52
Natoroznanske stvari.
Kako je to,
kadar  po novem letu  dan začne  rasti,   da se  to veliko tednov zjutraj   še  nič ne pozna,  na večer
pa je že dalje svetlo?
To vprašanje smo prejeli te dni iz R. na Goren-skem. „Novice" so že pred več leti to prikazen svojim bralcem razjasnile; na omenjeno vprašanje pa ponavljajo to razjasnilo, ker res vsaki dan slišimo, da se ljudje čudijo, kako je to, da še zmiraj noče zjutraj dan biti, ko se je vendar na večer dan že nekoliko potegnil.
Vzrok temu je to-le:
Pratikarji pravijo, da od 22. do 31. grudna ali decembra je dan za 5 minut, — od 1. prosenca ali januarja noter do 15. pa spet za 23 minut dalji, tedaj od 22. grudna noter do 15. prosenca v vsem skupaj za 28 minut. To je res, — al zatega voljo ne smemo misliti, da tistih 28 minut, za kterih je dan v sredi januarja dalji, bi smeli tako na dvoje razcepiti, da bi 14 minut pridjali zjutraj dnevu, 14 minut pa zvečer, to je, da bi mogel dan se zjutraj za 14 minut pred začeti, zvečer pa bi se moglo tudi za 14 minut pozneje mračiti.
Vzroka, da nam dan le na večer dalji prihaja, ne smemo iskati v astronomi]skih (zvezdnih) postavah, ampak samo v tem, kako mi dnevne ure štejemo, in po tem, kakor so naše ure uravnane (vrihtane).
Ce se nam zdi, da dalji dan ne pospešuje dneva zjutraj — po tistem srednjem merilu časa, kterega nam kažejo naše ure — je vzrok tega v tem iskati, da od 25. grudna ali decembra naprej je poidanski čas, kakor ga nam naše ure kažejo, pravemu poldnevu zmiraj naprej za nekoliko od dneva do dneva se mno-žečih drobcev ene ure; na naših navadnih urah je tedaj jutro zmiraj poprej kakor pa na solnčni uri. Kadar naše ure 8 kažejo, kaže solnčna ura 1. dan januarja še le 7. uro in 56 minut, — 11. dan januarja 7. uro in 52 minut, — 17. dan januarja 7. uro in 50 minut, — 31. dan januarja 7. uro in 47 minut, in 11. dan svečana ali februarja 7. uro in 46 minut.
Ce so tedaj naše ure čedalje bolj solnčni uri naprej, in sicer po tisti razmeri, kakor dan dalji prihaja , se ne smemo čuditi, da naše ure, kolikor bolj prehitajo solnčno uro, rasteči dan vsako jutro po-grudijo.
Po tem se tedaj očitno kaže, zakaj tisti čas pozimi, kadar dan začne rasti, se zjutraj tako malo čuti, da dan raste, in da je treba skor do konca meseca januarja čakati, predno je zjutraj tako svetlo, da moramo ob osmih lahko kako pisanje brati. Kolikor pa smo zjutraj o svetlobi na zgubi, toliko na boljem smo zvečer.