www.ivancna-; BkhlMH^ftB f. Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica BN 1| WJj . Mtliaj fi v w I Jrf I — ''t:'1"" - Iv.incn.1 Cicincai do '' fi 1 ' * jR Številka 7, letnik 18, o oktober 2012 ..■■HR t. i vu nviMi. 'MH m v občini Ivančna Gorica j* str. 3 OL Us II! 11. 11. 2012 VOLILNA PRILOGA str. 20 tekmovanjemvJ_J_igi AVTO SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-kiemencic.si AVTOMEHANIKA VULKAN IZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AVTOVUKA non-stop AVTOPRALNICA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ® ZLATARSTVO TADING jT CENTER ŽOLNI R Ivančna Gorica Tel.: DI/78 JB 57S Oeiovni tas od A. do 19. Mre Ob SObOlnn jt piud.i|»bUI OjprLi ixl fl dO 1i , um www.zla1arstvo-tadina.com Kam greš narava? Kam greš narava, smo se spraševali zadnje dni oktobra, ko smo se prebudili v zasneženo nedeljsko jutro. Verjetno samo pri najstarejših občanih spomin seže še tako daleč, da se spomnijo kdaj nazadnje so doživeli zimo že meseca oktobra. Proti naravi res nimamo moči, ne zavedamo pa se, da smo za marsikaj odgovorni sami. Samo pomislite, koliko plastike smo tudi letos prinesli na naša pokopališča. Tokratno Klasje bogato poroča o minulih dogodkih, kliče pa tudi k udeležbi na prihajajočo volilno nedeljo. Ne pozabite, da so volitve naša pravica, ki nam jo je prinesla demokracija! Prilagamo tudi informativno brošuro našega javnega komunalnega podjetja. Naj postane ta knjižica nepogrešljivi pripomoček v našem gospodinjstvu, da bomo tako tudi mi prispevali svoj prispevek k odgovornemu ravnanju z naravo. Matej Šteh, urednik Na Lučarjevem Kalu že enajstič naj pridelki občine Oktober je bil mesec požarne varnosti Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. www.jkpg.si £ ' V. - 5;fi"fil'' -- Treis * ■ t. / ,-■- ? ■ ■ ■ L*' / ", KAKO IN KAM Z ODPADKI IZ VJ." p/ ' GOSPODINJSTEV? i. ■. ■ i -■ < ; V 't- 1 . -i-1 i * (■, / LS*® PRILOGA ■ ■ 'av * 1 ■"* jr. >\Jf , ODP/IDKE l£CUJE«. \j> OKOLJE V MOfOMAf AVTO MOTO CENTER KOCJ^NČIČ Janez Kocjančič, Mleščevo 1 a, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mail:amc.kocjancic@siol.net, www.amc-kocjancic.si 3 servis za vsa osebna vozila o nadomestni deli za vse ■ avtovleka vrste osebnih avtomobilov \Jr'fj THinKinG. AVTO KAVSEK HYUrmm possibilities. Ivančna Gorica Prodaja in montaža zimskih pnevmatik Plačilo na obroke s plačilno kartico Telefon: 03/7884-351 • wwy£avtö;l j iladl uridiiill pCiisTtdtiitej (led« Grozen zločin. -- Vipavski dekan umorjen. V Hfjn.ri pkrat '/[I] nit .L.ijflid&o n.-fl. n jn r:-il goapcJ J.|u ptolDrlli kalaai. i>Li-i n 'r,'.' lil" « b.s 'ipal.i I ■ I ■ I " '.. togi lalarpajliall knaliftkdfd ihmiiIm j Erjavec, d [are rt kii j. s,— ji tip a Ji p cli. Ta j« Ja! i p»aa"l ,-1.'Ii mi dabin -i",o .peruti'. :!-■'. min:raid |S. ! m. pplladap kl ja «b glu i pjja' t r Li. |ii> 1. » ja i IjokpjL Il nI L»fl*a ff; i.liii. aakl K-26 IhpI Krfa&pie, 1' i k ipin.jla T »odra opLBIa la I > . r 1" - V icLan jk ji'ilnJ t fifata, ''I"/ >r,ib dopaLdaa r P H D i I, i .g j» I P-D..I na IHpm pirlraiTifm ppljp. 1'iikapkiJ sa faitii ln ta kw i j-t" Jroina. !* '[.. |-ilpki-io IjBiivlip aa jjpkf ailknkaip i It t-o oJprplio*. L*'"'.' Ji krilu, 1 .1 jp c'jla i) 1....i l p Of« l" m >'.II lini "t. ■" iiltJjijiL' D J' tpi.iai tt-^i prTlml Ulm II BraljBkljaaja I >' • I Ka niTodaa la SeTflaik* I, '1J tr lin Salalao obKtjtja f." '■•*■< Med cerkvenimi dostojanstveniki sedi drugi z leve Matija Erjavec Iz zapisov duhovnika Bukoviča izvemo, da so se pri Erjavcu radi oglašali takratni vipavski bogoslovci; »Pri gospodu Erjavcu so bili lepo sprejeti kaplani, bogoslovci, pa tudi drugi študentje iz Vipavske doline. Marsikomu je pre-skrbel hrano v ljudski kuhinji ali mu pomagal do skromne štipendije. Če ni imel stanovanja, ga je povabil kar v župnišče.« Erjavec, gospodarstvenik Tedanje časopisje je o Erjavcu precej pogosto poročalo. Tako so zapisali tudi, da je »iztrgal vipavsko ljudstvo iz rok oderuhov«. Erjavec je bil namreč med prvimi, ki so se zavzemali za ustanovitev Vinarske zadruge v Vipavi in bil 1894 izvoljen v njen nadzorni odbor. Zelo se je trudil tudi za ustanovitev Hranilnice in posojilnice dve leti pozneje ter postal njen prvi predsednik. Poleg njega so bili v odboru še drugi razgledani in pametni možje, ki so si prizadevali za splošni dvig življenjske ravni prebivalstva. Vedeli so, da je to mogoče le ob trdnem gospodarstvu, ki je v teh krajih temeljilo predvsem na kmetijstvu. Zato so podpirali napredek živinoreje, skrbeli za izboljšanje travnikov in zidavo hlevov, nakup sodobnih strojev itd. Hranilnica je pomagala svojim članom ob raznih nesrečah, kot so pogin živine, požar, pa pri nakupih zemljišč, kmečkega orodja, izplačilu dote, stroških pogreba in celo za pot v Ameriko. Tedanji odbor hranilnice je bil obenem ustanovitelj in investitor Kmetijskega društva v Vipavi ter Vinarske zadruge z znamenito vinsko kletjo, ki je dobila kmalu odjemalce za vipavsko vino tudi iz zelo oddaljenih dežel avstrijskega cesarstva; mašno vino je dostavljala celo na Češko in v Gornjo Avstrijo. Za prodano vino so izdajali račune, ki so jih tiskali v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. Isti odbor je napravil osnutek za ustanovitev zadružne mlekarne v Št.Vidu (danes Podnanos) in je izplačal v ta namen brezobrestno posojilo. Prvotni odbor z Erjavcem na čelu je bil izredno vztrajen in požrtvovalen na vseh področjih zadružništva. To so bili poštenjaki starega kova, nesebični možje, ki so pridobili svojim ustanovam popolno zaupanje med prebivalstvom. Erjavec se je zavzemal tudi za izgradnjo železnice skozi Vipavo. Ob vsem tem je bil še član krajevnega šolskega sveta in vipavski krajevni šolski nadzornik. Erjavec, družbeni delavec Erjavec se je na različne načine trudil, da bi prosvetlil svoje farane. Podpiral je društveno in kulturno dejavnost. Vabil jih je med člane Mohorjeve družbe. Že tretje leto po njegovem prihodu v Vipavo so bili na njegovem seznamu vsi uradniki, javne osebnosti in nekateri mali posestniki. Preprosti ljudje za to pač niso imeli denarja. Dejaven je bil tudi pri vzgoji vipavske mladine. Od graščine je kupil gospodarska poslopja in odprl prosvetni dom za mladeniče. Tam je uredil dvorano in telovadnico za slovenske Orle. V oporoki pa je del svoje zapuščine namenil za zavod, kjer bi vzgajali dekleta. Imel je zelo lepo pisavo in vsi njegovi zapiski so bili skrbno urejeni, prav tako računi. Erjavec pač ni imel opraviti samo s preprostimi ljudmi, ampak tudi s plemstvom, ki sina preprostih kmečkih staršev kljub njegovemu uglednemu položaju niso imeli za sebi enakovrednega. Zaradi zaslug v javnem in cerkvenem življenju je bil leta 1882 imenovan za duhovnega svetnika ljubljanske škofije, leto dni pred smrtjo pa ga je cesar Franc Jožef imenoval za častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani. Starost Ko je bilo Matiji Erjavcu 72 let, je zaprosil za upokojitev. Napisal je oporoko, vendar si verjetno ni mislil, da se mu bo življenje tako kmalu izteklo. Na praznik sv. Trojice 14. junija leta 1808 je imel, kot vedno, mašo zjutraj ob šestih. Ker je bil bolehen, se je nato umaknil v svojo sobo k počitku. Ob desetih je maševal kaplan. V župnišču sta bili tedaj še Erjavčeva nečakinja Ivanka, ki je skrbela za gospodinjstvo in dekla. »Med deseto mašo je prišel v Vipavo mlad človek srednje velikosti v sinji obleki. Ne da bi ga kdo opazil, se je podal v dekanovo stanovanje. Prinesel je s seboj pest velik oster kamen ...« Tako so naslednjega dne poročali v Slovencu. Mladenič je bil sicer po rodu iz Vipave, a ga je med tavanjem po svetu zaneslo na kriva pota. Da bi vrnil dolgove, je prišel k dekanu po denar. Stari mož se je skušal ubraniti s škarjami, ki so ležale na mizi, a mu jih je ropar iztrgal in ga zabodel z njimi. Z mize je pobral »štiri tolarje po 5 kron in pet zavojev po 50 vinarjev« - denar namenjen za plačilo dninarjem. V molitev in spomin 5t priporoča prpiTurui gciiiHwl Matija Erjavec Caplal kaneplk, ik.lnl t"mik tla. rujaa v Vikali pari da t '.i vi- 1436, i ip aEpik a i"'"!.': daa 2ft. lullla i * .VI umrl p Vipavi ''i'- IVJdUa 1908- i'tl.illi'.il. "t1 i j ti t drtge tuli Valu karti 'ji' tla irti" pol v MPbftit .'in naaile naiiNt." minil IJI'1 liujmziii v mirna pi spin if If m Kl tr Kimljsp na difci drill — P'.-luitl z Esoquna' kal K »pul lieft*. I | .H II ' .'f II . !■>."■ tm ""..' I' Jim ihf n im. h H u vIPlllDrilt. mal. .1 7! Spominska podobica ob njegovi tragični smrti Dekana Erjavca so pokopali v kapeli na vipavskem pokopališču. »Zvonovi so milo doneli, pevci ganljivo prepevali. Vipavcem pa je srce tožno žalovalo: Kaj si Vipava storila svojemu dušnemu pastirju? Ali tako vračaš tistemu, ki te je srčno ljubil?« Tako se je pogreba spominjal jezuit Anton Bukovič, v nekem drugem zapisu pa preberemo, da je Hranilnica namesto vina ob pogrebu načelnika Matije Erjavca namenila vsaki občini v sodnem okraju po 10 kron za uboge. Kdo ve, kako bi se odločili ubogi, če bi vprašali njih? Magda Rodman, Valerija Ravbar Viri: Vipavski glas, 2008 Primorski slov. biogr. leksikon, 4. snopič, Gorica 1977 Zapisani spomini jezuita Antona Bukoviča Opomba: Fotografije so last Anice in Vinka Premrla Foto: last Anice in Vinka Premrl Kozolec - še kaj več kot prostor za oglasni pano?_ Ljubitelji naše etnološke in kulturne dediščine smo v četrtek, 27. septembra, lahko prišli na svoj račun. V knjižnici v Ivančni Gorici je namreč potekala predstavitev knjige našega občana iz Hrastovega Dola, mag. Dušana Štepca, z naslovom Kozolec na prepihu čas. Gre za znanstveno publikacijo, ki jo je konec lanskega leta izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v zbirki Vestnik. V pričujočem delu se Dušan Štepec, magister znanosti s področja etnološkega konservatorstva, zaposlen na novomeški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, posveča zlasti kozolcem na Dolenjskem in Beli kraji. Tega posebnega zaklada naše stavbne in kulturne dediščine se loteva zelo sistematično in natančno. Tako se lahko seznanimo z vrsto podatki o zgodovini te »sušilne naprave«, ki je tako edinstvena za slovenski prostor, vrstah kozolcev, materialov in mojstrov, ki so jih izdelovali in še o čem. Osrednji poudarek je dan Simončičevemu to-plarju v Bistrici pri Šentrupertu, ki je edini kozolec pri nas državnega pomena. Rezultat avtorjevega dolgoletnega raziskovalnega dela je celostna predstavitev tega kulturnega spomenika, ki je danes našel mesto v muzeju na prostem, v Šentrupertu. Tam nastaja prava »zbirka« kozolcev, ki ne bo samo razstavni, ampak tudi raziskovalni prostor. Med njimi je tudi kozolec iz naše občine, letos je bil namreč tja prenesen Šrajev dvojni vzporedni kozolec iz Velikih Pec. Povejmo še, da je Štepčeva delo za nas zanimivo tudi zato, ker v njem najdemo podatke o nekaterih kozolcih in tesarjih iz naše občine. Na predstavitvi knjige je avtor skozi Anžlovarjev kozolec iz Velikih Češnjic pripada tipu kozolcev na rigel in je najstarejši datiran kozolec tega tipa na Slovenskem. Izdelan je bil leta 1886. V naši občini velja izpostaviti še nizki kozolec pri graščini Selo pri Radohovi vasi iz leta 1937, ki velja za največji tovrstni kozolec na Dolenjskem, poleg tega sodi zaradi svojih armirano betonskih stebrov med naše najstarejše kozolce z betonskimi stebri. Zelo pomemben je Dugorajžnikov kozolec s Pluske pri Radohovi vasi, saj gre za izjemno kvaliteten izdelek kozolca z betonskimi stebri. Ima kar 15 oken kar ga uvršča med najdaljše enojne kozolce na Dolenjskem. Zgrajen je bil leta 1937. Izmed novejših lesenih toplarjev postavljenih na širšem območju Dolenjske pa velja omeniti Japov toplar v Prapročah pri Temenici iz leta 1999 in Sadarjev toplar na Velikem Kalu iz leta 1998. pogovor s knjižničarjem Romanom Rozino predstavil svoje večletno raziskovalno delo in svoje gledanje na kozolce, ki jih vsakodnevno srečujemo, a jih ne opazimo kot objekte etnološke dediščine. Tako se ne da izogniti vprašanjem, kaj se bo s tem slovenskim simbolom zgodilo v prihodnje, ali bodo še služili svojemu namenu, ali bo to le še lopa za spravilo kmetijskih strojev, namesto sena v latah pa bodo v njih spravljene senene bale. Še kako resnična pa lahko postane ugotovitev, da je danes najbolj donosen samo tisti kozolec, na katerem visi obcestni reklamni pano. Knjigo avtorja Dušana Štepca si lahko izposodite ali kupite v ivanški knjižnici. Matej Steh Letos že drugi Festival otroškega I v« I v« « filma v naši občini Tudi letos smo v naši občini lahko spremljali Festival otroškega filma Ivančna Gorica, ki je potekal v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča od 21. do 23. septembra. V letošnjem evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami smo k sodelovanju pozvali dedke in babice, ki so pripeljali vnučke na ogled filmov in na raznovrstne delavnice. Vsi filmi so bili sinhronizirani in zelo dobri, tako po vsebini kot glede vzgojnega momenta, ki ga tako pogrešamo pri sodobnih risankah. Žal smo pozno začeli z oglaševanjem, saj bi lahko bila udeležba boljša in kar škoda je, da ni čudovitih filmov videlo še več otrok. Začeli smo v petek z animiranim filmom Delfin - zgodna o sanjaču. Govori o posamezniku, ki si upa imeti sanje in je dovolj drzen, da jih uresniči. V prijetnem ambientu avle srednje šole je zbrane najprej nagovoril Matjaž Javšnik, strokovni vodja festivala in predstavil festival. V naslednjih dveh dneh so se poleg filmov vrstile tudi delavnice za otroke, in sicer plesna delavnica, lutkovna delavnica ter delavnica animiranega filma. Otroci so se vidno zabavali na delavnicah in so ustvarjalno preživljali svoj prosti čas, videli pa smo tudi nekaj dedkov in babic, ki so na tak način spodbujali medgeneracijsko solidarnost. Plesno delavnico je vodila Petra Novak - Center plesa, lutkovno delavnico dva animatorja iz Lutkovnega gledališča Fru - Fru in delavnico animiranega filma Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta. Festival smo zaključili še z enim lepim animiranim filmom Loti in skrivnost mesečevega kamna na koncu pa smo organizatorji skupaj z nekaterimi starši in otroci pospravili prizorišče. Najlepša hvala ravnatelju in hišniku Srednje šole Josipa Jurčiča za gostoljubje in pomoč. Tomaž Smole, podžupan Mešani pevski zbor Sončni žarek iz Šentvida pri Stični je nastopil v Grand hotelu Portorož Mešani pevski zbor Sončni žarek DU Šentvid pri Stični je 23. avgusta nastopil v Grand hotelu Portorož na otvoritvi samostojne razstave slikar- ke Marinke Biček, članice njihovega društva z naslovom »Štirje letni časi«. Zbor je pod vodstvom zborovodje prof. Staneta Fuxa požel velik aplavz ter navdušil domačo in tujo publiko. Prav lepa je šentviška fara, je bila pesem, s katero so nastopajoči prikorakali na oder in navdušili navzoče že ob samem prihodu. V programu otvoritve razstave je nastopil še pianist Damir Devič, posebna gostja pa je bila sopranistka Teja Stegel. Pogovor s slikarko o njenem ustvarjanju je vodila event manager Irena Dolinšek. V nadaljevanju so v prostorih »Art longe«, kjer je bila razstava, gostje nazdravili slikarki, pevci pa so nadaljevali s petjem. Prireditev se je zaključila z večerjo na terasi Belveder, seveda s petjem harmoniko in kitaro pozno v noč. Jože Kastelic Stična ima svojo »Rastočo knjigo«_ Spoštovani Stičani! Vljudno vabljeni k dopolnjevanju stalne razstave »Rastoča knjiga Stična«, ki smo jo pripravili v Muzeju krščanstva na Slovenskem. V vitrini zbiramo knjižna dela vas, ki živite v Stični in drugih literarnih ustvarjalcev in raziskovalcev, ki so objavili dela, povezana s Stično. Zaradi omejitve prostora v vitrini se nam lahko pridružite z največ dvema knjigama. V Sloveniji imamo veliko krajev, ki veliko pomenijo v znanstvenem in kulturnem smislu. Eden takih krajev je zagotovo tudi Stična. S svojim cistercijanskim samostanom in stiškimi rokopisi, državnim Muzejem krščanstva na Slovenskem in dragocenostmi v njem, razstavami, zeliščnimi inovacijami in drugimi dosežki s področja kulture v različnih društvih, je postala znana po vsej Sloveniji in tudi širše. Na slovesni otvoritvi»Rastoče knjige Stična« 20. septembra, sta obiskovalce nagovorila predsednik Državnega sveta RS in častni pokrovitelj projekta Rastoča knjiga mag. Blaž Kavčič in dr. Janez Gabrijelčič, idejni oče Rastoče knjige. Za kulturni program so poskrbele članice Pevskega zbora učiteljic OŠ Stična, za kulinarične dobrote pa Društvo podeželskih žena Ivanjščice. Kot je zapisal dr. Janez Gabrijelčič, idejni vodja Rastoče knjige, ima stalna razstava »Rastoča knjiga Stična« naslednje glavne namene in cilje: a. Na enem mestu prikazati bogastvo duhovnega snovanja tega lepega in znanega kraja na Dolenjskem s knjigami, ki so jih napisali velikani kulture, umetnosti, gospodarstva in znanosti iz Stične in ki so pustili globoko sled v slovenski zgodovini. Avtorji so Stičani ali pa krajani, ki so oz. v njej delujejo ali so oz. še o njej pišejo. b. Stična bo z »Rastočo knjigo« pridobila dodatno zanimivo točko, ki se bo razvijala tudi v prihodnje. Stična z okolico, ki je polna izjemnih naravnih in kulturnih lepot, naj bi še naprej rasla kot mesto znanja, kulture in umetnosti in ne nazadnje tudi uspešnega gospodarstva. c. Stična naj bi si s svojo »Rastočo knjigo« povečala svojo samozavest, istovetnost in tudi razpoznavnost. Istočasno pa naj motivira svoje prebivalce, da postanejo odgovorni nosilci bogate kulturne, znanstvene, gospodarske in umetniške dediščine tudi vnaprej. d. »Rastoča knjiga Stična« naj bi bilo mesto navdiha in ustvarjalnosti. Zlasti mladi naj bi se ob svojih pomembnih prednikih navduševali in iskali moč in energijo za svojo nadaljnjo strokovno ter življenjsko pot. e. »Rastoča knjiga Stična« naj bi bilo odgovorno dejanje sedanje generacije prebivalcev Stične, ki jim ni vseeno, kaj se bo s Stično dogajalo v prihodnje. f. Je svojevrstna vizija in tudi akcija, ki naj bi našim zanamcem kazala pot. Je razpoznavno znamenje, ki odpira orientacijo za uspešno prihodnost. g. »Rastoča knjiga Stična« je dobronamerna iniciativa, ki naj na poseben način poveže prebivalce Stične, ne glede na razlike med njimi. Prebudi naj radost ob nastajanju nečesa novega, dobrega, potrebnega, koristnega. h. Je pot, ki dolgoročno gledano vodi k odličnosti in mojstrstvu, k spodbujajo-čim odnosom in sožitju različnosti. »Rastoča knjiga« je izvirni slovenski projekt, ki ima globoke korenine na Dolenjskem in tudi veliko sporočilno vrednost za prihodnost. »Rastoča knjiga Stična« se je letošnjo jesen pridružila naslednjim Rastočim knjigam po Sloveniji: »Rastoči knjigi Slovenije«, ki začasno domuje v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se pa seli tudi po Sloveniji in tujini. V njej so zbrane ključne knjige pomembnih Slovencev, »Rastoči knjigi naših izseljencev«, ki domuje v preddverju Slovenske matice na Cankarjevi 1, v Ljubljani. V njej so zbrane ključne knjige in avtorji, ki so delovali in še delujejo v tujini in «Rastočim knjigam«, ki se nahajajo v Trebnjem, v Šentrupertu, Velikem Gabru in Brusnicah. V upanju, da bo »Rastoča knjiga Stična« rasla tudi ob vašem sodelovanju, vas prav lepo pozdravljam. Informacije: Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica, tel.: 01 78 77 863, e-naslov: info@mks-sticna.si Mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Dogodki v knjižnici Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) JANZE DOLINSEK z naslovom Odsevi Likovna razstava je prerez raziskave lastnega izraza mlade, nadarjene umetnice. Po končani gimnaziji v Ivančni Gorici se je vpisala na Visoko šolo za dizajn, katedro Vizualne komunikacije. Večinoma riše s svinčnikom, uporablja pa tudi barvice, akrilne ter tempera barve in vodenke. Motivi njenih del so različni, največkrat pa gre za obraze, lobanje, telesa ali kot se je sama izrazila »za portrete z nekaj malega moje domišljije«. Otvoritev razstave bo 6. novembra ob 18. uri. Na ogled bo do 15. decembra v času odprtosti knjižnice. Z IGRO DO BRANJA: V letošnjem letu bodo delavnice potekale zgoščeno na začetku šolskega leta. Potekajo ob sredah ob 17.30, in sicer: - 24. oktobra (uvodna), - 7. novembra, - 14. novembra, - 21. novembra, - 28. novembra. Viljenka Jalovec je avtorica delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje in branje. Ima bogate učiteljske izkušnje, kako z igro do branja. Delavnice so primerne za predšolske otroke in otroke s težavami pri učenju branja. Trajajo uro in pol, učiteljica pa staršem tudi individualno svetuje. Prijave že zbiramo na tel. št. 787 81 21 ali pri izposojevalnem pultu. URA PRAVLJIC s pisateljico Irmo Jančar je bila v torek, 23. oktobra, ob 18. uri. Pravljica »To je bil sejem« govori o tržnici ob robu gozda kjer poteka poseben sejemski dan. Pridelke med sabo menjajo živali, ki morajo napolniti svoje želodčke in pripraviti ozimnico. Pripovedovanje pravljice je spremljal karikaturist Gabrijel Vrhovec. Vsi naši rock bendi Fotografska razstava Mirana Tomaševiča Black & white and Rock & roll V začetku septembra je v knjižnici v Ivančni Gorici potekala otvoritev fotografske razstave Mirana Tomaševiča z naslovom Black & white and Rock & roll. Miran je ljubiteljski fotograf, intenzivneje pa se je s tem začel ukvarjati, ko se je pridružil fotografom v samostanu Stična pod mentorstvom p. Branka, kjer so fotografirali predvsem naravo in raziskovali eksperimentalno fotografijo. Fotografijo dojema kot trenutke, ujete v objektiv, ki se povežejo v zgodbo. Koncept zgodbe je bil zanimiv tudi za knjižnico, saj so v letih 2010 - 2012 gostili ducat fotografov v okviru projekta Zgodba v sliki, tokrat Mirana z zgodbo o kar sedmih uveljavljenih lokalnih rock bendih. Prva njegova samostojna razstava je tako portret bendov, ki so delovali v naši občini od leta 1979 do danes. Miranu smo po otvoritvi postavili nekaj kratkih vprašanj. Miran, najprej, obvezno vprašanje: Zakaj ste se odločili ravno za predstavitev rock bendov? Na obvezno vprašanje pride obvezen odgovor. Za predstavitev rock bendov sem se odločil zato, ker se mi Utrinka z otvoritve razstave (Foto: Mitja Berdajs) zdijo prezrti. Živimo v času instant glasbe in kvantitete. Nekoč smo cenili trud, to, da si nekaj vložil v glasbeno znanje, ustvarjalnost, kakovost, tako kot to počnejo ti fantje. Danes je ta trud prezrt. Prezrto je tudi sporočilo, ki ga prinašajo, saj se je zanj mogoče treba že malce potruditi. Žal mi je, da je za nekatere poslušalce to pretežko. V tem smislu bi izpostavil recimo radijsko postajo Val 202, ki pa Bratec, ne zamudi živeti! Na lepo septembrsko soboto, dne 8. 9. 2012, je potekala v KD Ivančna Gorica proslava ob 216-letnici rojstva rojaka Mihe Kastelica. Gostujoča skupina Zagriški fantje so najprej zapeli Zdravico, ki jo je napisal sam Miha Kastelic, nato pa smo po uvodnem pozdravu ga. Adele Petan, skozi razgovor med dr. Mihaelom Glavanom in g. Leopoldom Severjem spoznali življenje in delo Mihe Kastelica. Izvedeli smo, da je bil Miha Kastelic kljub velikemu kulturnemu prispevku slovenskemu narodu dolga leta zamolčan. Bil je pesnik, knjižničar in ustanovitelj ter urednik pesniškega almanaha Kranjska čbelica. Živel in deloval je v času Josipa Jurčiča in Franceta Prešerna. Slednjemu je kot urednik zbornika, v katerem so izhajale slovenske pesmi, omogočil, da so bile njegove pesmi tudi objavljene. Poseben gost večera je bil gospod Ciril Klemenčič, zbiratelj starin. Predstavil je svoje veliko veselje nad zbirateljstvom, ki traja že od njegovih mladih let. V zahvalo za izjemno delovanje in prizadevanje na področju ohranjanja naše kulturne in etnološke dediščine je letos dobil Plaketo Mihe Kastelica. Priznanje je letos prvič podelila Občina Ivančna Gorica, na njej je podoba Miha Kastelica. Poleg Zagriških fantov so nastopali še učenci OŠ Stična, z mentorico Natašo Rebec-Lukšič, ki so z mladostjo in recitiranjem pesmi znanih slovenskih pesnikov lepo popestrili proslavo. Prav tako smo tudi članice PZ Harmonija zapele nekaj veselih pesmi. Organizator proslave je bilo KD Harmonija, prireditev samo pa je na duhovit način vodil gospod Leopold Sever, ki je s humornim povezovanjem napravil prijetno vzdušje v dvorani. Po zaključku se je druženje nadaljevalo ob prijetnem klepetu in sladkem prigrizku. Za KD Harmonija Tilka Jelenčič ima dober glasbeni izbor. Ali se vam ne zdi, da je to splošen pojav? Seveda, celotna družba je taka, saj se podobno kot v glasbi dogaja tudi pri knjigah in kulturi na splošno. To, kar poslušamo, je interes založbe. Počasi že podzavestno prepevaš Lady Ga-ga tudi, če ti ni všeč. Pogrešam ljudi, ki bi se poglobili. Celo recenzenti izginjajo ali pa rečejo, da domačih bendov ni. Kako jih ni, pogovarjal sem se z recenzentom, ki dobi vsaj dan 200 e--mailov s posnetki. Pravite torej, da bi morali bolj poslušati rock? Ne. Ne pravim tega, ne bi rad, da bi izpadlo, da komu vsiljujem glasbeni okus. Pravim le, da problem nastane takrat, ko do tega, da bi bili kje predstavljeni, sploh ne pride. Zato ste se odločili popraviti nekaj škode s svojo razstavo? Da, lahko bi temu rekel tudi tako. In zato, ker lokalne bende spremljam, ker je v to vpeta tudi naša družina s sinom Gašperjem in ker sem preko njega malo bolj spoznal ozadje. Poleg tega pa sem slutil, da bo to zame osebno dragocena izkušnja. In res je bila dragocena, spoznal sem nekaj res enkratnih ustvarjalcev in rad bi povedal, da imajo mladi res veliko povedati in pokazati. Se vam zdi, da imajo premalo možnosti za predstavitev v občini? Ne, mislim, da je od Rock maratona dalje to to. Mladim da v programu veliko prostora tudi Festival Stična. Verjetno so kje v Ljubljani celo na slabšem. Na Metelkovi ali v klubu Gromka boš prej slišal kak rock band iz Avstralije kot domače fante, kar je res škoda. Tudi Kino Šiška bi lahko dal več prostora neuveljavljenim skupinam. Mogoče pa so se preveč izolirali ali pa klonili pred prezrtostjo tudi mladi sami, ne vem. Mislim pa, da lahko ge na bolje. Mi lahko poveste še kaj o tem, kako je potekalo vaše delo z ben-di na terenu? Kako ste določili koncept fotografiranja, lokacije ipd.? Še enkrat naj povem, da je vse skupaj zame neprecenljiva izkušnja. Najprej sem se odločil, da predstavim 8 uveljavljenih občinskih bendov, in sicer naj jih naštejem: Normal, Astrid Lin-dgren, Zgrešeni primeri, B.T.K., Fre-ewaay Machine, Marvin Shot, Blood Related, Unnamed. Imel sem neke koncepte in načrte, ko pa sem se sre- čeval z njimi, kje in kako jih bom posnel, se mi je zgodilo, da sem začutil kaj drugega, ko je ravno prav padla svetloba na obraz in podobno. V bistvu se je zgodilo to, kar sem najbolj želel: da bi začutil fante in okolico. Upam, da so začutili to energijo tudi gledalci na razstavi. Po 30-ih letih ste oživeli tudi rock Band Normal, kako vam je to uspelo? Menda mi je res uspelo, saj se baje tudi med seboj niso prav srečevali. Zato je bilo to srečanje zagotovo najbolj nabito z emocijami, spomini in energijo. Gospodje: Franci Pajk, Da-mir Durdevič, Štefan Kot in Andrej Lampret so se na naše srečanje res pripravili, prinesli so stare fotke, kitaro. Z vsakim bendom sem se družil do 5 ur, z njimi najdlje. Manjkala sta kasnejša člana Pangerc in Škafar, toda obujanje na čase njihovega ustvarjanja in druženje z njimi mi je bilo v posebno čast. Omeniva še, da so fotografije v črnobeli tehniki ... Da, seveda, zato sem razstavi dal tudi tak naslov, zdi pa se mi, da najbolje opiše tudi mene. Ko sem odraščal, sva bila v kraju dva poslušalca rocka. To je bil res črnobeli svet, a svetloba iz črnega vendarle prebije, tako kot na mojih fotografijah, ki jih imajo nekateri za temne. Miran, hvala za pogovor. Naj povemo, da je razstava na ogleda še do konca oktobra. Vabljeni. Ksenija Medved Ts k d J JAVNI SKLAD REPUBLIKE ! -v MAVRIČNA KULTURA •SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel.: 01 786 90 70, faks: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivančna.goricafajskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si Napoved skladovih prireditev Izraz in ekspresija v človeku, regijska razstava odraslih likovnikov Osrednje Slovenije četrtek, 8. 11. 2012, ob 18.00, Trbovlje, Delavski dom Na razstavi odraslih likovnih ustvarjalcev po izboru območnega strokovnega selektorja Todorčeta Atamasova se bo predstavila tudi Judita Rajnar iz Sel pri g^Z'RajZr Portret) Sobračah. Iz naše izpostave bo na razstavi tudi slika Grosupeljčanke, Valentine Ljubotina. 10. bienale slovenske ilustracije, razstava izbranih likovnikov z Joanno Zajac Sla-pničar in ilustracijami za poljski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori torek, 13. 11. 2012 - Ljubljana, galerija Cankarjevega doma Pred nami je jubilejni, deseti slovenski bienale ilustracije, na katerem se bodo starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev spet potegovale za nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Prireditev, ki ohranja ustvarjalno stalnost in potrjuje odličnost slovenske ilustracije, so od prve izdaje naprej ves čas vsebinsko razvijali, spre- Joanna Zajac Slapničar: Koza in kamen Višnjanski fantje navdušili z dalmatinskimi pesmimi V soboto, 29. septembra, se je v Višnji Gori odvijal koncert dalmatinskih pesmi, ki ga je pripravila moška vokalna skupina Višnjanski fantje. Skupina, ki jo vodi Maja Škufca, deluje že tretje leto. Fantje postajajo vse bolj prepoznavni tudi izven domačega kraja, dokaz temu pa je tudi nedavni koncert dalmatinskih pesmi, saj so do zadnjega kotička napolnili šolsko avlo v Višnji Gori. Program je vključeval občinstvu dobro znane dalmatinske pesmi, kot so Ribari, Ružo crvena, Cesarica, Vilo moja pa tudi druge. Fantje, so se resnično vživeli in uspelo jim je pričarati pravo dalmatinsko vzdušje. K temu so pripomogli tudi gostje, mešani pevski zbor Zborallica iz Stične. Njihova zborovodkinja Janja Omejec je s klavirjem spremljala tudi fante. Večer je zaznamovalo tudi sproščeno vzdušje, čemur je pripomogla odlič- no izdelana scena, kvalitetno ozvočenje in primeren prostor nasploh. Nastopajoči so imeli večino časa tudi glasovno podporo iz občinstva, ki je uživalo v programu. Izvajalce pa je s svojo navzočnostjo počastil tudi župan Dušan Strnad. Podelitev nagrad in priznanj »obrazom« v množici minjali in dopolnjevali. Na začetku oktobra 2012 je žirija v sestavi Braneta Koviča (predsednik), Lucijana Bratuša, Maje Gspan, Silvesterja Plotajsa Sicoe in Nine Pirnat Spa-hic med 138 prijavljenimi deli za predstavitev na 10. slovenskem bienalu ilustracije izbrala 65 avtorjev, med njimi tudi našo slikarko Joanno Zajac Slapničar s Kriške vasi nad Višnjo Goro. Joanna je za bienale prijavila dve ilustraciji, ki sta nastali za poljski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Razstava vseh del bo na ogled do 31. januarja 2013. Čestitke slikarki za izbor! Kozlovska sodba v Višnji Gori, razstava vseh ilustracij za osem prevodov Jurčičeve humoreske in predstavitev knjige skozi zgodovinsko-pravni način sreda, 14. 11. 2012, ob 12. uri, Ljubljana, Pravna fakulteta V sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani bo v prostorih fakultete potekala predstavitev Jurčičeve knjige skozi zgo-dovinsko-pravni način, ki nam ga bo predstavil dr. Marko Kambič. Ob tem bo odprta razstava plakatov z dosedanjimi prevodi in ilustracijami, ki so nastale ob tej zgodbi. Evropska noč gledališč in srečanje s kulturnimi društvi Občine Ivančna Gorica s predstavo Bang, bang, mrtev si petek, 16. 11. 2012, ob 17.00; predstava ob 19.00 -Ivančna Gorica, kulturni dom Tradicionalno srečanje s predstavniki kulturnih društev Občine Ivančna Gorica s pregledom planov za leto 2013 bomo zaključili z ogledom predstave Bang, bang, mrtev si, v izvedbi Drzne in lepi KD Stična, ki je bila letos uvrščena na državni nivo maja na Ptuju - Gledališke vizije 2012. Sozvočenja, regijska revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin Osrednje Slovenije nedelja, 18. 11. 2012, popoldne - Vrhnika, Cankarjev dom Kar šest zborov naše izpostave je bilo predlaganih za regijski nivo, med njimi tudi MoPZ Šentvid pri Stični z zborovodjem Urbanom Tozonom ter MoPZ Zagradec in MePZ Zagradec, ki ju vodi Robert Kohek. Želimo jim uspešen nastop. Višnjanski fantje se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem sodelujočim in se že veselijo naslednjega koncerta, ko bodo zopet lahko pokazali kaj novega. Gašper Stopar V zadnjem tednu v septembru je v stiškem muzeju potekala prireditev Obraz v množici v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine ter Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. 492 likovnih del, ki jih je ustvarilo 473 avtorjev v starosti od 4. do 85. leta iz različnih krajev v Sloveniji, je bilo razstavljenih do 7. oktobra v galerijskih prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem. Na razstavi je s svojimi likovnimi deli sodelovalo 258 ustvarjalcev Občine Ivančna Gorica. Vse zbrane sta nagovorila župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad ter nacionalni koordinator Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, Aleš Kenda. Umetnostna zgodovinarka Maruška Markovčič je naredila izbor najbolj prepričljivih in s tematiko najbolj povezanih del. Dve izmed osmih nagrad so prejeli tudi učenci OŠ Stična pod mentorskim vodstvom Tanje Šepec in Helena Žnidaršič. Komisija je v utemeljitvah zapisala: NAGRADO ZA IZVIRNO IDEJO NA RAZPISANO TEMATIKO SKUPINI prejmejo učenci OŠ Stična, mentorica Tanja Šepec Ustvarjalci: Maxim Cosovici, Anastasia Jovanovic, Domen Kovaček, Tim Miklič, Jošt Oven, Ajda Zarja Pavlič, Luka Pavlin, Matevž Robek, Jan Sluga, Hana Steklačič, Patrija Steklačič, Jaka Šuštaršič, Luka Šuštaršič, Živa Vra-bac, Neli Zajc, Gal Zupančič Utemeljitev: Skupina je uporabila različni tehniki upodobitve za to, da je ustvarila kontrast med ne tako optimistično okolico in posameznikom, ki je pozitivno naravnan in je tisti, ki izstopa. Pohvaliti velja usmeritve v to razmišljanje in prizadevanje mentorjev, da usmerijo otroke v pozitivni svet ustvarjanja. Risba lepo zaokrožuje idejo sveta, snovno slikarstvo - lepljenje, pa daje sliki tudi plastičnost in dinamiko, ter ustvarja neki namišljen dialog med portretirancem in okolico. POSEBNO NAGRADO POIMENOVANO, UJETJE DOGODKA ZA DOGODKOM, pa je prejela HELENA ŽNIDARŠIČ,(49 let), Ambrus, mentorica Marjeta Baša Utemeljitev: Avtorica je ustvarila pogled, ki ga nikoli ni moč ujeti. Imamo občutek kot, da gledamo v vodo potopljen obraz, v ozadju pa vidimo svet dogodkov in kaosa, ki ga obdaja. Celotno delo, kljub barvni pestrosti ozadja, preveva tišina, ki se odraža tudi na obrazu, ki je neverjetna miren in spokojen, kot, da gledamo lutko. Kombinacija tehnik in princip skoraj visokega reliefa dane delu dinamičnost in zanima nas, kaj si upodobljeni misli. Priznanja za objavo na vabilih je prejelo 23 avtorjev, iz ivanške občine so jih prejeli: Anton Drab, Šentvid pri Stični; Saša Črnivec, Nika Gole, Ajda Hočevar, Jakob Hrovat, Gašper Kastelic, Katja Kavšek, Anita Košak, Tanja Košak, Eva Kovačič, Katarina Mohorčič, Nejc Tekavčič, Matija Ver-bič, Uroš Vidmar (OŠ Stična, mentorica Anka Švigelj Koželj); Jernej Lokar (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, mentorica Jelka Rojec); Zoja Jevnikar, Tilen Glavan, Dorjan Avdič, Vid Simonič, Lara Stevanovič, Lenart Šparovec, Izabela E. Prijatelj, Anja Omahen, Taja Prijatelj, Laura Česnik, Klara Kocmur, Mitja Dinej Dobrič, Luka Groznik, Anže Kejžar, Rok Do-linar, Jan Dežman (Učenci 1. razreda PŠ Višnja Gora, OŠ Stična, mentorici Barbara Polajžer, Tjaša Glamočak); Judita Rajnar, Sela pri Sobračah; Tjaša Godec (5. razred, PŠ Krka/OŠ Stična; mentorica Mateja Jere Grmek); Klav-dija Germ (12 let, PŠ Višnja Gora, OŠ Stična, mentorica Anka Koželj) in Nejc Erjavec (7 let, Mala likovna šola Kulturnega društva Harmonija, Ivančna Gorica, mentorica Joanna Zajac Slapničar). Uspešen začetek lutkovne sezone z Ostržkom in lutkovnim seminarjem v Ivančni Gorici Prvi petek v oktobru - v Tednu otroka - smo začeli že s peto sezono Otroškega abonmaja Ivančna Gorica 2012/2013. Polna dvorana otrok in staršev, ki so jih k ogledu lutkovnih predstav spodbudili v ivanškem vrtcu in v knjižnici v Ivančni Gorici, si je ogledala zanimivo lutkovno priredbo klasične zgodbe o Ostržku. Lutke sta animirala Andrej Štular in Petra Stare iz lutkovnega gledališča Nebo. Ob koncu predstave so bili otroci nagrajeni s kuponi za plavanje v Mestnem kopališču v Višnji Gori. Do konca abonmaja, ki ga organiziramo na JSKD OI Ivančna Gorica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, si bomo ogledali še tri predstave, in sicer: decembra senčno gledališče Mali, Veliki in Velikan, februarja Mojco Pokrajculjo in marca 2013 predstavo Kroki v gledališču. Pri vsaki predstavi bodo otroci dobili simbolična darila donatorjev, ki podpirajo otroško radovednost in ustvarjalnost. Ob koncu prve predstave je potekal še pogovor o lutkovni predstavi in o zgodovini lutkovne umetnosti nasploh. Šest udeleženk regijskega lutkovnega seminarja Od lutke do predstave je svoje zanimanje za lutkovno ustvarjalnost nadaljevalo še v soboto, ko so pod mentorskim vodstvom Maje Peterlin spoznavale odnos otrok in odraslih do lutke ter pomen lutke v vzgoji, kakšne lutke poznamo, izbiro besedil in lutk, primernih zanje, konkretno pomoč pri posameznih lutkovnih projektih ... Z lutkovnim seminarjem bomo nadaljevali spet decembra in lahko si želimo, da bo tudi radovednost teh mentoric ter njihovo lutkovno znanje kmalu predstavljeno pred očmi ivan-ških otrok. Barbara Rigler, JSKD OI Ivančna Gorica www. kultura-ustvarjanje.si RAZPIS v »Športnik leta po izboru bralcev Klasja« Uredništvo Klasja skupaj z ZŠO Ivančna Gorica tretje leto objavlja razpis za izbor športnika leta po izboru bralcev Klasja. Pogoji sodelovanja: • Pogoj za predlaganega športnika je da: - je član kluba ali društva s sedežem v občini Ivančna Gorica ali - je občan občine Ivančna Gorica, (lahko je član kluba ali društva zunaj občine Ivančna Gorica. • Predlagatelj (društvo, ali posameznik) lahko predlaga enega športnika--ico na predpisanem obrazcu, z ustrezno obrazložitvijo rezultatov v letu 2012. • Predlog mora vsebovati naslov in kontaktne podatke predlagatelja in podatke (ime, priimek, rojstni datum, naslov) predlaganega športnika. • Predlagatelj mora predlog s podatki in obrazložitvijo posredovati na sedež časopisa Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, ali na elektronski naslov urednistvo@klasje.net, najkasneje do petka 23. novembra 2012. • Seznam predlaganih športnikov in pogoji za glasovanje bodo objavljeni na spletni strani občine, na naslovu www.ivancna-gorica.si. • Proglasitev športnika leta po izboru bralcev Klasja s podelitvijo priznanja in praktičnih nagrad, bo potekala v sklopu tradicionalne prireditve Športnik leta občine Ivančna Gorica, konec decembra. • Informacije: 781 21 30, urednistvo@klasje.net . PREDLOG ZA ŠPORTNIKA LETA PO IZBORU BRALCEV KLASJA 2012 PREDLAGATELJ:___ Naslov: Kontakt: PREDLAGANI ŠPORTNIK/ŠPORTNICA: Naslov stalnega bivališča:____ Kontakt: Obrazložitev dosežkov v letu 2012: ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica RAZPIS ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2012 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Iv. Gorica najkasneje do petka, 23. novembra 2012, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani občine www.ivancna-gorica.si. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) Mlajši dečki letnika 2000 in mlajši Mlajše deklice letnika 2000 in mlajše Starejši dečki letnika 1997 in mlajši Starejše deklice letnika 1997 in mlajše Mladinci letnikov 1996, 95, 94 in 1993 Mladinke letnikov 1996, 95, 94 in 1993 Člani letnika 1992 in starejši Članice letnika 1992 in starejše Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo) Najboljša klubska ekipa občine Najboljša ekipa občine v individualnih športih Zaslužni športni delavec-delavka Veteran-veteranka Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti: - ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivančna Gorica! Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo. Predlagate lahko tudi športne delavce-delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. K vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10, 20, 30, ... letno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. Na zboru atletskih slovenskih kolajn tudi naš Toni Vencelj Na Gorenjskem so se 13. septembra zbrali slovenski atleti, ki so od leta 2005 pa do iger v Londonu na največjih tekmovanjih, olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, sredozemskih igrah in univerzijadah osvajali kolajne. Skupaj se je v atletskih vitrinah v tem obdobju zbralo 60 medalj, ki jih je osvojilo 30 različnih atletov, med njimi tudi naš Toni Vencelj, ki je srebrno kolajno v gorskem maratonu osvojil leta 2005 v Franciji in prav tako srebrno ekipno lani, ko je bilo SP v gorskem maratonu v Sloveniji. Zbrane atlete je nagovoril predsednik Atletske zveze Slovenije Peter Kuko-vica in opozoril, da so na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu brez medalje ostale veliko večje države od Slovenije, kot so denimo Švedska, Norveška, Grčija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in druge, zato je še posebej ponosen na dosežke slovenskih atletov. Med zbranimi je bil tudi Primož Kozmus, ki se je v imenu atletov zahvalil AZS za pomoč in podporo. Zaradi te zadnje medalje ima Toni še za naslednje leto pri OKS priznano kategorizacijo športnika mednarodnega razreda. Letos je v začetku poletja uspešno nastopil na 100 km dolgem Velebitskem trekingu, konec avgusta pa je prav tako na Hrvaškem, v Jastrebarskem nastopil na gorskem maratonu. Prepričljivo je zmagal in krepko izboljšal rekord proge na 42 km dolgem maratonu. Konec poletja se je tudi odločil, da 15. novembra nastopi na »Ultra Africa race« v Kamerunu. Petdnevna tekma s 5 etapami v skupni dolžini 200 km. Podobno kot na maratonu »Des sables« v Maroku bo tudi tukaj ves čas tekme s seboj nosil v nahrbtniku vso hrano in opremo. Čeprav se zadnje tedne pripravlja na ultramara-ton v Afriki, se je vseeno odzval tudi vabilu njegovega sponzorja športne opreme Salamon in nastopil na zanj izredno kratki Redbullovi 400 m dolgi tekmi na Planiški letalnici. Med 150 tekmovalci je bil 13. in dokazal, da se da tudi v šentviški Cukarci dobro pripraviti za ekstremne gorske teke. Toni, pa veliko sreče znova v Afriki! Simon Bregar Ivanški rokometaši začeli s tekmovanjem v 1. ligi Za nami je že 8. krogov elitne 1. slovenske rokometne lige, v kateri so igralci RK SVIŠ Pekarna Grosuplje uspeli dobiti tekmi proti Krškem in Ormožu ter osvojiti točko v Izoli, preostale pa tudi zaradi težkega razporeda tekem, izgubili. V 1. kolu so Ivančani v dvorani OŠ Stična gostili državne prvake RK Gorenje iz Velenja, ki so udeleženci evropske lige prvakov, tako da realno zmage ni bilo pričakovati. Gostje so zmagali 41:25, pri čemer so priložnost za igro dobili vsi domači rokometaši, ki so tako okusili čar igranja proti kopici slovenskih repre-zentantov. V 2. in 4. kolu so SVIŠ-evci gostovali v Trebnjem in Ribnici, pri čemer so obakrat odlično odigrali v 1. polčasu. V Trebnjem so vodili celoten prvi polčas, v drugem pa so domači izkoristili dolgoletne prvoli-gaške izkušnje ter preobrnili rezultat in zmagali 34:29. Naši fantje so dobili 1. polčas v Ribnici, nato pa v drugem popustili in zmaga je ostala v deželi suhe robe (31:21). Prvo prvoligaško zmago v tej sezoni so igralci SVIŠ-a dosegli v 3. kolu, ko so doma v izredno razburljivi in napeti tekmi za gol premagali Krško 33:32. V 5. in 6. kolu sta v Ivančni Gorici gostovali še dve »evropski« ekipi, in sicer RK Cimos Koper in RK Maribor Branik. Ivančani so Koprčane dodobra namučili, saj je bil še v 50. minuti izid izenačen, nato pa je slovenski reprezentant Bombač tehtnico nagnil na stran Koprčanov, ki so zmagali 29:24. Malce slabšo predstavo so domači fantje pokazali proti odlični ekipi Maribora, ki je zmagala 31:27. Sledilo je gostovanje v Izoli, kjer so naši fantje v infarktni končnici uspeli izenačiti in tako osvojiti prvo točko na gostovanju. Le to so oplemenitili v zadnjem 8. kolu, ko so doma gostili ekipo Ormoža in jo z odlično igro premagali z rezultatom 30:23. Upamo, da bo zmag s primerljivimi ekipami tekom sezone še nekaj in da ekipi uspe obdržati status prvoligaša. Po prvih 8. kolih je SVIŠ s 5 točkami 9. na lestvici, še bolj pa ve- Simon Stopar je po osmih krogih lige trenutno najuspešnejši strelec Ivančanov (foto: Primož Šuntajs) seli dejstvo, da so ivanški rokometaši s svojimi predstavami upravičili sodelovanje v 1. ligi, kar so nagradili tudi gledalci, ki napolnijo domačo dvorano in spodbujajo domače fante. Od začetka sezone je v ekipi prišlo do ene igralske spremembe, in sicer sta se v ekipi zamenjala igralca iz Trebnjega - Nejc Majer, ki je odšel, prišel pa je perspektivni 20-letni Miha Mur-čehajic, ki igra na položaju srednjega zunanjega igralca. Gledalci tudi v bodoče vljudno vabljeni v domačo dvorano, kjer boste lahko spremljali najboljše slovenske igralce in kopico reprezentantov ter spodbujali domačo ekipo. S tekmovanjem so zelo uspešno začele tudi mlade SVIŠ-eve ekipe. Kadeti so po 7. odigranih kolih zabeležili 4 zmage, 2 poraza ter 1 neodločen izid. Starejši dečki A so 3-krat zmagali in 1-krat izgubili, kar je ravno tako uspelo starejšim dečkom B. Mlajši dečki B ne poznajo poraza, saj so vse 3 tekme zmagali, medtem ko so mlajši dečki A 1-krat zmagali in izgubili. Rezultati so dokaz, da trenerji z mladimi odlično delajo in le tako naprej. Novice in rezultate ekip si lahko pogledate na spletni strani RK SVIŠ http://www. svis-klub.si/, fotografije pa na Face-booku profilu https://www.facebook. com/#!/rksvis.uradnastran. Hkrati vabimo vse mlade športnike, da se nam pridružijo na rokometnih treningih in se preizkusijo v državnem rokometnem prvenstvu. Boštjan Košir 3. turnir malega nogometa v Šentvidu pri Stični Z naslovom so se »okitili« v Češnjicah Kot smo obljubili lani, smo se na sončno in toplo soboto, 8. 9. 2012, na igrišču ob osnovni šoli Ferda Vesela spet zbrali ljubitelji malega nogometa, da bi na turnirju že tretje leto zapored poiskali najboljšo ekipo iz Šentvida in njegove okolice. Sistem tekmovanje je ostal enak kot lani, tako da se je zbralo naslednjih 8 ekip: Šentvid, Šentvid-Stari trg, Velike Če-snjice, Česnjice, Boga vas, Škofije, Temenica in Hrastov Dol. Spremljali smo zanimive tekme, videli tudi nekaj iskric med igralci, vendar je vse strasti z avtoriteto pomiril sodnik Ivan Gre-gorn. Vse do finala sta se prebili ekipi Česnjic in Hrastovega Dola, slednji so bili v finalu v vseh treh letih, kar organiziramo turnir, še drugič zapored pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom, saj je bila ekipa Češnjic močnejša z rezultatom 3:1. Tretje mesto je po streljanju šestmetrovk pripadlo ekipi Velikih Česnjic. Komisija je razglasila tudi najboljšega vratarja turnirja, Žiga Štajnarja iz ekipe Šentvid, skupno najboljšega igralca turnirja Alena Kavčiča iz ekipe Velike Češnjice, najboljši strelec pa je s petimi goli postal Gregor Sinjur iz ekipe Temenica. Vsi našteti so za svoj dosežek prejeli pokale. Glavni organizator turnirja Marko Linec, je poskrbel tudi za hrano in pijačo tako, da so vsi lahko prišli na svoj račun in se dobro zabavali. Turnir tudi tokrat ne bi uspel brez pomoči sponzorjev: Bar Salon, Flirt Bar, Samastur d. o. o, Trgovina PIPO, Agrograd, Pe- karstvo Gorenc, Picerija Kegeljček, Gostilna Jankl, Mesarstvo Marinček in Cvetličarna Zvoček. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ravnatelju Osnovne šole Ferda Vesela g. Janezu Peterlinu, ki naš turnir vsako leto izdatno podpre. Iskreno upamo, da se bo turnir obdržal tudi v prihodnje, upamo torej, da se zopet vidimo prihodnje leto, na drugo septembrsko soboto. Janez Bijec ml. OBČINSKA LIGA V NOGOMETU Tyson team - 18. izvedba občinske lige v malem nogometu je bila najštevilčnejša do zdaj. Lige se je udeležilo kar 20 ekip, ki so vse bolj ali manj uspešno zaključile tekmovanje. Na koncu so začetni favoriti upravičili pričakovanja. Tako je v 1. ligi ekipa Tyson team, ki so jo večinoma sestavljali nekateri igralci dveh najuspešnejših ekip v zadnjem času (Mizarstvo Trunkelj Krka in Delta new wave oz. Stična točka bar Jama) dokaj zanesljivo osvojila 1. mesto. A za njo je kar nekaj ekip, ki se bodo v prihodnosti potegovale za vrh. Letos so z zelo dobro, kombinatorno igro željo po njem nakazali do sedaj samo perspektivni Mafijozi, zelo blizu njih so še »Višnjani«, ki se že nekaj časa vrtijo blizu vrha, zelo perspektivne so tudi ekipe ŠD Ambrusa (Sebastjan Šinkovec je ob prekaljenemu »veteranu« 1. liga: občinski prvaki za leto 2012 Nejkotu Hočevarju zbral nekaj zelo sposobnih mladih fantov), Flirt bar in »angleško« čvrsta ekipa ŠDM Krka. Prav nič za njimi ne zaostaja ekipa Bar pri Livarni z nekaj odličnimi posamezniki, a potrebuje nekaj svežine. Za-gradec se je z odličnim finišem rešil izpada v 2. ligo, kamor je žal izpadla ekipa Gradbeništvo Glavan Muljava, ki ima kvaliteto za 1. ligo, medtem, ko ekipa Pizzerija Toplar potrebuje predvsem izkušnje, ki jih bo drugo leto nabirala v 2. ligi. V drugi ligi sta ekipi Pekarna dobrot in Niko Tours, ki sta bili na začetku poleg Hrastovega Dola v najožjem krogu favoritov suvereno osvojili l. mesto. Naslednje leto bosta igrali v 1. ligi, ki bo na prvi pogled silno zanimiva in izenačena kot še nikdar. Hrastov Dol bo tudi naslednje leto med glavnimi favoriti za 1. ligo, a močna bo tudi Muljava in še kdo, npr. mladi Ambrušani. Za napredovanje se bo treba zelo potruditi. V naši občinski ligi imamo tudi odlične strelce. V l. ligi je svoje izjemne strelske sposobnosti znova dokazal Kristjan Čož iz ekipe Mizarstvo Gni-dovec Sp. Brezovo. Dosegel je kar 35 golov in je bil zanesljivo naj strelec lige. Drugi je bil Simon Ostanek (FSK Mafijozi) z 19 goli. Tretje je s 14 goli osvojil Dejan Grošelj (Mizarstvo Gni-dovec Sp. Brezovo). Tudi v 2. ligi je bil zmagovalec zelo suveren. Tadej Jankovic (Niko Tours) je dosegel 31 golov. Drugo mesto sta osvojila Sašo Kuhelj (Niko Tours) in Dejan Maver (KIP Sl. Dimnik) s po 19 goli, enega manj je dal Mitja Anžlovar (Niko Tours). Ekipa: T Z R P DG PG GR To 1 Tyson team 18 13 2 3 64 22 +42 41 2 FSK Mafijozi 18 11 4 3 71 43 +28 37 3 Miz.Gnidovec Spodnje Brezovo 18 10 3 5 74 49 +25 33 4 ŠD Ambrus 18 9 2 7 36 37 - 1 29 5 Flirt bar 18 8 3 7 46 33 + 13 27 6 ŠDM Krka 18 7 4 7 35 34 + 1 25 7 Bar pri' Livarni 18 5 7 6 48 57 - 9 22 8 BS ŠD Zagradec 18 7 0 11 26 51 -25 21 9 Gradbeništvo Glavan Muljava 18 5 3 10 40 49 - 9 18 10 Pizzerija Toplar 18 0 2 16 25 90 -65 2 2. liga Ekipa: 1 Pekarna Dobrot (-1) 2 Niko Tours 3 Hrastov Dol 4 ŠD Ambrus mladi 5 Gostišče Krka 6 ŠD Temenica 7 Elvez Raja 8 Kekčevo Moštvo 9 Ekipa KIP Sl. Dimnik 10 Futsal team Krka T 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 Z 16 14 10 9 8 7 7 6 4 2 R 1 2 3 2 1 2 0 1 0 2 P 1 2 5 7 9 9 11 11 14 14 DG 101 109 63 54 65 56 54 39 51 38 PG 35 41 39 44 68 55 73 64 125 88 GR +66 +68 +24 To 48 44 33 + 10 29 -3 + 1 -19 -25 -74 -50 25 23 21 19 12 8 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - dos. goli, PG - prej. goli, GR - gol razl., TO - točke Več o ligi si lahko preberete na spletnem portalu: kapodol.com, letne lige, Ivančna Gorica 1 in 2 Nogometna šola Ivančna Gorica Sezona v polnem teku, a še vedno je primeren čas za vpis V NŠ Ivančna Gorica se kot vedno veliko dogaja. Jesenski del vadbe in tekmovanj v MNZ Ljubljana so v polnem teku. Ekipe od U-7 pa do starejših dečkov tekmujejo v ligah MNZ Ljubljana in se uspešno kosajo z nekaterimi ekipami s precej daljšo tradicijo in večjim renomejem. Več o rezultatih naših ekip si lahko ogledate na naši spletni strani, še več pa na spletni strani MNZ Ljubljana. Fantje U-7 veseli po zanimivih dogodivščinah v Trbovljah Pomembno je, da smo začeli dobro in konstantno delati z vratarji, ki poleg ostalega rabijo seveda posebno vadbo. Poseben vratarski trening je vsak petek ob 16.30 v sklopu rednega termina treninga. Treninge vodi mladi trener Matej Sever. Veliko pozornosti namenjamo tudi najmlajšim, saj se zavedamo, kako pomembno je gibanje za njihov razvoj, seveda pa so na nek način tudi bodočnost našega kluba. V ta namen smo se tudi uspešno predstavili po naših osnovnih šolah. V sklopu delovne sobote, ki je bila športno obarvana smo pokazali kako zabavna igra je lahko nogomet. V telovadnicah se nam je pridružilo veliko otrok, ki še niso naši člani in se zabavali ob streljanju kazenskih strelov in ostalega. Ne moremo mimo tega, da pohvalimo kadete in mladince NK Ivančna Gorica, ki se v svojih ligah zelo dobro borijo. Le tako naprej! www.ns-ivancnagorica.si Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar Prvenstvo občine Ivančna Gorica v namiznem tenisu V četrtek, 20. 9. 2012, je v Družbenem domu na Krki potekalo prvenstvo občine Ivančna Gorica v namiznem tenisu. V konkurenci 24 udeleženk/cev zanimivih dvobojev ni manjkalo, še posebej zanimivo pa je bilo v konkurenci dvojic, kjer je drugo, tretje in četrto mesto določilo šele štetje dobljenih nizov. Dobre igre so pokazali tudi mlajši, kar dokazuje, da se je v preteklem obdobju z njimi kakovostno vadilo. Deklice do 15 let: 1. Zaletel Leja, 2. Škufca Pia, 3. Černe Klavdija, 4. Koželj Petra, 5. Tekavec Ela Deklice nad 15 let: 1. Bregar Irena, 2. Zaletel Leja, 3. Černe Klavdija, 4. Mestnik Simona Dečki do 15 let: 1. Zaletel Jan, 2. Okorn Miha, 3. Hočevar Blaž Člani do 50 let: 1. Vokal Bojan, 2. Omahen Zvone, 3. Kuhelj Bojan, 4. Mestnik Roman, 5. Tihle Boštjan, 6. Pižem Rado Veterani nad 50 let: 1. Porenta Srečo, 2. Godler Franci, 3. Kozinc Jože, 4. Tihle Jože, 5. Kovačič Milan Dvojice enotna kategorija: 1. Godler - Vokal, 2. Kozinc - Globokar, 3. Porenta - Omahen, 4. Kuhelj -Mestnik, 5. Tihle - Tihle, 6. Kovačič - Pižem Igranje v 1. Ljubljanski ligi Igralci ekipe KGG Krka 1 so se v pretekli sezoni uvrstili v 1. rekreativno Ljubljansko ligo, tako da bodo letos v njej poskušali obstati, kar pa bo v izredno močni konkurenci sila težko. Ljubljanska namiznoteniška liga letos šteje 48 ekip (lani 50), ki se razdeljene v pet lig. Poleg naše prve ekipe nastopa tudi druga, ki pa tekmuje v tretji ligi. Medobčinska liga občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje in Velike Lašče V medobčinski ligi pa se začenja finalni del, kjer ekipa KGG Krka 1 brani tri točke prednosti iz prvega dela tekmovanja pred ekipama Velikih Lašč in Šmar-ja-Sap mladih, ki sta z enakim številom točk skupaj na drugem mestu. Sledi ekipa ivanškega Flirt bara na odličnem četrtem mestu. Simon Bregar Jože Kozinc, Športno društvo Krka Turistično društvo Polževo je priredilo že 8. Krevsov tek Že v zadnji številki Klasja smo na kratko poročali o naši tekmi, tokrat pa posredujemo obsežnejše poročilo. Pobuda o teku se je porodila med vodstvenimi člani TD Polževo, po uspešnih smučarskih tekmovanjih leta 2005 na Polževem. Imenovanje teka je prispevala tedanja predsednica TD Višnja Gora, sedaj že pokojna Liza Juhas. Ive Krevs je bil vrhunski tekač na dolge proge, ki je v svoji desetletni karieri po domovini in tujini tudi zmagoval. Letos je že 100-ta obletnica njegovega rojstva. Po prvem teku smo bili povabljeni v skupino tekov Dolenjske za pokal Dolenjskega lista, ki sodeluje tudi v akciji »Slovenija teče«. V tej skupini smo še vedno in nam Marathon klub, ki je organizator 20 tekov, na koncu našega teka obdela in izpiše računalniške rezultate. Vsakoletni Krevsov tek bogati in širi turistično ponudbo KS Višnja Gora, saj športno-rekreacijsko ponudbo bogati povezovanje teka s spoznavanjem narave in kulturne dediščine območja ter doživetij ob srečanjih z domačini, ki nesebično pomagajo pri organizaciji teka in spremljajočih prireditvah. Številni tekmovalci in njihovi spremljevalci si neposredno ogledajo naravne vrednote in dediščino Kri-ško-polževske planote, saj tek poteka skozi vseh pet vasi. Na pohodu pa se odpirajo tudi pogledi na vse strani Slovenije. Posebnost letošnjega teka pa je bilo zbiranje stare športne opreme, kajti TD Polževo se je priključilo Športni uniji v akciji »ZA NARAVI PRIJAZNE ŠPORTE«. Tako smo na tem tekmovanju zbrali več kot 50 starih športnih artiklov, ki smo jih nato posredovali Športni uniji Slovenije. V društvu smo že preje zbirali opremo in jo že dva- krat posredovali organizatorjem akcije. Najdaljša proga za tek je speljana po vsej Kriško-polževski planoti in je dolga 11 km. Posebnost proge je njen krožni potek. Speljana je večinoma po kolovozih in poteh, skozi gozdove, travnike in vasi z višinsko razliko okoli 200 metrov. Na progi je pet kontrolnih točk z vodo in prvo pomočjo. Pri tem sodelujejo vaščani vasi Zavrtače, Male in Velike Vrhe, Nova vas, Kriška vas in Pristava. Sodelovalo je tudi nekaj članov TD Višnja Gora. Kljub napovedi, da bo na dan teka slabo vreme se je prijavilo 130 tekmovalcev, tekmovalk in pohodnikov. Pričetek tekmovanja se je pričel ob 10.30 uri s pohodom in nadaljeval ob 11. uri s startom otrok na 800 m in v nadaljevanju skupinski start na 4,4 in 11 km. Za vse kategorije je bil starter predsednik KS Višnja Gora Luka Šeme. Kljub izredno slabemu vremenu, nezgod ni bilo in vsi so srečno prispeli na cilj in organizatorji smo bili zelo zadovoljni, ker nam je uspelo izvesti tako zahtevno tekmovanje. Naš zdravnik Marko Virant, ki nam vsako leto priskoči na pomoč, ni imel posebnega dela, razen, da nam je razlagal o naši novi pridobitvi, DEFIBRI- LATORJU, ki smo ga imeli na prireditvenem prostoru. To je naprava, ki v primeru zastoja srca omogoča hitro oživljanje. Sicer vseh sredstev za de-fibrilator še nismo zbrali, pa vendar nam ga je prodajalec že zaupal prav za letošnji tek. Naši člani se izpopolnjujejo za delo z njim in mislimo, da bi bil lahko prisoten na raznih tekmovanjih v bližnji okolici. Morda pa se ob prebiranju tega članka najde še kakšen donator. Ob koncu teka so vsi udeleženci dobili spominsko brisačo z napisom 8. Krevsov tek, obesek v obliki copatka z napisom in topel obrok ter darilo sponzorja. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili tudi kolajne. Pokal sta dobila absolutna zmagovalca v moški in ženski konkurenci. Na žalost nam je letos zagodlo tudi vreme. Bilo je hladno, dež pa je padal že od 9. ure naprej skoraj neprekinjeno. Vse čestitke napovedovalcu, gospodu Pavlu Grozniku, ki nam je v tem času povedal marsikaj zanimivega, tako, da smo v takem vremenu lažje dočakali objavo rezultatov. Najboljši tekač, absolutni zmagovalec, domačin iz Leskovca nad Višnjo Goro Toni Habjan je dobil iz rok slikarja Štefana Horvata iz Višnje Gore, njegovo, prav za to priložnost izdelano umetniško sliko. Absolutna zmagovalka v ženski kategoriji pa je bila Urška Bajc iz Brežic. Na 4.4 km je bil v mladinski konkurenci prvi Aljaž Robida, domačin iz Kriške vasi, OŠ Stična in prva pri mladinkah Tjaša Perpar, OŠ Stična. Na 800 m pa je bila prva deklica Anja Jerele iz Šmarjete in pri dečkih Filip Fortuna iz Grosuplja. Naj omenimo še najboljša domačina, Višnjana, pri moških Toni Habjan in pri ženskah Ana Groznik. Pokale in kolajne ter darila sponzorjev so kljub dežju podeljevali, župan občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad, predsednik KS Višnja Gora gospod Luka Šeme in predsednik TD Polževo in organ. odbora gospod Miloš Šušteršič. Kljub dežju in slabemu vremenu nas je pri pripravi teka več dni sodelovalo tudi do 60 članov. Sušili in pospravljati smo še ves naslednji teden. Ozvočenje, glasbo in javljanje v živo je omogočil Radio Zeleni val. Za izvedbo teka pa se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je dobil vsak tekmovalec/ka dobil darilo, pa čeprav skromno. Prav tako moramo omeniti gasilsko dru- štvo Kriška vas, predvsem pa njenega predsednika Jožeta Viranta, ki nam vsako leto priskočijo na pomoč. Naši donatorji in sponzorji so bili: OBČINA IVANČNA GORICA, KS VIŠNJA GORA, OTZ IVANČNA GORICA, RADIO ZELENI VAL, PGD KRIŠKA VAS, VUČKO D. O. O., DNEVNIK D. D., ZAVAROVALNICA TRIGLAV FIAT AVTO TRIGLAV VRTNARIJA MIKLAVČIČ, SANOLABOR, MESTNA OBČINA LJUBLJANA, BTC, ŠTEFAN HORVAT, MAGISTRAT INTERNATIONAL, BELIMED, ENERGETIKA, GENERALI, EPAKET D. O. O, EKOPLIN, PANTURIZEM D. O. O., MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA, EXPRO D. O. O., ELVES D. O. O., GOSTILNA ŠE-REK, GOSTILNA KRAMAR, GOSTILNA OBRŠČAK, GOSTILNA KMEČKI HRAM, GOSTIŠČE NA PAJČNI, MESARIJA MAVER, JKP GROSUPLJE, ZLATARSTVO GROS, ULA D. O. O., ZVIJEZDA D. O. O., AVTO KAVŠEK, MILAN PUŠLJAR, SITIK D. O. O., PESKOKOP PODSMREKA, NAMA, JOŽE ZALETELJ, FLIRT BAR, CUGELJ D. O. O., DOLINOX, MOBITEL D. D., BRČAN IVAN, GOSTIŠČE JELENOV ROG, KOALA SPORT, UNIVERZAL, FOTO TRAVNIK, AVTO DELTA, USKOK D. D., ČASOPIS KLASJE, ŠK POLŽEVO. Vsakemu se posebej iskreno zahvaljujemo. Podrobne rezultate 8. Kre-vsovega teka si lahko ogledate na naši spletni strani www.tdpolzevo.si. Neja Miklič in Lija Šušteršič Taekwondo klub Kang na poletnih pripravah na Pohorju Od 20. do 29. avgusta 2012 je bil Taekwondo klub KANG na poletnih pripravah na mariborskem Pohorju. Udeležili so se skupnih priprav s Taekwondo klubom FOX s hrvaške. Na pripravah je sodelovalo 10 članov kluba KANG in 20 članov kluba FOX. Vključno s tremi trenerji Feda Medak s Taekwondo kluba FOX ter Tomaž Zakrajšek in Renata Mavrič s Taekwondo kluba KANG. Ko je bilo v dolini peklensko vroče, smo mi udobno trenirali na primernih temperaturah ob senčnem gozdu in vročina nam ni prišla do živega. V zelo udobnih apartmajih hotela Bol-fenk smo uživali in se šli dvakrat tudi ohladit v njihov bazen. Dva treninga smo imeli tudi v Mariboru v dvorani kluba Jitae. Treningi so potekali dvakrat dnevno po 2 uri. Bili so odlična odskočna deska za pripravo na novo sezono, ki se začenja. Udeleženci priprav so bili otroci stari od 8-16 let, tako da je bilo tudi za zabavo dobro poskrbljeno. Poleg napornih treningov smo si privoščili tudi nekaj oddiha in druženja ob zabavnih dogodivščinah. Šli smo tudi na vožnjo s Pohor-jetom, se pogosto igrali družabne igre in si organizirali celo lasten disko. Najbolj pogumni so odšli tudi na Paintball in v Bikepark. V času odmora so otroci imeli dovolj energije celo za igranje nogometa ter skoke na trampolinu. Ogledali smo si Vas Bolfenk, kjer so nam najprej predstavili zgodbo o škratu Bolfenku, ki je otroke zelo navdušila. Potem so se lahko preizkusili v različnih spretnostih, kot so streljanje z lokom, s fračo, hojo po količkih ipd. Na Pohorje se bomo še vračali, saj je bilo za nas res lepo poskrbljeno in smo odnesli res veliko novega znanja in kondicije s treningov. Zdaj pa se začenja sezona treningov in tekmovanj v katero vstopamo dobro pripravljeni po zaslugi priprav na Pohorju. Za vse informacije obiščite spletno stran www.kang.si ali pokličite Tomaža Zakrajška na GSM: 041 589 476. Renata Mavrič Uspešno izpeljan 14. tek po Lavričevi poti V nedeljo, 23. septembra, je v organizaciji Planinskega društva Šentvid pri Stični potekal že 14. tek po Lavričevi poti, in sicer v okviru akcije Slovenija teče - olimpijski teki 2012 in v okviru Teki Dolenjske 2012 za Dolenjski pokal. Sočasno je potekalo tudi državno prvenstvo v teku Telekom Slovenije. Lepo nedeljsko jutro je na Gradišče nad Stično, ki se lahko pohvali z eno najlepših točk v občini, privabilo več kot 160 tekačev in tekačic iz vseh koncev Slovenije, nekateri med njimi so prispeli celo iz sosednje Hrvaške. Proga za člane dolga 10 kilometrov je bila speljana po kolovozih in gozdnih poteh, na njej pa so nastopili tekači in tekačice v enajstih moških in petih ženskih kategorijah. Start je bil pod vrhom Gradišča, cilj pa na vrhu pri cerkvi svetega Nikolaja. Najhitrejši je bil že drugo leto zapored, naš občan Toni Habjan s časom 38:31 min, pred drugo uvrščenima Bojanom Vidmarjem iz DTP Trebnje in Aljažem Zalarjem iz Športnega društva Lončar. V ženski kategoriji je bila najhitrejša Urška Bajc s časom 48:43 min, pred Anito Gregorc in Matejo Šuštaršič iz društva KGT Gradišče. Že tradicionalno organizatorji pripravijo tudi rekreativni tek na tri kilometre in otroške teke po krajših krožnih progah na vrhu Gradišča, kjer se pomerijo na 1000, 660 in 330 metrov. Poskrbljeno pa je tudi za ljubitelje pohodov. Po končanih tekih so organizatorji vse prisotne postregli s toplim obrokom, nato pa je sledila podelitev priznanj in nagrad. Slovesnega zaključka se je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole. Prestižno nagrado za absolutnega zmagovalca 14. teka po Lavričevi poti sta prejela Toni Habjan in Urška Bajc. Dobitniki priznanj, so bili navdušeni nad medaljami in pokali izdelanimi iz lesa, za kar je poskrbel oskrbnik Gradišča Maks Jerin. Gašper Stopar Bi resno poskusili z biljardom? Večina se nas je že preizkusila v biljardu, verjetno zgolj za popestritev sobotnega večera v družbi svojih prijateljev. Nekateri pa ta šport jemljejo bolj resno oziroma tekmovalno. Več o tekmovalnem biljardu nam lahko pove naš občan, biljardist z licenco Biljardne zveze Slovenije, ki v letošnji sezoni niza vidne rezultate na državnem nivoju - Miha Zajc. Kako to, da si se navdušil nad biljardom, saj te bolj poznamo kot odličnega košarkarja? Vse skupaj se je začelo po naključju. Zaradi poškodbe kolena sem moral za daljše obdobje prekiniti s treningi košarke, zato sem moral tekmovalnost potešiti drugje. Biljard me je kmalu tako prevzel, da sem začel z rednimi treningi. Kakšni so tvoji dosedanji uspehi? Od začetka letošnje sezone vztrajno napredujem na lestvicah začetniške lige in tudi B lige (2. liga po jakosti). V B ligi sem trenutno na 35. mestu izmed 88 tekmovalcev. Še bolje pa mi gre v začetniški ligi, kjer sem krog pred koncem na 8. mestu izmed 89 tekmovalcev, s čimer sem se praktično že uvrstil na zaključni masters turnir najboljših bi-ljardistov Slovenije. Kaj svetuješ začetniku, ki se želi resneje ukvarjati z biljardom? V biljardnicah se vedno najde kak izkušen biljardist, ki bo z veseljem pomagal z informacijami. Začetnikom priporočam, da se najprej včlanijo v biljard klub, kjer jih bodo usmerjali in jim pomagali. Na splošno za biljardis-te velja, da smo umirjeni in družabni, predvsem pa dostopni. Biljard velja za eleganten šport, kjer je psihična pripravljenost zelo pomembna. Trening zahteva veliko discipline in odrekanj, saj zaradi manjše fizične zahtevnosti, časovno omejitev treninga predstavlja šele psihična iztro-šenost. Treningi, daljši od treh ur tako niso izjema, prej pravilo. Kako je z biljardom v Sloveniji? Število licenciranih biljardistov je v zadnjem obdobju močno naraslo. Sedaj nas je že preko 100, poleg tega pa še vsaj 50 tekmovalcev začetnikov, ki še nimajo tekmovalne licence. Vse več je mladih, ki lepo napredujejo in dosegajo lepe rezultate tudi na mednarodni sceni. V okviru BZS so tri lige (A, B in začetniška), ter državna prvenstva v vseh različicah biljarda, ki se igrajo pri nas (osmica, de-vetka, desetka in 14+1). Poleg tega biljardnice organizirajo svoje turnirje in lige. Število rednih igralcev biljarda ocenjujemo na vsaj 300. Sicer po vsej Sloveniji obstaja veliko biljardnic, opremljenih s profesionalnimi mizami za biljard, ki so večje, kot smo jih navajeni iz lokalov. Medijska pozornost je precej omejena, zato je živeti od biljarda pri nas nemogoče. Kakšni so tvoji cilji oziroma načrti za naprej? V tej sezoni sem krepko presegel cilje, ki sem si jih zastavil, zato lahko optimistično gledam v prihodnost. Že v naslednji sezoni si želim uvrstiti med najboljše tudi v B ligi, vsekakor pa stremim k izboljšanju svoje igre, kar pa lahko dosežem le s trdim delom. Na začetku novembra se bom udeležil svojega prvega mednarodnega turnirja, na katerega so prijavljeni biljardisti iz 11 držav. Na tem turnirju se bom imel priložnost pomeriti z najboljšimi evropskimi biljardisti, kar pomeni veliko novih izkušenj, znanja in motivacije za naprej. V naši, pa tudi okoliških občinah primernih miz za trening ni, zato se moram voziti v Ljubljano, kar v precejšnji meri omejuje moj napredek. Trenutno v povprečju treniram le 10-15 ur tedensko, za preboj med najboljše bi ta čas moral vsaj podvojiti. Zaradi vse večjega zanimanja za biljard v okolici Ivančne Gorice pa je v mojih načrtih ustanovitev biljard kluba, ki bi pokrival praznino med Ljubljano in Novim mestom. Simon Bregar Vpis v šolo košarke Košarkarski klub Ivančna Gorica v šolskem 2012/2013 ponovno organizira šolo košarke na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Stična. Vadba se izvaja v telovadnici OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in Srednje šole Josipa Jurčiča pod vodstvom Žige Erčulja. Vpis v šolo košarke poteka ob ponedeljkih ob 15.00 v Šentvidu pri Stični in ob petkih ob 15.00 v SŠ Josipa Jurčiča. Termini: Telovadnica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični: • ponedeljek: o 15.00-16.00 1.-5. razred - igriva košarka in šola košarke o 16.00-17.00 6.-9. razred - šola košarke • sreda: o 15.00-16.30 1.-5. razred - igriva košarka in šola košarke o 16.30-18.00 6.-9. razred - šola košarke Telovadnici SŠ Josipa Jurčiča • petek: o 14.10-15.00 1.-5. razred, - igriva košarka in šola košarke o 15.00-16.00 6.-9. razred, - šola košarke Koško in Žogica predstavila košarko na OŠ Šentvid pri Stični Na treningih, s katerimi so osnovnošolci pričeli v oktobru, učenci spoznavajo osnove košarke, košarkarske tehnike in taktike. Na začetku so treningi posvečeni predvsem vodenju, podajam in nadaljevali z osnovnimi poligoni in osvajanju dvokoraka. Ne manjka pa tudi igre in raznih zanimivih košarkarskih igric. Letos je bila formirana ekipa UI0 - NAJMLAJŠI PIONIRJI od letnika 2002 do 2005, ki bo nastopala v tekmovanju Košarkarske zveze Slovenije. Članska ekipa letošnjo sezono v 4. SKL začenja s serijo gostovanj v Ljubljani pri Fenomenih, na Ptuju in v Sevnici. Prva tekma v dvorani OŠ Stična bo 17. novembra, ko pride v goste Ilirija. Vse novice in obvestila kluba objavljamo na www.kkivancna.si. Simon Kastelic, Košarkarski klub Ivančna Gorica AMD Šentvid pri Stični Kljub težkim časom dosegli vidne športne uspehe Leto, ki se izteka za organizatorje športnih prireditev in športnike same ni bilo enostavno, saj se ekonomsko stanje v državi odraža tudi v športu. Kljub temu pa bo sezona 2012 ostala v zgodovini AMD Šentvid pri Stični zapisana kot ena najuspešnejših v času samostojne Slovenije. Članom in članicam društva je tudi letos uspelo strniti moči in pripraviti tri prireditve, dve v motokrosu in eno v crossco-untryu, številčna zasedba voznikov iz domače občine in okolice pa je dosegla tudi vidne uspehe v državnem in pokalnem prvenstvu, krona katerih sta tudi naslova ekipnih državnih in pokalnih prvakov. Zaključek letošnjih prireditev v Dolini pod Kalom je potekal v soboto, 29. septembra, ko je društvo pripravilo dirko za pokalno tekmovanje v crosscountryu. Gre za trenutno najbolj množično motociklistično panogo pri nas, katere značilnost je vzdržljivostna terenska vožnja po stezi za motokros in naravnih površinah ob dirkališču. Proga je speljana čez razne ovire, kjer do izraza ne prihaja samo hitrost pač pa tudi tehnika premagovanja ovir. Šentviške dirke se je udeležilo 170 voznikov, kar je bila najboljša potrditev prizadevanj organizatorjev. V celotni sezoni sta redno nastopala dva člana AMD Šentvid, Rok Zupančič (PROFI EI) in Matjaž Metelko (PROFI E2). Zupančič je v Šentvidu osvojil 2. mesto, Metelko pa 6. Med dosežki ostalih domačih voznikov omenimo še: Rok Pečjak 9., Jure Pečjak II. in Jure Kavšek 12. (vsi PROFI E3), Jure Sever 4. (SPORT EI) in Stane Pečjak 17. (Veterani 40). Dirki v Šentvidu je sledil še zaključek državnega prvenstva za motokrosiste v Orehovi vasi, po kateri pa se člani AMD Šentvid lahko veselimo novih uspehov. Igor Pancar je naslovu pokalnega prvaka pri veteranih dodal še naslov državnega prvaka, enako pa tudi Jan Pancar v kategoriji MX 85, ki je kljub poškodbi zadržal drugo mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Prav zadnja dirka pa je prinesla tudi odločitev o ekipnem naslovu, ki ga je ekipa AMD Šentvid v postavi Jan Pancar, Rok Virant in Borut Koščak osvojila le nekaj točk pred drugouvrščeno ekipo. Ob koncu sezone se člani AMD Šentvid pri Stični zahvaljujemo vsem pokroviteljem in donatorjem, s pomočjo katerih je bila izpeljana organizacija vseh treh letošnjih prireditev. Tudi v letošnjem letu je bilo veliko sredstev in prostovoljnega dela vloženega v vzdrževanje in posodabljanje dirkališča, da bi bile vse dirke izpeljane na visoki ravni in bi naši vozniki imeli dobre pogoje za trening. K sreči kljub kriznim časom obiskovalci še prihajajo na dirke in se starši še odločajo za spodbujanje tega športa pri svojih otrocih, zato zahvala tudi njim, brez katerih se dolgoletna tradicija dirk v Šentvidu ne bi mogla ohraniti. Zato z optimizmom zremo tudi v prihodnost. Matej Steh V sezoni 2012 se je dirk v pokalnem tekmovanju in državnem prvenstvu ude- leževalo 27 voznikov AMD Šentvid pri Stični. Najvidnejše dosežke so dosegli naslednji: Voznik Pokalno tekmovanje Državno prvenstvo Jan Pancar (MX 85) 2. mesto 2. mesto Rok Virant (MX 125) 5. mesto 5. mesto Klemen Porenta (MX 125) II. mesto I0. mesto Borut Koščak (MX Open) 3. mesto 5. mesto Igor Pancar (MX Veterani) I. mesto I. mesto Milan Žvan (MX Veterani R2) 2. mesto Branko Kavšek (MX Veterani R2) 3. mesto Jure Ahčin (MX R3) 7. mesto Matevž Ahčin (MX Open R2) 7. mesto Marko Drvar (MX Open R2) I0. mesto Rok Zupančič (MX Open R2) II. mesto Ekipno 1. mesto 1. mesto V pokalnem crosscountry tekmovanju je Rok Zupančič končal sezono na 2. mestu (PROFI EI) in Matjaž Metelko na 5. mestu (PROFI E2). Čestitke vsem za dosežene rezultate! Sanjska motokros sezona 2012 Z dirko v Orehovi vasi se je končala sezona Državnega prvenstva Slovenije v motokrosu 2012. V kategoriji MX 125 je dosegel odlično drugo mesto član Športnega društva Kegeljček, Luka Ku-tnar. Luka je skozi celotno sezono nizal odlične rezultate, predvsem pa je s svojo konstantnostjo držal stik z najboljšimi. Vrhunec je bila zmaga na tekmi v Slovenskih Konjicah. Zadnjo tekmo v sezoni je bil še v boju za prvaka, saj je za končnim zmagovalcem zaostajal le nekaj točk. Z malo športne sreče bi osvojil tudi ta naslov, ki pa tako ostaja cilj in motivacija za naslednjo sezono. Luka je nastopal tudi v Pokalnem tekmovanju Slovenije, v kategoriji MX 125 Rl, kjer pa mu je uspelo osvojiti naslov pokalnega prvaka. Za Luko je bila torej sezona 2012 izjemno uspešna, pokazal je, da lahko poseže po najvišjih mestih, tako v državnem kot pokalnem prvenstvu. Luka si bo vzel malce časa za počitek, potem pa začel z zimskimi pripravami, saj mu izzivov za naslednjo sezono ne manjka. Člani ŠD Kegeljček mu bomo vseskozi stali ob strani še naprej, prav tako pa pozivamo tudi ostale navijače, da se nam pridružite na tekmah. Lep športni pozdrav, Petra Štepec Urša v kad repo buša. Zelenjava, ki jo jeseni pustimo še na vrtu Mnogi že od druge polovice septembra naprej uporabljajo različne načine skladiščenja enih in drugih, saj želijo do konca oktobra pospraviti in očistiti ves vrt. Naj se nam ne mudi, saj lahko ostanejo nekatere vrtnine, kot so zelje, ohrovti, tudi glavnati radiči, skoraj brez težav na gredicah do božiča. S prihodom mraza se količina koristnih snovi v listih še poveča, saj se rastline z njimi varujejo pred mrazom. Nekatere rastline namreč zelo dobro prenašajo nizke temperature, pred zelo hudim mrazom pa jih zaščitimo s ko-preno, vejami in tuneli. Motovileč je rastlina, ki si jo preko zime pripravljamo v solati. To trpežno majhno rozetasto rastlino lahko, če jo pravočasno in pravilno zasejemo, jemo preko cele zime in še spomladi. Zaščiten z vrtnarsko kopreno ali snežno odejo bo kljuboval še tako nizkim temperaturam. Mraz dobro prenašata tudi špinača in blitva. Sejemo ju v avgustu in vse do oktobra in ju preko zime pustimo na gredah pokriti s kopreno. Ko se bo spomladi otoplilo, bosta rasli naprej in kmalu ju bomo lahko obirali. Korenček lahko prezimimo kar na gredi, saj mu zemlja nudi dobro izolacijo in ga ohranja svežega. Peteršilj, posejan poleti, nabiramo vse do novembra, če ga zaščitimo s kopreno, bo ostal svež vse do pomladi. Zelje prenese tudi dokaj nizke temperatu- re, zato ne hitimo z rezanjem in ga imamo na vrtu še dolgo v zimo. Skladiščimo ga v hladnem in vlažnem prostoru. Najbolje, da glav ne sčistimo povsem, vendar odstranimo vse poškodovane in bolne liste. Glavnati ohrovt zaradi nakodranih listov, v katerih se zadržuje zrak, preživi veliko več nizkih temperatur kar na prostem, to pa pomeni, da ga zelo dolgo skladiščimo kar na vrtu. Zunanji listi lahko popolnoma počrnijo, notranji pa so še vedno okusni in primerni za našo prehrano. Skladiščen na vrtu, vsebuje tudi veliko več vitaminov, zato s spravilom glavnatega ohrovta jeseni ne hitimo. Režemo glave, največjo hranilno vrednost ima šele, ko ga že osmodi nekaj mraza. Na vrtu zdrži do januarja, razen v izjemno mrzlih zimah. Pri brstičnem ohrovtu so užitni majhni, krepki brsti v pazduhah listov. Trgamo jih sproti, kakor dozorevajo. Pozneje se namreč odprejo in niso več lepi. Seveda pa so še vedno užitni, zato jih ne zavržemo, ampak jih kljub temu porabimo. Brstični ohrovt je prezimna zelenjava, veliki listi varujejo brste pred zimskim mrazom, zato jih ne odstranjujemo, kot menijo nekateri. Odstranimo jih le, če želimo jeseni pospešiti dozorevanje brstov. Pozimi ga je dobro položiti po tleh, da ga prekrije sneg. Tako bo bolje zavarovan pred mrazom. Dolgotrajen suh mraz ga lahko uniči, zato je nanj smiselno računati nekje do konca januarja. Velike liste listnatega ohrovta obiramo od spodaj navzgor, saj so najokusnejši še mladi. Jeseni postanejo zaradi mraza še slajši in predvsem bolj polni vitaminov in mineralov. Ker brez težav prezimi, ga ne skladiščimo, ampak si sproti narežemo toliko listov, kolikor jih potrebujemo. Kitajski kapus je rastlina, ki v dolgem dnevu požene v cvet. Na vrtu ga gojimo izključno kot naknadno vrtnino, sejemo ga zadnja dva tedna v juliju in prva dva v avgustu. Presajamo pa ga lahko še do prvega tedna septembra. Režemo trde, zvite glave. Porežemo v suhem vremenu in zavijemo v časopisni papir, tako ga lahko v kleti ohranimo zelo dolgo. Vendar s spravilom ne hitimo, saj prenese veliko mraza in je na vrtu lahko do decembra. V kleteh ga lahko hranimo do tri mesece, če so le dovolj hladne in niso presuhe. Redkev je rastlina kratkega in hladnega dne, zato jo gojimo v jesenski setvi. Redkev od setve do spravila potrebuje devetdeset do sto dni. Pulimo jo čim bolj sproti, vendar dovolj zgodaj, da ne oleseni v zemlji. Skladiščimo v vlažnem pesku, ža-govini ali zasipnici, kjer brez težav vzdrži do pomladi. Repo pulimo v novembru, nekaj korenov pa shranimo in posadimo v lonce za siljenje za mlade in okusne liste. Shranjujemo v pesku, v vlažnih in hladnih kleteh ali za-sipnicah. Najbolj v navadi pa je seveda ki-sanje repe, za katerega veljajo ista pravila kakor pri kislem zelju. Ihan Irena, dipl. ing. ar. in hort. Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Odslej boš zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V torek, II. septembra 2012, je glas Zagraških zvonov oznanil, da je mnogo prezgodaj zaključila svojo življenjsko pot žena, mamica, hči, teta, svakinja, soseda in prijateljica FANIKA PUGELJ iz Dečje vasi IIb Junija je dopolnila 4I let. Ves čas pa je bila polna veselja, optimizma, bila je delavna, rada je pomagala vsem, vendar jo je kljub temu avgusta presenetila bolezen. Moči so ji počasi pešale, zadnja dva dni svojega življenja pa je preživela v bolnišnici. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit od nje, ste darovali za svete maše, prinesli cvetje in sveče, nam svojcem pa izrekli sožalje in molili zanjo. Hvala gospodu župniku, ministrantom, Zagraškim pevcem, njihovemu orga-nistu, ter pogrebnemu zavodu NOVAK, za lepo opravljen pogreb. Najlepša hvala tudi vaščanom Dečje vasi in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Pravijo, da čas celi rane, toda rana, ki jo je povzročil ta odhod, se še dolgo ne bo zacelila. Upoštevali bomo njene nasvete in jo ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njeni Draga naša mama. Poletje odhaja in ti si z njim odšla, le kako si mogla, saj mi smo še tu. Toda glej, nekoč, nekje se zagotovo srečamo. ZAHVALA V 75. letu starosti je za vedno od nas odšla naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, teta JOŽEFA SELAN (I4. 2. I938 - 20. 9. 20I2) Celo življenje si gara in na koncu s tegobami bolezni še nečloveško trpela. Zahvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskali in s spodbudnimi besedami podžigali njeno voljo do življenja. Hvala vsem za dobre misli, lepe želje, molitve, ki so bile namenjene njej. Hvala, ker ste se poslovili od nje, ji prinesli sveče in rože. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančne Gorice in Kliničnega centra, župnikoma Jožetu Kastelicu in Juriju Zadniku za sveto mašo in pogrebno slovesnost. Hvala tudi cvetličarni Jana in Cvetličarni Branka, supermarketu TUŠ Grosuplje, Bolfkovim iz Škrjančevega, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki so darovali za maše in v dober namen. Tvoja volja do življenja je bila neizmerna, toda draga mama, sedaj pa v miru spi in se odpočij. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Nešteto svečk je že zagorelo, nešteto rožic je ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila a srca naša Te ne bodo pozabila. Beseda Tvoja še odmeva, roke čutijo dotik. Spomini polni srečnih slik ... V srcih nam praznina seva. Tvoja podoba nam je pred očmi, Bolečine izbrisati moč ni. VEDI, POGREŠAMO TE VSI! V SPOMIN I5. septembra je minilo pet let, odkar si nepričakovano in brez slovesa odšel od nas ter za sabo pustil žalost in praznino dragi mož, ati, dedi in tast ANTON ČEBULAR iz Šentvida pri Stični Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče. Si v naših mislih, ti v naših srcih, del nas boš za vedno! Tvoji najdražji Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a ti ne veš, draga mama, kako zelo boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni. ZAHVALA V 77. letu je prezgodaj, po težki bolezni tiho zaspala in odšla v večnost naša draga mama VERONIKA SINJUR roj. Hočevar (4. 5. I936 - 9. I0. 20I2) po domače Rogačeva Vera iz Radanje vasi 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, nam pa ob slovesu kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Iskrena hvala ZD Ivančna Gorica, posebno dr. Gomzi, župniku Jožetu Grebencu za molitve ter lepo opravljen obred, gospodu Janezu Petku, za obiske na domu, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem pevskega zbora Prijatelji. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili z molitvijo na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA 22. avgusta 20I2 se je v 88. letu starosti ustavilo srce naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice KRISTINE BORŠTNAR, roj. Smole (Tomaževe Tine) iz Velikih Češnjic 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Hvala dr. Zupančiču in zdravstvenemu osebju iz ZD Ivančna Gorica, gospodu župniku za lepo pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo pogreba, Robiju in njegovim pevcem za ganljive pesmi ob slovesu in cvetličarki Jani za lepe cvetlične aranžmaje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku in se jo boste spominjali tudi v molitvi. Žalujoči vsi njeni Kaj ptici je, da žalostno v grmovju žvrgoleva, zakaj več pesmi, kakor prej, veselih ne prepeva? (Simon Jenko) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, očeta, brata, nečaka, strica in svaka STANETA STRMOLETA, (9. 10. 1955 - 24. 8. 2012) z Malega Hudega 9 Iz srca bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Hvala vam za vsak stisk roke, sočuten objem, iskreno besedo v tolažbo. Posebna zahvala gre lovskim družinam za slovesnost ob pogrebu in izrečene ganljive besede, Pogrebnim storitvam Perpar, pevcem za pesmi v slovo ter Avgustu Zaletelu, Miranu Štrublju in vsem vaščanom za nesebično pomoč. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama MILKA MARKELJ iz Artiže vasi, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine izrazili svoje sočutje in izkazali spoštovanje do naše mami, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za njegove čuteče besede slovesa, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem in vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naša zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila. Skromna in trpeča za vedno si odšla, naj bo lahko zemlja, ki te je pokrila. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica MARIJA RUS iz Doba pri Šentvidu 17a, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali za maše, prinesli cvetje, sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo DSO Grosuplje za oskrbo, nego in lajšanje bolečin pri njeni bolezni. Lepa hvala gospodu župniku Grebencu za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, domačim pevcem za zapete žalostin-ke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga teta in sestra MARIJA KOŽELJ iz Mevc Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter za molitve na njenem domu. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica in osebju Doma starejših občanov Grosuplje ter vsem, ki so ji lajšali bolečine. Prisrčna zahvala župnikoma g. Marku Burgerju in g. Tonetu Pahuljetu ter pogrebnemu zavodu Perpar, za lepo opravljen obred in pa pevcem za lepo zapete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči vsi njeni Hiša tvoja prazna molči, saj, ati, tebe več ni. Ko se v okno zazrem, čudno, spet tebe (ati) vzrem. ZAHVALA V 80. letu starosti se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi FELIKS KLEMENČIČ po domače Zamančkov Fele (»Koko«) iz Glogovice 30, dolgoletni izdelovalec pijač Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob stisku roke izrekli številna sožalja, darovali cvetje in sveče, prispevali za svete maše in dober namen. Zahvala UKC Ljubljana, gospodu župniku Jožetu Grebencu in msgr. Jožetu Kastelicu za sočuten pogrebni obred. Hvala pevcem pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic ter pevcem Prijatelji, izvajalcu Tišine in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala prof. Dragici Šteh za izrečene sočutno ganljive besede slovesa ter vsem, ki ste se mu poklonili in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Bil si trden kakor skala, bil pokončen, kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. ZAHVALA Na pragu jeseni je v 93. letu tiho odšel naš oče JOŽE SKUBIC upokojeni železničar in čebelar s Studenca 3 pri Ivančni Gorici Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili, izrekli sožalja, prinesli sveče in cvetje. Hvala Ljubi Štrubelj, msgr. Jožetu Kastelicu in prijateljem čebelarjem, ki so nesebično pristopili k organizaciji poslovilnega obreda. Iskrena hvala tudi osebju DSO Grosuplje in Perparjevim. Hvala vsem in vsakemu posebej. Hčerki Jožica s Petrom in Helena z družino Tebi Dedi naš v spomin. Naj Ti ptički vsak dan pojejo, naj Te naše misli vedno grejejo, naj Ti družbo delajo in naj Te naše rožice objemajo. Vedno boš z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija JELENKA ADJANSKEGA, dr. med., spec. ginekolog, (01. 03. 1935 - 08. 09. 2012) iz Grosuplja se najlepše zahvaljujemo dragim sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki sočustvujete z nami ter vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja. Najlepša hvala osebju ZD Grosuplje in osebju Onkološkega Inštituta Lj. ter prijateljici Jolandi za srčen odnos, skrb in pomoč našemu dragemu dediju. Lepa hvala tudi Tenis klubu Grosuplje za poklon v njegov spomin. Od našega dragega dedija smo se poslovili v pon., 10. 09. 2012 v Grosupljem v najožjem družinskem krogu. Žalujoči: žena Vida, hčerka Rada z možem Dušanom, hčerka Gordana z možem Tomažem ter vnuki Ela, Rok, Žiga in Matic Roke v slovo nam nisi dal, a v srcih naših vedno boš ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica, IGNACA VIDMARJA po domače Jahančnega Naceta iz Brezovega Dola, (23. 09. 1965 - 28. 08. 2012) se želimo zahvaliti vsem vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za molitve in tolažilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Ambruškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, Pogrebnemu zavodu Novak, osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Cvetličarni Cvetmar-ket iz Ivančne Gorice in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu. Vsem in vsakemu posebej naj Bog poplača z duhovnimi da- Žalujoči vsi njegovi Draga mama! V življenju si nam dala največ, kar si imela - ljubezen in dobroto. Hvala. ZAHVALA Tiho naju je zapustila draga žena in mama JELKA DRAB iz Šentvida pri Stični 20 (1. 7. 1933-18. 8. 2012) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu tišine, Pogrebnim storitvam Janez Perpar ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Tatjani Zadel za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči mož Lojze in sin Marjan Ivar ikii na i tržnica Je: sen na 1 krožniku kmšmimš Dnevi so vse krajši, listje pada z dreves, iz garderobe si vzamemo topla oblačila - jesen je tu. Sezona, ko se drevje v gozdu zlati, je eden izmed najbolj priljubljenih sezon za sladokusce in ljubitelje kuhanja: buče, gobe, kostanj, hruške, orehi in zelje imajo glavno sezono, ki jih nato spremenimo v krepke enolončnice in druge pikantne jede! Jesenska ikona za kuhinjo je vsekakor buča. S svojo svetlo barvo je njeno okusno meso kot nalašč za to sezono. Bučke navadno predelujemo v juhe, ker je za to v jeseni tudi veliko povpraševanje. Kaj je še bolje, kot na hladen jesenski deževni dan z juho ali krepko obaro segreti želodec in dušo? Resna konkurenca za bučkino in lečino juho predstavljajo tudi gobice. Gobe vsebujejo zelo veliko vode. Imajo pa tudi nekaj ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in rudnin. Lahko jih ocvremo, narežemo v solato, gobe lahko tudi posušimo in uporabljamo skozi celo leto. Tudi divjad ima v jesenski sezoni svojo sezono - od jelenovega golaža ali pa pečenko od merjasca. Tudi drugi pečenke so jeseni spet na meniju in se lahko kombinira skupaj s svežimi lisičkami in drugimi gobami. Golaž, buč- kina juha, krompirjev narastek in gobe - pravzaprav je jesen prekratka, da bi poskusili vse te dobrote! Prepustimo se toplini in barvitosti jeseni, uživajmo v kulinaričnih dobrotah in ob tem poskrbite tudi za krepitev svojega zdravja. Bučkina kremna juha Sestavine: 3 srednje velike bučke, 2 žlici masla, 1 čebula, 1 strok česna, muškatni orešček, sol, poper, jušna kocka, nasekljan peteršilj ali drobnjak (po želji), 2 dl sladke smetane Priprava: Bučke narežemo na kocke. Narezano čebulo malo popražimo na raztopljenem maslu in dodamo česen ter bučke. Malo popraži-mo in zalijemo z vodo toliko, da prekrije bučke. Ko zavre dodamo jušno kocko, muškatni orešček, po potrebi dosolimo in po želji dodamo poper. Vre naj 10 minut. Vse skupaj damo v mešalnik in temeljito zme-ljemo. Kremno juho damo nazaj v posodo, še kuhamo cca. 5 minut, prilijemo 1,5 dl sladke smetane in počakamo, da zavre. Ostanek sladke smetane stepemo, da je skoraj strjena. Juho damo na krožnike, v sredino pa dodamo vsakemu še žlico stepene smetane. Po želji potresemo s peteršiljem ali drobnjakom. Gobova rižota Sestavine: 15 dag suhih jurčkov, 2 dl vrele vode, 3 žlice olivnega olja, maslo, 1 čebula, 400 g svežih gob, 300 g riža za rižote, jušna osnova, sol in poper, riban parmezan Priprava: Suhe gobe prelijemo z vrelo vodo in jih pustite okoli 20 minut. Sveže gobe sesekljamo na koščke. Na segretem olju z nekaj masla popražimo sesekljano čebulo, posolimo jo in mešamo, dokler počasi ne postekleni. Ko je čebula rumenkasto po-steklenjena, ji dodamo sveže gobe ter povečamo ogenj ter mešamo. Pražimo nekaj minut, da odvečna voda izhlapi. Posolimo in še malo popražimo. Temu dodamo riž, ki smo ga predhodno oprali pod tekočo vodo, premešajmo ter še malo popražimo. Nato med mešanjem počasi dodajamo jušno osnovo in ko se riž napne, dodamo tudi suhe namočene gobe. Ko je riž napol kuhan, ga dodatno začinimo po potrebi ter dodajmo še nekaj masla. Ko je riž še malenkost trd pa ga pokrijemo s pokrovko, malo zalijemo z jušno osnovo ter pustimo na ugasnjenem štedilniku. Po 10 minutah je riž kuhan - pri tem se prepričajmo, da je rižota dokaj vodena, da ne bo postal presuh - po potrebi dodajmo še vročo jušno osnovo. Postrezite vroče ter bogato posujete z ribanim parmezanom. Krompir z jurčki in mozzarelo Sestavine: 700 g krompirja, 500 g jurčkov, 200 g mozarelle, sol, olivno olje, 3 žlice drobtine, 1,5 l vode, jušna osnova, 3 stroke česna, 50 g masla i r ^SU 4 Priprava: Krompir dobro operemo in ga kar z olupki skuhamo v slani vodi. Nato ga olupimo in narežemo na rezine. Jurčke ope-remo in narežemo na rezine. V ponvi segrejemo olje, dodamo narezane jurčke in 1 strok strtega česna. Druga dva stroka česna nasekljamo. Peteršilj nasekljamo. V posodici zmešamo česen, peteršilj in drobtine. Pekač namastimo in vanj izmenično polagamo plast krompirja, plast jurčkov in narezano mocarelo. Vsako plast gob potresemo z drobtinami. Vse skupaj prelijemo z vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko, potresemo s koščki masla in pokrijemo z alu folijo, katero nekajkrat prebodemo. Pečemo 30 minut na 180 °C, nato odstranimo folijo in pečemo še 10 minut. Jelenovo stegno v omaki z dušenim rdečim zeljem Sestavine: 1 kg srninega ali jelenovega stegna, 110 g prekajene slanine, 10 brinovih jagod, pol žličke timijana, ščepec šetraja, 2 žlički olja, žličko soli, 25 g surovega masla, 50 g čebule, 120 g zelene, 50 g korenja, 30 g peteršiljevega korena, 3 stroki česna, 7 zrn črnega popra, 2 lovorova lista, 2.5 dl rdečega vina, nekaj žlic jušnega koncentrata, 1 žlica brusnic, 2 žlički moke (gustin) Priprava: Dobro uležano meso pretaknemo s slanino, narezano na paličice ter natremo z začimbno pasto, ki jo pripravimo tako, da v zmlete ali strte začimbe vmešamo malo olja. Zavitega v razredčen kis namočeno in ožeto krpo, damo v stekleni ali porcelanasti posodi še za dva do tri dni v hladilnik. Meso šele nato solimo ter ga v kozici na segretem maslu in na-kockanih ostankih slanine z vseh strani na hitro opečemo. Dodamo še drobno narezano zelenjavo, začimbe in brusnice, še malo popražimo, prilijemo nekaj vina in jušni koncentrat ter v pokriti posodi, med pogostim polivanjem z natečenim sokom ali po potrebi z vinom, dušimo oz. pečemo v pečici segreti na 200 stopinj približno uro in pol. Ko je meso primerno mehko, ga vzamemo iz posode in ga damo na toplo, zelenjavo pa popražimo z moko (gustinom), za trenutek popražimo, po potrebi še malo vina in juhe, dobro prevremo in pretlačimo oziroma fino zmeljemo s paličnim mešalcem, da dobimo popolnoma gladko omako. Meso razrežemo povprek na vlakna, tako da so vidni koščki slanine, oblijemo z omako, poleg pa ponudimo kruhove ali krompirjeve cmoke in dušeno rdeče zelje. Poleg cmokov lahko postrežemo tudi dušeno rdeče zelje. Kaša z repo in jurčki Sestavine: olivno olje, 2 čebuli, 1 kg kisle repe, 250 g jurčkov, 150 g prosene kaše, 1 čajna žlička gorčice, mleto rdečo papriko, sol in poper Priprava: V loncu segrejemo olivno olje in na njem prepraži-mo sesekljani čebuli. Dodamo kislo repo in narezane jurčke. Vse skupaj dušimo približno 10 minut. Nato dodamo še proseno kašo in prilijemo 1 liter vode. Vmešamo gorčico, mleto rdečo papriko, sol in poper. Kuhamo 30 minut. Telečji zvitki Sestavine: Z bučki, 150 g slanine, olivno olje, sir, 100 g belega kruha, 1 jajce, sol in poper, 8 zrezkov teletine, 3 čebule, 300 g jurčkov, 2 dl belega vina, peteršilj Priprava: Bučke ope-remo, narežemo in prepražimo na olju. V mešalniku zmeljemo slanino, bučke, sir, kruh in olivno olje. Dodamo rumenjak, sol in poper. Telečje zrezke potol-čemo in namažemo z nadevom. Nato jih zvijemo in povežemo z vrvico. Čebulo in gobe narežemo. V lonec položimo pripravljene mesne zvitke, dodamo malo olja, čebulo in gobe. Prilijemo belo vino, ter vse skupaj dušimo 40 minut. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem. Pripravila: Nataša Erjavec NAGRADNA KRIŽANKA Narisan pregovor Poiščite slovenski pregovor, ki ustreza vsebini podobe. Če ste pri volji, nam po katerikoli poti sporočite, česa ste se spomnili! Bomo objavili in vas na vso moč pohvalili. Nekaj burkastih burkelj Zanesljiva metoda Možakarja se vračata s pogreba, pa sopotnik vpraša novopečenega vdovca: »Sem slišal, da se s pokojnico nista nikoli kregala?« »Res je,« odgovori vdovec, »podnevi ni bilo časa za pogovor, zvečer sva pa zaspala.« Iznajdljiva muca Žena: »Si redno hranil našo muco, ko sem bila pri mami?« Mož: »Seveda, le en dan sem ji pozabil dati hrano!« Žena: »Saj sem vedela, da bo revica stradala!« Mož: »Sploh ne. Tisti dan je pojedla našega kanarčka.« Pomoč je že na poti »Matjaž, že spet si narobe naredil domačo računsko nalogo,« se jezi učiteljica. »Kaj nimaš nobenega brata ali sestre, ki bi ti pomagala?« »Trenutno ne, a bo kmalu bolje. Mama je rekla, da bo čez tri tedne rodila brata.« iob in gobarjev, mel kam stopit V starih časih so ljudje verjeli, da mati Zemlja v sebi prebavlja razne snovi in od časa do časa dobi hude vetrove. Tedaj se napne in iz sebe iztisne gobe. Tako kot so produktih človeške prebave raznoteri, tudi zemeljsko napenjanje da različne gobe: užitne, neprebavljive, strupene, dišeče in smrdljive. Med smrduhi zagotovo prednjači smrdljivi mavrahovec, ki mu ponekod pravijo tudi pasji lulek. Kdor gobo pozna, bo že vedel, da je ime več kot zasluženo. Če razlaga naših starih kaj velja, potem je morala mati Zemlja letos použiti nekaj posebnega, da jo je tako napenjalo. Prvo črvičenje se je začelo nekako sredi septembra in puf, puf, puf so rinile gobe na prosto, da bi jih bilo veselje gledati, če ne bi bilo to ponoči in ob dežju. Ljudje pa cajne in volane v roke in že so za vsakim obpotnim grmom stali jekleni konjiči. Od časa do časa, so se konjičem odprli prtljažniki in nabiralci so žarečih obrazov vanje polagali gobe; pa ne kašnih pasjih lulkov, temveč gobane za prste obliznit. Marija Rutar iz Boge vasi je v gozdu naletela na korenjaka, ki je potegnil nekaj čez 800 gramov. Bil je zdrav, kot da so zanj skrbeli trije »dohtarji«. Mojca Kozlevčar iz Metnaja je našla si-amska dvojčka razpotegnjena kot »frajto-narica«. Ob rojstvu sta tehtala okoli 500 gramov. O črvičkih niti sledu. Letošnja gobarska bera ni prednjačila le po številu, temveč tudi po izjemnih primerkih. Večina teh posebnežev je končala v nenasitnih želodčkih sodržavljanov, ne da bi zanje zvedelo uho našega časnika. Nekaj nabiralcev pa je vendarle pustilo deliti veselje nad lepimi najdbami tudi z drugimi ljudmi. Nekaj teh primerkov smo fotografsko upodobili in »evo vam jih na sliki«. Za konec samo še vzdih: »Ljubi bogec, če boš dopustil, da bo našo Zemljo drugo leto spet napenjalo, se bomo iz hvaležnosti vzdržali vseh grehov. Obljuba kajpak velja le za eno leto, za naprej se bomo pa vnovič pogaja- Pokrovitelj nagradne križanke: MARTA OMEJEC, izdelovanje rokodelskih izdelkov in ročnih del, Stična 53 Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke najkasneje do 1. decembra 2012. Izžrebali bomo tri praktične nagrade pokrovitelja: izdelek po lastni izbiri. Pravilni gesli pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica. Pravilni gesli iz zadnje številke: »S PARKIRNO URO« in »KONJI NA KAMNEM VRHU«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja GOSTILNA ŠEREK, Marko Radelj, s. p., Cesta na Polževo 2, Višnja Gora: 1. nagrada (2x malica) Papež Franc, 2. nagrada (lx malica) Jerala Cvetka, 3. nagrada (lx malica) Lampret Jožica. Čestitamo! Če bi Sonji Verbič iz Artiže vasi na ultrazvoku povedali, da bo dobila trojčke, jim kajpak ne bi verjela. Pa jih je. Na dan so pokukali v gozdu Moravšček blizu vasi. Njihova kosmata teža, to se pravi pred čiščenjem, je znašala 990 gramov. Gobe so bile brez zvijajočih se stanovanjskih podnajemnikov. Pod srečno gobarsko zvezdo je bila rojena tudi Rebeka Radovan iz Artiže vasi. Ne da bi kaj dosti stikala za gobami, je blizu vasi našla zraščene deseterčke. Gobarski bratci so bili v različnih razvojnih stadijih in lepi kot angelci. O teži nismo poizvedovali. Najbolj presenetljiva najdba pripada Ti-čarjevim iz Metnaja. Očka Gregor je na gobarski lov odšel s sinom Timom. Mahnila sta jo proti Obolnemu, kar ob cesti zagledata nekaj velikega in rjavega, a ni bil medved, temveč goban velikan, ki je po utrganju malone zasedel vso košaro. Gobjemu možakarju je tehtnica namerila 1445 gramov. Ker bomo najdbo v prihodnji številki našega časnika objavili kot rekord, ostalih podatkov ne bom navajal. Tu moram omeniti še manjšo težavo: očka Gregor in sin Tim se ne moreta zediniti, kdo je orjaka prvi zagledal. Bo že kako, še zmeraj se je našla rešitev. Na sliki Tim z gobjim rekorderjem. Za primerjavo Timova babica drži v roki običajnega jurčka. Med najditelji so bile večinoma ženske. Le-te se s svojim plenom niso in niso hotele fotografirati. Dolgo časa sem gruntal, nazadnje pa le pogruntal, zakaj tako. Gobe so bile vse po vrsti lepe kot le kaj; ženske pa ne prenesejo, če je kdo na sliki lepši od njih - pa so se skrile; še žal jim bo. mini na 2. svetovno vojno' (XVIII. nadaljevanje) Po kratkem sprehodu po Belokranjskem, kjer sem obujal spomine na partizanske čase, se spet vrnimo v vojna leta, natančneje v leto 1944. Naš bataljon ni bil dolgo v enem kraju, nekaj iz varnostnih, nekaj pa iz prehranjevalnih razlogov. Nekega dne smo se ustavili v Ljubnem. Tam me je četni komandir postavil za stražarja pred bataljonskim štabom. Nenadoma pride k meni bataljonski komisar in mi naroči: »France, pred dobro uro smo poslali patruljo v okolico Trebnjega, a smo jim pozabili dati pomembno pismo za štab tamkajšnje enote. Pusti vse in pojdi za njimi. Naj sem še tako hitel, patrulje nisem mogel dohiteti. Našel sem jo šele na poveljstvu v Trebnjem. To naključje je močno spremenilo potek mojega življenja v drugi svetovni vojni. Na komandi v Trebnjem so dejali, naj se čez dva dni vrnemo, ker bodo imeli za nas pripravljeno novo pošto, do tedaj smo pa prosti. Patruljo je vodil Ludvik Slak z Vrha pri Trebnjem. Bila sva si dobra, ker sva nekaj časa »delala« skupaj: on je bil mitraljezec, jaz pa njegov pomočnik. Zato mi je šel na roko in me vprašal, če bi se rad oglasil na svojem domu. »Pa še kako rad,« sem mu odvrnil. Dal mi je prepustnico in mi naročil, da se v ponedeljek spet snidemo v Trebnjem. Pa smo šli vsaksebi: jaz domov, oni trije pa po svoje. Gnalo me je, da bi bil čim prej med domačimi, zato sem pospešil korak in v dobri uri prišel v Radohovo vas. Tam sem zagledal Kovačevo mater in jo vprašal po novicah iz Artiže vasi. Odgovorila mi je, da so tam sami «tabeli«, zato naj bom previden. V domači vasi sem najprej stopil v hišo mojega strica, po domače so rekli pri Fajmoštru. Tam so me gledali kot prikazen z onega sveta - bili so prepričani, da nisem več med živimi. Stričeva žena, rekli smo ji Fajmoštrova teta, me je pospremila do doma, ker je bila radovedna, kakšen obraz bo naredila moja mama ob snidenju. V veži je brlela luč, mama pa je v peč nalagala drva. Radostno jo pozdravim: »Dober večer, mama!« Ona pa: »Bog daj,« in dela naprej. Nato teta: »I kaj ga ne poznaš, Franceta?. »Kako ga bom poznala, ko ga nisem še nikoli videla,« je neprizadeto odgovorila. Nato pa le vzame luč v roke, Moja osebna izkaznica iz italijanskih časov, ki sem jo ves čas nosil s seboj. Za čudo mi je ni nihče vzel, čeprav je bilo nič koliko prilike za to. me natančneje pogleda in vzklikne »Jej, France, samo, da si živ!«. Nato pa mi očitajoče reče: »Veš kaj, lahko bi kaj pisal!« »Za božjo voljo, mama, kako naj pišem, ko nobena pošta ne dela,« sem odvrnil. Od mame sem potem zvedel, da je brat Janez v Ljubljani pri domobrancih. To, da sva na nasprotnih straneh, me je hudo prizadelo, pa nisem mogel nič pomagat. Naslednji dan, bila je nedelja, sem šel z drugimi vaščani v Šentvid k maši, nato pa počival. V ponedeljek sem se s težavo poslovil in krenil proti Trebnjem. Komaj pridem v bližino Radohove vasi, že zaslišim gosto streljanje iz smeri Velikega Gabra. Kmalu potem srečam starejšega moža, ki mi je povedal, da Nemci in domobranci zasipavajo prekopano cesto proti Trebnjem, pa so se spopadli s partizani. Nekaj časa nisem vedel, kam bi se dal, potem pa sem zvedel, da je partizanski štab v Velikem Gabru. Stopil sem tja in vprašal, kam naj grem. Nekdo izmed članov štaba mi je na kratko odgovoril: »Kamor hočeš!« Če je tako, sem si mislil, grem pa domov. Doma sem skril puško in ostalo opremo in se malo skrival pred vaščani, ki večinoma niso bili preveč naklonjeni partizan-stvu in prevratu. Kadar sem prišel s kom vendarle v stik, sem poslušal očitke, da sem na napačni poti in da iz gozda ni še noben kralj prišel. Jaz, ki sem bil tedaj prepričan v partizansko zmago, se z njimi kajpak nisem strinjal. nozicno s iabrovčcu v' Bog ne daj, da bi - po naslovu sodeč - kdo mislil kaj slabega. V resnici so domiselni vaščani na veliko slačili koruzne storže, po domače - Gabrovčani so družno ličkali. Ob sončnem zatonu je bilo pod Perkovim kozolcem že zelo živahno; potem so prihajali še novi in novi. Priprave na dogodek so tekle že dosti prej, v torek, II. kimavca, je šlo pa zares. Prvi so prihajali pod Perkov kozolec, ko je sonce ravno tonilo za Ra-gljevko, potem pa novi in novi, staro in mlado. Do polne teme, ko je malo proč zagorel velik kres, se jih je zbralo od štirideset do petdeset, kdo bi štel natančno ob takem vrvenju. Pri tem otroškega drobiža, ki je skakal okoli kresa in se prekopiceval na velikem kupu storžev, sploh nisem računal. Iz ure v uro se je kup manjšal, štiri okna - po domače štanti - pa so čedalje bolj žareli od zlatorumenih storžev v latah. Po približnih izračunih so vrli Gabrovčani slekli in obesili okoli I0.900 storžev. Kaj naj rečem - so pa od sile. Ko je drugo jutro spet posijalo sonce, je kozolec žarel od zlatoru-menega pridelka. Tako velika akcija ni mačji kašelj. Glavne zasluge, da je prireditev uspela, ima Gabrovčan Darko Perko z družino in Tanja Podržaj z domačimi. Kajpak brez množične pomoči složnih Gabrovčanov tudi ne bi tako lepo teklo. Po stari dolenjski navadi so ličkarje pogostili. Tudi na gabrovski »fešti« je bilo prigrizka in oblizka v izobilju. Pravijo, da bo prireditev postala tradicionalna. Da bi le. Posebno pozornost zasluži lep kozolec, delo mojstra Martina iz Krške vasi. O njem več kdaj drugič. Laneno morje Lenka Potočnik Staro mamo sem vprašala, če je kdaj videla morje. Pa mi je smeje dejala: »Seveda, kajpak, kako da ne! A to ni bila slana voda, ribic ni bilo ob dnu. To je bilo širno polje polno modrega lanu. Slon pri kmetiškem delu »V ameriškem mestu Hudson posoja tamkajšnji živalski vrt slone tudi okoliškim kmetom za poljska dela. Na sliki vidimo slona, kako z lahkoto orje njivo, kot bi za seboj vlekel otroški voziček. Očividno je s to spremembo zadovoljen tudi slon, ker vedno dobi kak priboljšek.« (Ilustrirani Slovenec, 8. 12. 1929) Komentar: Dobra domislica tudi za današnja okoljevarstvena prizadevanja. Vprašanje je samo, če tak slon preveč ne poje in preveč ne potaca. Za mojo gredico najbrž ne bi bil primeren. (LS) Iz zakladnice naših domov Informacijska doba razdira človeško združbo, ki se je tisočletja razvijala v umirjenem življenjskem ritmu in v tesnem sožitju z naravo, ter jo sili v pospešeno hitenje proti koncu svojega nehanja. Tako vzdušje pač ni naklonjeno vsebini našega kotička. Vendar se ljubitelji očetnjave ne damo. Še naprej se bomo trudili za ohranitev vsega, kar so nam zapustili prejšnji rodovi, seveda v razumnem obsegu in količini. Tudi slikovito izrazje povezano s tva-rino, je vredno vse naše pozornosti. Droben delček teh prizadevanj je tudi naša današnja narodopisna uganka. Predvsem zapišite, kaj je na sliki in kako se imenuje leseni del, v katerega so zabiti zobje. Pričakujem vase pisane »glasove«. Kako je Polde do birmanskega gvanta prišel Polde je prvi zakrament prejel še v letih pred zadnjo svetovno vojno, drugega kmalu po vojni, tretjega, zakrament svete birme, pa nekaj let zatem. Tedaj je bilo treba kajpak botra in novo obleko. Botrstvo je kaj hitro obljubil stric Jože, z obleko pa je bilo težje. Tiste čase je bila trda za blago, vendar se je po daljšem preu-darjanju le našla rešitev - stric Jože je odnesel v zadrugo vrečo fižola in dobil nakaznico za dva metra blaga. Hajka po trgovinah za tekstilom je končno dala rezultate in stric je v neki zakotni trgovini staknil odobreno mero še kar dobrega kamgarna. Zdelo se je, da je Poldetova birma rešena. Toda ne! Dirka za blagom je vzela preveč časa in vsi krojači so bili zaradi birme polno zasedeni. V stiski je boter vzel Poldeta na kolo in ajd, od Pon-cija do Pilata »žnidarja« iskat. Toda nesreča ne pride sama. Med neko vožnjo so stricu Jožetu po klancu navzdol popustile zavore in oba potnika sta opraskana pristala v obcestnem grmu. Kot da težav še ni bilo dovolj, je naslednji večer med vračanjem s poizvedovalne vožnje stricu veter odnesel nov klobuk z glave in vse nočno in jutranje iskanje za njim je bilo brezuspešno. Končno sta iskalca le našla nekega vajenca, ki je doma na črno naredil birmansko oblačilo. Resda je bil en rokav pri suknjiču krajši od drugega. Vendar se to ni poznalo preveč, ker sta bili tudi hlačnici raznoteri. Birma je bila slovesna in Polde je hitro pozabil na prestane težave, še posebej, ker je poleg sladkarij dobil tudi ustne orglice, na katere si je zaigral v veselih in otožnih trenutkih. Leopold Sever Tičnica pri Zastavi (Črnomelj) Bela krajina je bogata sledov iz minulega časa. Taka je tudi po tičnicah. Devet smo jih našteli v tej sorazmerno majhni slovenski pokrajini. Resnici na ljubo je treba povedati, da je ena od teh za dober streljaj stran, na hrvaški strani, to je pod Vivodino. Med najbolj ohranjenimi svetimi griči, v belokranjskem in slovenskem merilu, je Tičnica pri vasi Zastava blizu Črnomlja. Leži nekaj sto metrov zahodno nad vasjo. Njen obredni plato je med najbolj ohranjenimi svetišči iz časov naravoverja. Obredna ravnica je sorazmerno velika, zajema cel ar površine in opazno dvignjena nad ostalim nivojem. Zaradi goste poraščenosti je bilo težko natanko izmeriti njene razsežnosti, zato so podatki, ki jih podaja skica, le približni. Natanko v sredini je nekakšen krater, podoben ostankom apnenice. Le-ta je po vsej verjetnosti nastal pri izkopavanju temeljev žrtvenika. Na vzhodni strani Tičnice so jasni sledovi drugega člena tandema - gradišča v obsegu kakih 20 arov. Pri tem je zanimiva primerjava tičniškega in gradiškega okopa. Tičniški okop (le--ta ni imel obrambne funkcije) je neprimerno bolj svež in jasnejši od gradiškega. To ponovno potrjuje prepričanje, da so tičnice »obratovale« še dolgo potem, ko so obrambna gradišča po prihodu Rimljanov opustela, ali pa prešla v običajna seliš Širša okolica je bogata z opustelimi njivami in še vedno košenimi travniki. Poleg obdelovalnih površin in gozdov, je življenje nekdanje gra-diške skupnosti omogočala tudi neposredna bližina reke Lahinje z njenim vodnim bogastvom. Kljub zaraslosti je razločno vidna dvignjena ravan obrednega mesta. Na njegovem severovzhodnem vogalu stoji informatorka Mateja Švajger. Matejina pričevanja so, po vrnitvi z dela v gozdu, potrdili še oče Jože, stric Janez in teta Marija. Tičnica na urbanistični karti v merilu 1: 5000. Območje gra-diške skupnosti Zastava na karti v merilu 1: 50 000. (T. - Tičnica, G. gradišče) 7*' 164. rekord: Turški turban? Ne, paradižnik! Z letošnjo letino na splošno ne moremo biti preveč zadovoljni. Spomnimo se: pozeba, suša in še kaj. No, nekaj pa je vendarle izjem, ki so kljub temu »ratale«, na primer paradižnik. Me gojitelji te vrtnine je imela še posebej srečno roko Rozalija Medved z Vira pri Stični. V njenem rastlinjaku bi se letos stebla tega razhu-dnika upogibala in lomila pod težo orjaških plodov, če jih ne bi ljubiteljska vrtnarica večkrat močno privezala. Eden teh orjakov je na tehtnici potegnil skoraj dva kilograma, natančneje - I,9 kg; čez pas pa je debelinka bilo za celih 52 centimetrov. Orjak me je po obliki, velikosti in barvi spominjal na pokrivalo turškega sultana Sulejmana, pa sem v naslovu omenil primerjavo s turbanom. Sedaj mi po pravici povejte, kaj bi storili vi, če bi bili na mojem mestu? Priznali bi nov Klasjev rekord in ga izročili uspešni gojiteljici. To sem storil tudi jaz. Rekordnemu dosežku gredo kajpak iskrene čestitke in želje po nadaljnjih uspehih. Huuuraaa! Leopold Sever Po pravici in po zakonu Soseda Kures in Mures se že dolgo ne moreta. Preklala sta se že za vse mogoče stvari od žaljivih besed do ozemeljskih terjatev. Sosed Kures je že dolgo sumil, da Muresova drvarnica in poljsko stranišče stojita na njegovem svetu, Mures pa da ne! O tem je bilo nič koliko glasnega besedovanja, dokler Kures ni na lastne stroške najel geometra. Ta je potegnil »žnoro«, ki je pokazala, da gre meja natanko čez polovico Muresove drvarnice in stranišča. Kures je soseda opozoril na motenje posesti, pa ni zaleglo. Končno je Kuresu prekipelo. Neki ponedeljek, ko je šel Mures po opravkih, je vzel motorno žago, prerezal obe poslopji na polovico, počistil svoj svet in Muresovi polovici prekucnil na njegovo dvorišče. Kje so potem Muresovi opravljali potrebo res ne vem; po mojem so nekaj časa hodili v bližnje grmovje, saj na preostanku preluknjane dilce res ni bilo udobno posedati. O tem se nisem upal spraševati, ker zadnje čase nisem treniral teka na dolge proge. Kolikor vem, se s Kuresom ne gre šaliti, zato sem posnetek naredil bliskovito izza plota in jo potegnil na varno. Tudi podpisal se ne bom z Leopold Sever, ampak s psevdonimom pa naj me najde, če more. Previdnost je mati modrosti. Klasjev Polde Ps: To se ni zgodilo v naši občini, ampak blizu meje. Razumljivo, saj naši občani niso taki, prmajklet, da ne!