet in napčnost tistih le iz Ijubezni do mladosti, naložil. Vitoški. , ka- teri kakor se sèm ter tjè iz nekterih krajev sliši, voliti Dolenskiqa. V saboto 21. dan prêt. m. na necejo i7 «y i i «1 • v* v Vit t v v * V III« » « 1 H 1 A in Bog vé kakošin y yy bavbav" za volitvijo vidijo. večer je přisel naš željno pricakovani prečastiti rojak gosp. Dr. Knobleher, ki general-vikar y v srednji Afri- v drušini g. profesorja Metelko ta in g. kaplana Partelna v St. Kocijan. Njegova perva stopnja je bila v farovž, g. fajmoštra Za 1 o kar ja pozdravit, ki ga je bil Ijubeznjivo sprejel. Kmalo potem se podá, spremljen od gg. Metelkota, Partelna in Orešníka v Vidilo se je naobrazih volivcov, in na njih kimanji, de zaslišane besede poterdijo, in nekteri so tudi z besedo farno cerkev, v kteri je pred 31 léti (9. dan maliga serpana 1819) sv. kerst přejel. Iz cerkve gredé stopi neumnost nasprotnikov volitve spoznavši tište zavoljo njih prazniga in skodljiviga ustavljanja milovali. Po takošnim prijaznim pojasnjenji se je volitev v lepim redu pričela, in izvoljeni so bili, in scer za župana enoglasno tukajšni sploh spoštovani ključar in posestnik v Krašnji Pri maž Barii č, in za sveto vavce z veliko većino Juri Urankar, posestnik v Krašnji in Jožef Ko s m at in. posestnik na Korénim. *) Tudi ta lep govor bi radi natisniti dali, ko bi nam tako zlo prostora manjkalo Sereno razveseliti je moglo svoj narod in sploh sla Vred, venstvo ljubijočiga Slovénca, kopo per vprašanji: kako K 37. listu JVovic 1$50 de bodo svojiga predstojnika zanaprej imenovali y vsi sodbi tožnik na mesto toženca pride? Na vsako ( V volivci enoglasno zavpili n Zap so bili kdej ze so sodíje obmilovanja vredne, ce se boj pa v kaji y P hoćemo tud m d d ej kim i pravdami vkvarjati, in če se jim bo imele drag s t cas s prej met takimi norostmi kradel Med tem pa so zvonovi apeli y in Krašnijski fari dopisun Unidan je spet „Lloyd u na Novice" zalajal, zató ker so zastran oznanili, de je sréčno dokončana volitev, kakor tudi, volitve mestnih odbornikov rêkle, de zoper poštene vsta de se bo zdej persega začéla. voljube Nemce cl b to V pričo obilno ljudí so izvoljeni se tedej v cerkev so jim le samo tako imenovani ugovora nimajo, nemškutarj groza Do podal spremlj od poprej imenovaniga gospoda y m m z vsim po stopivši pred mizo nalaš v to napravljeno trebnim previđeno so jih gospod fajmošter nagovorili z krepkim nagovoram, v kterim so visoki poklic in dolž-nost županijstva jasno razložili. Ravno ta dan so bile volitve tudi v Blagovci, v v v V ^ / Sentožbaltu, v Cemseniku in v Sentgotartu. Gosp Dolenskig No vic ar iz KJublfane. general-vikar Dr. Knobleher pridsi, le malo časa v Ljubljan se je, iz mudil in potem na Gorensko podal doljub S- Dr Dol Dunaji, je tudi p t V Naš mnogospoštovani ro-!, dvorni in sodijski advokat na za neke dni k nam na Krajnsko. Od gosp. generalprokuratorj or & mnogih časopisih bere ^^m • V • ^HlH Dr y v de pride za U1 e p i < gen eral se v d kata k nar visji deržavni sodnici na Dunaj venske pesmi iz Krajnski i Anast G zik přestavil grof y so V ze A v Lip Slo- ki jih je naš slavni pesnik Auersperg) v nemški je- natisnj in na svitlo V ze ko dane. Nađjamo se, de se bojo kmalo pri vsih bukv jih na Slovenskim na prodaj dobile, ker zares maj čakamo viditi, kakó se naše narodske pesmi v nemški obleki obnašajo; svesti smo si, de je delo iz-verstno. - ku Novic Svitli nadvojvoda Janez so dan vredni pisali y de se v se zmiraj s posebnim veseljem poslednjiga zbora kmetijske družbe v Ljubljani spomnijo, in de naj Jim oznanimo, kadaj bo v jeseni spet zbor kmetijske družbe; to nam da veselo upanje, ljublj niga g. nadvojvoda v jeseni spet tukaj imeti tečeni teden je imela Krajnska z godovinsk velki zbor, pri kterim je bilo sklenj y Pre- družba de bo prihod- njič m es e čn i list izdajala Zacetek šole v m a lni h klas ih je 4. dan prihodnj mesca nor- v Se zmirej Ljubljančanje veliko g ki je bila, kakor smo slišali • V y pnco od tište ocitne sodbe silno velike množice y poslušavcov 4. dan t. m pri 1 sodijskim oddelku v Ljubljani. Visoka imenitnost cele pravde, h kteri je toliko ljudi přivřelo, v č i m je nek obstala ? bojo bravci ra- dovedno vprašali někdo v neki V • V nic družim, kakor v tem gostivnici v Zal tr> ca i. t. d. zmirjal ta pa uniga n nekig po tem > gosta 1 i. de je nôr-t. d. imenovat!! In zavoljo tega je k pravdi toliko poslušav cov přivřelo? Ja avolj tega y zató ker je tožnik kakor nekteri Ljubljančanje pravijo tozenc pa slovenske stranke in en!" Serce, kaj češ več? nemške W e 1 f e n und G i b e 1 y Toženc je pravdo zgu- Ali linen!" bil ter je bil za 4S ur k hišnim arestu obsojen obsojeni ni s to razsodbo zadovoljin in se bo pri začel sodnici pritožil, zató ker ni on zmirjanja le po tem nazaj dal pak je osla i. t. d v se ca to je t. d. přejel y ko je y w ^ — 1SJ am nôr y ker pravda ni bila pri dostoj y y pri tisti sodnici, v ktere okol se je prigodba te o Pri pripetila i. t. d. In tako je ta pravda zavoljo zdej imenitniši postala , kakor je o začetku bila ti priliki se spomnimo, de ni davnej, kar sta se na Dunaj i tudi dva i avolj toznik in toženc obsoj merjanja tožila, pa sta b bila ta ci g Kaj neki, če se kaj tudi pri ti pravdi zgodi? Ali kaj r v . y pri visji pisun „Novice", se poteguje za oj plêm in laj na de nikakor nocejo spoznati velike dobrote mskutarjev za Krajnsko deželo! Vse to vpitje nas tega ne stori, de clo nič ne gane, ker še na Ljubljanskim tergu kaj boljši kup bil bi kromp y zakaj y de drag bravci po deželi zve'ste kako drago je V ze vse v mestu , vam pri ti priliki povémo, de zdej komej 3 krom pírje za 1 krajcar dobivamo. skim poglavarstvu je V Kamniskim kanton-od 31. vel. serp. noter de 7. t.m spet 16. novih zupanij vstanovljenih bilo, tako de je zdej vsih 73 zupanij teg kantona gotovih Novic fir iz mnogih hrt\fev. V Cesar so se podali v Toplice na Cesko, ondi po stavljeno armado ogledat. Nar važniši ga ■ II novica na nekteri imenitni Dunaji je zdej silni ropot, ki so časopisi zoper narodno banko začeli, ki po pravici terjajo , de naj banka drugo potřebám deržave bolj pri- ravnanje zacnè. Vse je radovedno, ali bo ta merno vihar kaj poma