Uhaja VSa'< dan zvečer tzvzemšl nedelje in praznike ter velja DO POM prejemam za avatro-ogrmke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vrne drago delale in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila liska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi na] se Izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34»
Posamezne Metlike po 10 h.
Upravnifttva telefon kt 85.
Volilni shod v Idriji.
I.
Politično društvo »Jednako-pravnost« je preteklo nedeljo dopoldne priredilo shod narodno-napred-nih somišljenikov v veliki dvorani »Narodne čitalnice« v Idriji. Shod, ki je bil izredno dobro obiskan, je otvoril predsednik Alojzij Pogan, ti je k prvi točki dnevnega reda govori] nekako takole:
Otvarjajoč današnjo zborovanje vas srčno pozdravljam ter se Vam zahvaljujem za udeležbo. Vaša navzočnost mi je dokaz, da imam pred m:»boj zavedne može, ki so se vsikdar odzvali vabilu in se pogmmno podali v volilni boj za prospeh in korist mesta Idrije. Tudi danes smo vas pozvali semkaj z ozirom na bodoče de-želnozborske volitve. Ta volilni boj ho hud boj — ker se bodo borile stranke, ne toliko za mandat svojega kandidata — marveč za lastni obstoj, za. svojo eksistenco.
Gotovo je, da se bode na novo izvoljeni deželni zbor v prvi vrsti bavil z novim volilnim redom. To vprašanje je postalo akutno ter se ne da več spraviti iz sveta. Politična stranka, ki bi hotela preko tega vprašanja preiti na dnevni red, zadala bi sama sebi smrtni udare" ter izvršila na sebi samoumor.
Splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica stopa kot mogočen faktor na plan. s katerim je treba računati.
To so uvidele vse stranke ter sprejele splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico v svoj politični program. Toda cenjeni somišljeniki, važno, vprašanje nam je razmo-trivati.
Ni li katera stranka sprejela to volilno reformo le radi tega v svoj program, da ujame na to vabo kolikor mogoče veliko volilcev in si na ta način zagotovi večino v deželnem zboru, in potom deželnega zbora in nove volilne preosnove nadvlado v kranjski deželi.
Odgovor na to vprašanje ni težak. Socialno-demokratične stranka si prisvaja zaslugo, da je (»na pro-vzročila gibanje za to volilno reformo. Kako želi ona izvesti to reformo, mi ni znano, in dokler nimam dokazov — nimam povoda, jo sumničit] neodkritosrčnosti. Sicer je pa dežel-
ni zbor kranjski povse irelevantno stališče stranke, ker 0e še prešibka, da bi zamogla odposlati v deželni zbor zastopnika, ki bi se udeležil debate in glasovanja o molilni reformi.
Zato    preidem     h klerikalni stranki.
Somišljeniki! Pred šestimi odnosno sedmimi leti prisostvoval sem prvi seji rajnega deželnega zbora. Takoj po govoru barona Heina, s katerim je razvijal vladni program in naprosil poslance k složnemu delovanju — je vstal dr. Šusteršič ter kategorično izjavil, da njegova stranka ne bode sodelovala in pustila, da bi sploh delal deželni zbor, dokler se ne sprejme nova volilna reforma, ki bode slonela na splošni, enaki, tajni in direktni volilni pravici. Te seje se je udeležil tudi škoi Bonaventura osebno ter glasno odobraval nastop dr. Šusteršiča.
Koj nato sta podala dr. Tavčar kot zastopnik narodno - napredne stranke in baron Švegel v imenu veleposestnikov izjavo, da se v principu strinjata s predlogom dr. Šuster-šiča, da ga pa morata za sedaj odločno odkloniti, ker je vlada skrajno nasprotna tej volilni reformi in je vsled tega izključeno, da bi bila volilna reforma deležna najvišje sankcije, dokler se ne upelje enaka volilna pravica za državni zbor. Dežel ni zbor bi mlatil prazno slamo, ker se je bila takrat vlada z baronom Gau-tschem na čelu izrekla proti vsaki volilni reformi. Tedaj pa so provzro-čili klerikalci nepopisen skandal. Razbijali so s pnlti, lef.eli so tintniki, vpitje in žvižg je zabranil vsako zborovanje. Nastal je ta': vriše, da jo je Tone škof Bonavento-n sramotno od-kuril iz dvorane. Najbolj so napadli klerikalci takrat veleposestnike ter jim govorili, da bodo / kratkem času frčali iz te dvoran^, ker je skrajno krivično, da bi Z0 veleposestnikov odposlalo v zbornico celil? 10 poslancev.
Tako so obstruirali klerikalci z volilno reformo skozi pet let delovanje deželnega zbora, dasi so bili pre, pričani in so kot politiki morali vedeti, da je volilna reforma za deželne zbore izključena, dokler ni upe-ljana za državni zbor.
Toda vse se maščuje na svetu. Vlada je sprejela volilno reformo za državni zbor. Toda volitve, ki so se vršile na podlagi nove volilne pravice, so izpadle za klerikalno Avstrijo
neugodno. Nebroj socialnih demokratov in drugih naprednih elementov je udrlo v parlament ter bičalo klerikalno kamarilo brez pardona. Krona vseh klerikalnih porazov v parlamentu je bil pač znani Masarv-kov predlog. Zašumelo je po dvorani, ko je Masarvk zaničljivo smehiJHJe in mirno izjavil: Gospoda, ne razburjajte se, meni ni na predlogu samem, pač pa hočemo le konstatirati, če je avstrijski parlament res klerikalen. To je bil poper, hud poper. Zbali so se glasovanja, ki bi dokumentiral klerikalno manjšino ter so proti svojemu prepričanju, proti svojim principom, proti verskim določbam, glasovali za predlog brezverca Masarvka.'
Enaka blamaža in morebiti tudi popolen poraz čaka naše klerikalce tudi v deželnem zboru, če se res upelje splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica. Zato so kranjski klerikalci barvo spremenili ter postali iz radikalnih Jakobincev vladni sužnji, ker vedo, da bi s tako volilno pravico delavstvo, meščanstvo, mali obrtnik in drugi enaki stanovi zasedli sedeže v deželnem zboru ter bi napravili križ črez klerikalne račune. Splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica je zrasla klerikalcem črez glavo ter se jo hočejo na vsak način odkrižati. Klerikalci žele namreč tako volilno reformo, da postanejo gospodarji dežele. In ker se ne morejo polastiti tega na pošten način, se ne sramujejo pakta, ki so ga sklenili z veleposestvom in vlado. 50 veleposestnikom so zagotovili deset mandatov proti temu, da jih ti podpirajo pri sestavi take volilne pravice, ki naj bi uničila vse sloje, ki ne trobijo v njih rog, v prvi vrsti pa meščanstvo in napredno delavstvo.
Somišljeniki! Deviza klerikalcev za splošno in enako volilno pravico je navadna goljufija. Zato moramo napeti vse sile, da preprečimo zlobno klerikalno nakano. Poslati moramo v deželni zbor moža naprednega mišljenja, ki ima jeklen značaj, trdno voljo in pogum nastopati proti klerikalnemu terorizmu. Poslati moramo v deželni zbor moža, ki bo z vsem svojim vplivom, z vso svojo cneržijo res delal za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. Poslati moramo v deželni zbor odkritosrčnega moža brez prevare, ki bofle pri sestavi te nove volilne reforme v   prvi    vrsti    zastopal koristi
tistih slojev, ki so danes še brez pravic — koristi delavca, malega obrt nika i. dr. Poslati moramo v deželni zbor moža, ki nima samo dobre volje vse to storiti, ampak tudi zmožnost, moža, ki si je v boju za pravice zatiranega stanu utrdil živce in izkazal pogumnega in vztrajnega prvobori-telja.
Odbor »Jednak opra. v ii ost i« se je z mnogimi drugimi zaupniki nar.xl-no-napredne stranke temeljito bavil s kandidaturo ter prišel po treznem preudarku do prepričanja, da zaslu ži v tem oziru naše zaupanje mož, ki ga vsi dobro poznate, namreč učitelj Engelbert G a n g 1.
Iz njegovega dosedanjega delovanja smo se prepričali, da je neizprosen bojevnik prjti klerikalizmu ter smo do dobra uverjem, da bode interese našega mesta z isto vnemo zastopal, kakor one svojega stanu.
Prosim kandidata Gangla, da razvije svoj program, Vas pa somišljenike, da pazno sledit«? njegovemu govoru.
Kandidat G a n g-1 je nato začel s svojim programnim govorom, ki je trajal dobro uro in ki je na mnogih mestih izzval med navzočimi volilci glasno in navdušeno odobravanje. V nastopnem podajamo le glavno vsebino.
Predvsem, je dejal govornik, mora kipeti v naših srcih prava in nesebična ljubezen do domaće zemlje. Naša dela, ki naj bi bila tej zemlji v prid, so mrtva in neiskrena, ako niso razžarjena od te ljubezni. Ta ljubezen naj korenini v našem mišljenju in čuvstvovanju, ne sme iskati svojega zavetja in svoje eksistenčne pravice niti v nemškutarskem birokratizmu, niti v senci škofove srebrne palice. Svobodna in neodvisna od vseh vplivov naj vodi naša dejanja, ki naj dvigajo našo domovino in naše ljudstvo do onih višin svobode in pravic, ki jih jima jamčijo državni osnovni zakoni. Zato stojim neomajno in nepodkupno na stališču u a -rodnosti.
Kakor je vsakdo kralj svoje notranjosti, svojih misli in želja, tako bodi ljudstvo edini gos|>od na svoji zemlji. Tej avtonomiji ne sme delati zaprek noben paragraf nasilja in bi-rokraške oholosti ter klerikalne strahovlade, kakor se je to baš sedaj dogodilo v sosednjem Črnem vrhu, kjer se krati svobodnemu državljanu z zakonom zajamčena pravica. Kdor ho-
če pravice in upoštevanja nasproti samemu sebi, ne sme tega odrekati svojemu sosedu. Ta nazor pa je mogoč samo tedaj, ako je vse naše mišljene prepojeno s s vo b o d o ii i s p 1-n o s t j o. Ta bodi tista ustvarjajoča sila, ki nas dovajaj do načela pravičnosti, samozavesti in samostojnosti mišljenja. Zato stojim enako narodnosti brezpogojno na stališču svobodomiselnosti.
Iz te izvira potem samo ob sebi naše demokraško naziranje. Ker sem iz ljudstva, sem zanj in zaradi njega. Nas vse mora prešinjati zavest, da smo vsi enake vrednosti in veljave. Z vso ljubeznijo se moramo nagibati k onim, ki so tlačeni in izkoriščani, to je k nepregledni množici brezpravnih mas. Tej množici ostane pravica, ako si jo ustvari sama, ako dobi vpliv in besedo v vseh zastopih in korporacijah. kjer odločujejo doslej privilegiranci o njeni usodi. Zato je treba skrbeti, da se po načelu demokratizum reorganizujejo zakonodajne in upravne oblasti, da ne bo ljudstvo samo trpelo, ampak tudi odločevalo. Kje je pravica, ako ima 52 nemških veie)M>sestnikov ]0 poslancev, na tisoče delavcev, obrtnikov in malih kmetov pa nima na deželni zbor nobenega vpliva, ker nima volilne pravice I! Načelo demo-kratizma zahteva, da izrečemo najglasnejši protest proti takemu brez-pravju in da se z vso odločnostjo zavzamemo za uvedbo splošne, enake* direktne in tajne volilne pravice tudi za deželni zbor kranjski. Glede take volilne reforme stoji danes vlad** na drugem stališču. Istega mnenja jo bil tudi ministrski predsednik Kor-ber, ko se je upiral taki edino pravični reformi volilnega reda za državni zbor. A ko je odporna sila ljudskih mas udarila na vladna ušesa, se je hipoma izpremenilo njeno naziranje, zakaj zmagala je nad njo ljudska volja in je dobila volilno pravico, kakršno je hotela. Seveda so tu mešetari-le črne roke in so med drugim storile tudi to, da je naš volilni okraj izšel onečaščen iz tega volilnega boja. Naš odločni nastop pa utegne tudi sedaj omehčati trdo vladno srce, da nam da tako volilno reformo, kakršno zahtevamo. Ako pa vlada trdovratno vztraja na svojem sedanjem stališču, bo skrb prijateljev ljudstva v deželnem zboru, da mu pridobe v danih razmerah najugodnejš) volilno reformo,   da se volilni okraji določijo
LISTEK.
ljubezen KonCnnove Klare.
(Darje.)
VII.
V svoji prostorni sobi v prvem nadstropju takrat jako imenitne hiše, ki stoji še dandanes v Gosposkih ulieah v Ljubljani poleg »Narodne kavarne«, je zimskega popoldne ležala princezinja Dietrichstein na razkošni zofi in se je dolgočasila. Zunaj je bil trd mraz in melo je na vso moč, v sobi pa je bilo vroče, ker je v kaminu neprestano plapolal ogenj. Princezinja je bila namreč vajena nositi kar mogoče lahke, tanke obleke in zlasti doma se je oblačila v loi-lette, kakršne ni v Ljubljani nihče nosil, kakršne pa so bile moderne v Parizu za časa direktorija. Ugajale **> ji te lahne, skoro prozorne obleke, ker so samo toliko zadevale telo, kolikor je bilo največ potrebno, in je bujna lepota linij in oblik njenega telesa prišla do toliko večje veljave.
Princezinja se je dolgočasila, ^»ekaj časa se je igrala s svojim svi-todlakim kužkom, potem ga je brezobzirno pahnila od sebe, se vrgla na *>fo in sklenivši roke pod glavo za-**la zevati.
' »Tak dan, tak dan,« je vzdihovala.- »Nikogar ni na obisk in nikakor ni mogoče iti. Se umrla bom samega dolgočasja.«
Soba, v kateri je vladal.i polute-ma zimskega popoldneva, je bila pač bogato opremljena s starim dragocenim pohištvom in svilen i mi i preprogami, a nič ni bilo v njej tistega, kar obiskovalcu na prvi pogled razen lene. da je soba bivališče imovite ženske, ki ima svoj okus in svojo individualnost
»V vaši sobi je prav tako, kakor v kakem hotelu za kralje.« To sodbo je princezinja že večkrat slišala iz ust svojih obiskovalcev in bila je Se nekako ponosna nanjo* češ, da je pri njej vsaj drugače, kakor pri drugih damah.
Princezinja je bila že iz dekliških let. Imela je pač že mnogo snubcev, a nobeden ni našel milosti v njenih očeh. Njen oče se ni dosti briga] zanjo in ji je puščal popolno svobodo; bil je že star in bolehen in ni imel več moči kljubovati volji in zahtevam svoje hčere. Princezinja je delala kar je hotela in storila, kar ji je prišla na misel. V začetku so se ji ljudje pač čudili, a naposled so se privadili njenemu ekscentričneinu početju, zlasti ker je imela v tem oziru tekmovalko v svoji prijateljici baronici Cojzovi. Šušljnlo se je pač po mestu, da je imela princezinja ne le mnogo snubcev, nego tudi že mar-sikakega ljubimca, a gotovega ni nihče nič vedel povedati, in tako so te govorice kmalu utihnile.
Ravno ko se je princezinja vpraševala, kaj naj bi počela, da si krati čas* je vstopila njena hisuM.
»Kaj je!« je vprašala princezinja svojo služabnico in zaupnico.
»Neki gospod —« »Kakšen je U<
»Lep, mlad in eleganten, prav po vašem okusu,« je odgovorila hišna s tisto predrzno zaupnostjo, ki jo znajo posli, kadar se zavedajo, da kaj vedo, kar naj bi ostalo * svet ti prikrit«).
»Naj vstopi,« je za ukaza l.i princezinja, Iz odgovora, ki ga ji je dela hišna, je že posnela, kdo da je obiskovalec. Kdor je bil najbolj v milosti pri princezinji, tistega je hišna vedno naznanjala z besedami: »Lep, mlad, eleganten gospod.«
V sobo je vstopil marki d' Aure-ville. S porednim usmevom je zaprla hišna za seboj vrata, a tako počasi, da je še videla, kako se je princezinja dvignila z zofe in ji je marki poljubil roko.
»Torej sem prav slutila . . .«
Princezinja ni mogla dalje govoriti. Marki ji je bil položil roko okrog vratu. Nagnila je glavo, zati-snila oči in kakor omamljena ležeč na njegovi roki trpela njegov dolgi mehki poljub na svojih polodprtib mokrih ustnah.
»Krasna si, princezinja moja.« je šepetal marki; »tvoja lepota me kar prevzema.«
Princezinja se je veselo in glasno nasmejala.
»Ali si zato pri tem vremenu potoval iz grada v Ljubljano, da mi to novico poveš?«
»Da, princezinja moja,« je. odgovoril marki in se je vsedel na stolček, ki si ga je bil primaknil k zofi.
»A če me količkaj ljubiš, nikar ne govori o tej strašni kolibi, kjer sem primoran prebivati, ker v tej nesrečni Ljubljani ni dobiti primernega in udobnega stanovanja.«
»Ah, da kako to, prebivaš še vedno v tem ubožnem gradiču ? Saj imaš vendar svoje, četudi nezadostno stanovanje v mestu.«
»Moja mati in moja zeha sta našli tam zunaj nekako prijateljico, in ne marata priti niti čez zimo v mesto. Ženo bi še pripravil, da bi šla v mesto, saj se rada zabava in maršal Marmont prireja rad sijajne večere, toda moja mati se nikakor ne da pregovoriti.«
Lahen, nekoliko poreden prezirljiv nasmeh je šinil princezinji čez obraz. Pri vratih prisluškujoča hišna pa se je polglasno zakrohotala.
»Ta marki je ravno tako neumen, kakor vsi moški,« je rekla sama pri sebi. »Niti tega ne pojmi, da njegova mati neče v mesto, ker je v strahu, da bi se zgodila med maršalom in med markizo Heleno kaka nesreča.«
V sobi princezinje Dietrichstein je bila že nastala popolna tema.
»Povej mi kaj novega,« je rekla princezinja in se pregibala po zofi. kakor bi iskala najudobnejšo lego.
»Novic z dežele hočeš?« se je čudil marki. »Prišel sem v inesto vzlic mrazu in snegu, da bi tebe videl — a v sobi je tema — in da bi s teboj pokramljal o ljubljanskih novicah.«
Nagloma se je dvignila princezinja z zofe.
»Moj dragi marki — vidim, da me več ne ljubite.«
»Princezinja!« Kar ustrašil se je marki in planil s svojega stolčka. »Kaj vendar govorite.«
»Da — me — ne — ljubite,« je poudarjaje vsako besedo rekla princezinja. »To je resnica.«
»Ne, princezinja.«
»Da, marki. Zdaj je že ]>ol leta, kar sva se prvič videla. Ali se še spominjate tistega sprejema v škofiji, pri katerem sem bila predstavljena maršalu Marmontuf«
»Da.«
»Ker sem vam ugajala, ste iz-praševali po meni in moji prijateljici baronici Cojzovi ste zaupali, da bi prav radi začeli z menoj ljubezensko razmerje. Mislili ste si: Ta princezinja — to bi bilo nekaj — poskusimo.«
»Milostiva princezinja, prosim vas, kaj vendar mislite?«
»A saj vam tega nič ne zamerim, dragi marki, nasprotno. Tako krepostna pa le ni nobena ženska, da bi bila razžaljena, če kdo po njej za-hrepeni. Cim manj spoštljive so želje glede kake ženske, toliko bolj laskavo je to zanjo.«
»Princezinja,« je ječal marki, ki ga je ta cinizem spravljal v vse večjo zadrego. »Kar mi tu pripovedujete, so izrodki vase fantazije ...«
»Kaj še, dragi marki. Kar sem povedala, je gola resnica. Tako kakor jaz, mislijo vse ženske, samo da je malokatera tako odkritosrčna, kakor sem jaz.«
(Dali« prihodnji*.)
tako, da bo imelo od tega korist ljudstvo, ne pa nazadnjaške stranke ali privilegirani stanovi. Zlasti mora priti delavstvo do svojih pravic. Kraji, kakor so Idrija, Litija, Zagorje, Jesenice, morajo vendar priti do svoje besede in se ne smejo potopiti v temi reakcionarstva. Delavstvo m<;-ra zmagati in si pridobiti svoje zastopnike!
Na čelo vseh vprašanj stavljam kulturno vprašanje. Prepričanja sem, da ne osvoji iz trdih spon birokratizma in klerikalizma našega ljudstva nič prej in nič gotovejše nego izobrazba. Tega prepričanja so tudi sovražniki ljudstva, zato zavirajo napredek šolstva in t išče učiteljsivo v bedo in odvisnost. Sumo prosvet-ljeno ljudstvo more biti deležno blagih sadov vseoživljajoče kulture. In samo šolstvo, ki je popolnoma neodvisno, more izvrševati svojo visoko nalogo. Govore, da je naš državni šolski zakon biser avstrijskega /a-konodajstva. A jaz pravim, da je ta biser oskrunjen s temnimi pegami, ki jih je črna mačka nanosila nanj s svojimi umazanimi tacami. Te madeže treba odstraniti: svobodno naj se razvija moč šole, neovirano naj služi svojemu namenu, da stopi m o tudi mi v vrsto kulturnih narodov. Poslanec našega mesta naj po posredovanju deželnega šolskega sveta vpliva na rudniški erar, da ustvari na idrijski rudniški ljudski šoli zdrave razmere, da bo ta edina c. kr. ljudska šola v naši kronovini zgled, kakšno bodi ljudsko izobruževališče. To vendar ne gre, da bi v eno učno sobo hodila vsak dan dopoldne in popoldne — dva razreda, ker je to že iz zdravstvenih ozirov nedopustno.
Kar bi v slučaju izvolitve započe! in storil za svoj volilni okraj in za svoje volilee, bi i mrli svoj začetek in konec v trojici, ki je bistvo mojega politiškega programa: narodnost, svobodomiselnost, d e m o k r a i i z e m. Tu ni nobene hinavščine in nič egoizma; v teh besedah je povedan.) jasno, odkritosrčno in odločno, kaj mislim in kako čutim. Bodisi da zmagam bodisi da padem: tak sem in tak ostanem.
Potem je govornik prišel na specialno idrijske razmere ter se dotaknil vprašanj, ki so za Idrijo vitalnega pomena in ki jim je treba ugodne in brze rešitve.
1. Idrija plačuje deželnih do-klad na leto okroglo 30.000 K. Od dežele pa ne dobiva mesto nobene podpore. Samo akt pravičnosti bi bil, da nakaže dežela Idriji podporo za zdrževanje realke. — 2. O rudniški ljudski šoli je govoril že prej. Ali bi ne bilo mogoče dognati, da pride uči-teljstvo v X. činovni razred tudi po plači in ne samo po dekretu? — 3. V Idriji bi bila potrebna rudarska šola za paznike, in sicer za južne pokrajine v državi. Sedaj je taka šola v Ljubnem, a mnogo naših ljudi ne more vanjo, ker niso zmožni, nemščine. In tako ne pridejo do boljšega kruha. — 4. V Liri j. naj se ustanovi ekspozitura okrajnega glavarstva. Prvo mesto za Ljubljano je odvisno od samih uradnih dni. — 5. Naše prometne zveze so slabe. Da pridemo do železnice, se morata zavzeti dežela in država in pomagati do uresničenja s prispevka. Poštna zveza je slaba tako proti Logatcu, kakor proti Sv. Luciji. Tudi ni pravega razmerja v času od prihoda do odhoda pošte. — 6. Sanitarne razmere v Idriji kličejo po deželni in državni podpori, to so stanovanjske razmere, regulacija Nike. ve, vodovodne stvari, kanalizacija, uravnava cest in ulic, regulačni načrt za mesto, ki bi se dal izvesti s pomočjo deželnih strokovnjakov itd.
Vse to je govornik obširno in stvarno utemeljeval ter sklenil svoja izvajanja z zagotovilom, da bo z vsemi najboljšimi močmi izkušal opravičiti zaupanje volilcev, neomajno stoječ na stališču narodnosti, svobodomiselnosti in deraokratizma.
Burno in dolgotrajno odobravanje je sledilo kandidatovemu govoru.
K govoru kandidata se oglasi za besedo tajnik J. Novak, ki z zadovoljstvom naglasa, da je obljubil kandidat se naj odločnejše zavzeti za idrijske interese v deželnem zboru. Mesto Idrija je za Ljubljano največji davkoplačevalec v deželi, in vendar nima dežela niti vinarja za Idrijo. Samo v zadnjem desetletju je plačala Idrija nad 500.000 K deželne do-klade. Navzlic tej ogromni svoti, je imela dežela zaprte roke za Idrijo. Govornik nadalje osiro ožigosa izjavo bivšega poslanca dekana Arkota na njegovem zadnjem javnem shodu, da deželni poslanec idrijski nima pravzaprav kot zastopnik c. kr. rudarskega mesta ničesar opraviti v deželnem zboru, marveč na Dunaju. In ravno nasprotno je res! Noben poslanec nima tako hvaležuega stališča v deželnem zboru kranjskem, ko ravno poslanec idrijskega mesta. Ni se torej čuditi, da je takemu po-
slancu, kakor je bil dekan Ar ko, ki se ni zavedal svojih poslanskih dolžnosti, niti poznal svojega delokroga, obrnilo idrijsko prebivalstvo hrbet. Priporoča končno voliioem kandidata Gangla. _'
iz Bele Krajine.
Bližajoče se volitve začele so oživljati tudi naš sicer popolnoma mrtvi okraj. Klerikalci so smatrali našo Belo Krajino za uajponižnejšo oveieo svojega hleva, zato hočejo, da naj bi bila ona tisti stolček, ki bi še držal našega »dičnega« s Kanina. Toda Belokranjci so počeli biti trmasti. Postavili so si neodvisnega knietske-ga kandidata g. Julija Macelleta, župana in posestnika v Gradcu. Pravijo namreč. Če g. Šuklje ni bil dober za en posel v svoji državni službi, da ga je država posadila v pokoj, potem naj se iz njih okraja ne norčuje. Kje pa stoji pisano, da bi bilo za Belokru-jino le to dobro, kar je bilo že povsod požvečeno, kar se je že pred davnimi leti izmozgali in obrabilo? G. svetnik je že eno leto naš državni poslanec; 7000 K plače si je že prigla-soval za to dobo. Pokaže naj, kje je pa za teh 7000 K tudi kaj njegovega dela za okraj, za katero je denar že potegnil. — Da so klerikalci naš okraj zanj zbrali le zato, ker so mislili, da je popolnoma .aren, kaže njih onemogla jeza, ko jim je neodvisni kandidat prečrtal račun. Dostojni ljudje vendar počakajo, kadar se pojavi med njimi nov človek, da se jim najprej predstavi. Dni pa v tako družbo ne spadajo. Še predno je g. Macele razvil svoj program, so ga začeli po svojem »Slovencu« pobalinsko, osebno napadati, ker da bi mu stvarno kaj očitali, to jim sploh ni mar. Če bi on kandidiral na črni podlagi, bi bil ves lep, ker pa hoče biti za Belo Krajino bel, je pa zanje takoj ves umazan. Na svoje napa ie dobe v najkrajšem času tak odgovor, kot ga ne pričakujejo; stvar belokranjskih kmetov je pa, da dne 21. t. m. pokažejo, da sta bila strah in jeza ljubljanske črne komande opravičena. Kmeta naj zastopa kmet, gospodje naj pa ostanejo pri svojem opravilu. Kmetje se ne mešajo v njih zadeve, profesorji naj pa kmetske puste pri miru, ker se nanje ne morejo razumeti. Za pobiranje 7000 K plače na leto za opravilo, ki se ga sploh ne razume, ima pa belokranjski kmet izraz, katerega bi g. svetniku dobro povedal na uho, če bi g. svetnik našega kmeta sploh smatral vrednega, da ga pogleda. Kmet ni več tako neumen, kot je bil. Ce se Sukljctu niti sedaj, ko ga prosi za mandat, ne zdi vredno, da bi se kmetu volilen jx>-kazal, kaj pa bo potem, ko bo imel jH>slanski mandat v žopnl Pustiti psovati po časopisih svojega protikandidata,to mu gre; v okraj priti se mu pa ne zljubi. Zbolel je, in zdravniki pravijo, da bo ravno čez 14 dni zdrav. Takrat bodo volitve v kraju, in ne bo več odvisen od volilcev; če bi bil izvoljen, potem mu ne bo več treba volilcev. Belokranjski kmet, poskrbi torej, da ne bo g. dvornemu svetniku nič več treba oboleti, izvoli si zastopnika iz svoje sred<\ katerega boš torej lahko obiskal vsak čas, ker bo pri tebi doma, g. svetniku pa daj pokoj, kot mu ga je dala država. _
Delegacije.
Dunaj, 11. februarja. Avstrijska delegacija je pričela danes drago branje proračuna ministrstva zunanjih del. Del. Klofač je opozarjal na nevarnost nemške ekspanzivne politike, posebno na Balkanu in v Mali Aziji. Protestiral je proti hazardni politiki, ki jo baje uganja Avstrija na Balkanu. — Bivši minister grof Dzieduszvcki je ostro kriti ko val prasko troz vezno politiko. Prusija je vedno razumela realistično politiko, dočim se Avstrija oklepa trozveze le iz sentimentalnih nagibov.
Ogrska delegacija je razpravljala v današnji seji o vojnem proračunu. Del. baron Rudnvan-sky je izjavil glede zvišanja častniških plač, da je utemeljeno v nagodbi, da ogrska delegacija ne razpravlja o tej stvari, ako dobi tozadevni predlog avstrijske delegacije. Potem se je seja prekinila, da sta šla predsednik Barabas in grof Z i c h y izpraševat gojenoe v konzularni akademiji iz madžarščine. Dasi so gojenci sami Nemoi (!), vendar so povoljno odgovarjali v madžarščini.
Proračunski odsek.
Dunaj, 11. februarja. Razpravljalo se je o direktnih davkih. Finančni minister vitez Korytow-ski, ki je bil naprošen, naj poda obširen finančni načrt, je v daljšem govora razložil, da določitev finančnega načrta že zategadelj ni mogoča, ker stoji finančna uprava ravno sedaj pred važnimi zadevami, ki bodo mogočno vplivale na finančno poslovanje, n. pr. saniranje deželnih financ. Nadalje je napovedal minister reformo
p ri d o b n i n s ke ga davka, ki bo donašala državi par milijonov. Še večjih dohodkov pričakuje država ia zvišanja davka na žganj e; zad
nji dohodki se bodo v prvi vrati porabljali za saniranje deželnih financ. Predloga o davkih na poslopja se izroči poslanski zbornici, kakor br* se ta zopet abere. V predlogi se bo oziralo na marsikatere želje hišnih po* sestnikov, ker se zmanjšajo nižji in srednji tarifni razredi pri hiSnoraz-rednem obdačenju. Nadalje je napovedal minister zakonski načrt o obdačenju zadrug in delniških družb. Posl. dr. Renner (soc. demokrat) je izjavil, da soc. demokratje ne bodo nikoli privolili, da bi se zvišali direktni davki. Ugovarjal mu je poslanec Žitnik, ki je dokazoval, da je zemljiški davek postal za revno prebivalstvo breme, ki ga ne zmaguje več, ter se mora zgruditi Nadalje je navajal strahovito naraščanje hipote-karne zadolžitve malega in srednjega kmeta — ni pa povedal, da so k temu na Kranjskem kmeta zapeljali največ duhovniški konzumi in konkurenčne klerikalne posojilnice.
Italijanska pravna fakulteta in Nemci.
Dunaj, 11. februarja. Odsek devetorice nemških parlamentarnih strank zboruje že dva dni zaradi proračuna nauČnega ministrstva. Predvsem so razpravljali o zahtevah Čehov, Slovencev in Italijanov glede ustanovitve visokih šol. Naučni minister dr. Marchet je govoril k vsaki točki ter pomiril Nemce. Včeraj popoldne je minister Pesohka sklical devetorioo k zborovanju, ker se je raznesla vest. da namerava vlada ustanoviti italijansko pravno fakulteto na Dunaju pod samostojnim dekanom. Vsi predmeti se bodo predavali v italijanskem jeziku, tudi izpiti bodo le v tem jeziku. Italijani imajo baje v tej stvari zagotovljeno pomoč kršč. sooijalistov. Vsi govorniki so navajali hude pomisleke proti ustanovitvi, naglašujoč, ako se ustanovi italijanska fakulteta na Dunaju, lahko zahtevajo Slovenci in Malorusi tudi svoji fakulteti na Dunaju.
Ljubosumnost med Avstrijo in Rusijo.
Pariz, 11. febrnarja. V današnjem ministrskem svetu je poročal poslanik Cambon o napetosti, ki je zavladala med Avstrijo in Rusijo zaradi projektovane železnice skozi Sandžak v Mitrovico. Posvetovanje je bilo tajno, a splošno se zatrjuje, da izide zaradi te železnice posredovalni predlog iz Berolina, ki bo zadovoljil na Dunaju in v Petrogradu.
Dogodki na Portugalskem.
Madrid, 11. februarja. V Lizboni se je konstituiralo republikansko ravnateljstvo petih fUnov pod predsedstvom voditelja republikanske stranke Marchada. N Joga ravnateljstva j e, razširjati ustan *vitev republike. Republikanci računaj na naraščajoče zmešnjave v monarl -tičnem taboru ter zanesljivo računaju, da se proglasi republika že letos.
Iz trdnjave Ca x i ar so izpustili 100 političnih ujetnikov, ki jih je na kolodvoru v Lizboni pričakala velika množica ter jih pozdravljala z viharnimi klici „Živela svoboda!u Tiskovna cenzura je popolnoma odpravljena.
Kralj Leopold in država Kongo.
Dunaj, 11. februarja. „Wiener Allg. Zeitg." poroča iz Pariza, da se je belgijski kralj Leopold končno le odločil, da ustreže vsem političnim strankam ter se odpove kronskim posestvom v Kongu, vsled katerih do-sedaj Belgija ni hotela prevzeti države Kongo. Da se je kralj premislil, k temu ga je prisilila franooska vlada.
Jubllelsko razstava v Pragi 1908.
Samo trije meseci nas ločijo še od dneva, ko se bodo odprla vrata jubi-lejske razstave, ki bode glede velikosti vsa podobna podjetja prekaša la, celo deželno jubilejsko razstavo iz leta 1891. Sto in sto pridnih rok dela tam, da bi naredili malo čudo, da bi premen ili prostor, kjer je še danes blato in le nekoliko paviljonov, v malo čarobno mestece, kjer se naj kažejo dela slovanska. Pač je še mnogo, mnogo dela do otvoritve, ali že danes se vidi impozantan očrt cele razstave in sprehod po tem prostoru, ki je oživljen od več sto delavcev, je zelo interesanten in pouči j i v. Kakor že znano, zgotovljena bode razstava po načrtu arhitekta Rud. Križene-ckega. Delo pa tudi zelo otežkočajo različna nepričakovana napotja. Pred vsem veliko število dreves, ki ovirajo tudi delo v spodnjem prostoru razstave in pa več starih paviljonov, ki zelo ovirajo stavbo novih paviljonov. Toda vendar so projektanti svojo komplicirano in težko nalogo
tako srečno rešili, da se lahko veselimo na to krasno razstavo. Takoj pri vstopu opazimo zidovje, kjer bode pergola (Pergola), katera poda % različnimi oblikami in s svežimi cvetlicami naredila kar najboljši vtisk. Na desno stran tega vhoda sloji poslopje, v katerem bode raz ven pošti* ti d i čitarna in ekspozicija različnih časopisov, nadalje stoji tu paviljon mosta Prage. Nekoliko korakov od tu stoji velikanski paviljon za stroje, ki je največji v celi razstavi (71200 m2). Vsa dela pri ostali množici paviljonov so že zelo napredovala, posebno v spodnjem delu razstave, kjer bode veliko število najrazličnejših paviljonov. Prostor v spodnjem delu razstave je 70 m širok. Zelo bode skrbljeno tudi za zabavo, posebno za mladino. Poseben del razstave je določen za mladino, katera bode našla tu najrazličnejše zabave. Toda tudi za odrasle je skrbljeno. Razven velikega števila paviljonov, kjer bo skrbljeno za telesne potrebe, je tu tudi hippodrom, potovanje na neverni pol in različna druga podjetja, ki bodo gotovo vsakemu v največjo zabavo. Danes ni še nobeden teh paviljonov popolnoma gotov, toda na dan otvoritve bode gotovo vse zgotovljeno, kar je še danes na načrtu ali v fantaziji arhitektov. Gotovo pa j«* danes: da bode razstava v Pragi tri um!' 'lomače slovanske industrije, na katero smo lahko ponosni vsi Slovani.
Zatorej Slovenci ne zamudite prilike ter pridite zopet v staro slovansko Prago, posebno ko se Vam nudi še tako lepa prilika, da si ogledate tudi vsa krasna dela umetnikom iz cele Češke od leta 1848 -1908, ki bodo razstavljena od 15. maja do oktobra t. 1. v Rudolf inu. Slovenci, ki se hočejo udeležiti razstave in ki želijo kakili podatkov glede Prage, se naj obrnejo na akademičua društva »Adrija« (Spalena ulica 20) in pa »Ilirija«, katera bodo gotovo z veseljem ustregla njihovim željam.
Ljubljanski občinski suetj
V L jubljani, 11. iVbr. Predsedoval   je   g.   župan Ivan Hribar, ki je govoril najprej
posmrtnieo pokojnemu ravnatelju g. Fr. Raktelju.
Občinski svetniki so govor sit.;,1 poslušali. Pokojni je bil tudi ljubljanski meščan ter mu je občinski svet podelil meščanstvo ob njegovi 25Iet-nici službovanja v Ljubljani. V naporni učiteljski službi je vztrajal ce-lih 51 let, od teh 40 v Ljubljani liil je na slovesu pravega voščaka na šolskem polju, a tudi mnogoletni zaupnik učiteljstva v mestnem šolskem svetu; sploh je bii tako pri-kupljivih lastnosti, da menda ni imel nobenega sovražnika. Sožnlje se je zabeležilo v zapisniku.
Nadalje je naznanil župan, da je g. Fran Ter če k v spomin na svojo pokojno soprogo podaril za mestne reveže 50 K, kar se je vzelo hvaležno na znanje.
Deželna vlada je ugodila prizivu gospe S i m o n č i č e v e proti sklepu občinskega sveta ter ji dovolila razširiti gostilniško koncesijo. Mestni magistrat se ne misli pritožiti proti odloku.
Deželni odbor je zavrnil pritožbo gospe Hermile Del C o 11 o v e proti zgradbi Drofenikove vile ob njeni vili ter potrdil tozadevni sklep občinskega sveta.
Nemški naskok na naša sodišč"a.
Občinski svetnik dr. T r i 11 e r se oglasi za nujni predlog, katerega potem, ko mu je bila soglasno priznana nujnost, utemeljuje približno sledeče:
Slavni občinski svet! V "zadnjem času je zopet mogočno zašunielo v našem nemškem hrastičju in sedaj je ta sapa srečno pripihala od Blei-\veisove ceste tja do justičnega trga. Rabo slovenskega kot sodnega jezika se skuša na vse mogoče nezakonite načine omejiti in zapostavljati in žalibog ta frivolni poskus ni našel primernega odpora tam, kjer ga je bilo po vsej pravici pričakovati, tako da stojimo malodaue pred zopet no dobo persekucije jezikovno pravičnih sodnikov. Toda o tem se bo izpregovorila jasna in glasna beseda v najbližjem času na drugem pri stoj ne j sem mestu. Tu v tej zbornici se zamoreuio in mora m o upreti le zoper dejstvo, katero se nas tiče neposredno, ki pa jasno dovolj osvetljuje celo situvaeijo. In to dejstvo je, da je poklicano c. kr. okrajno sodišče ljubljansko od deželnega predsedstva na opravičbo, kako da se drzne dopisovati mestnemu magistratu ljubljanskemu v slovenskem jeziku!!
In sedaj vas vprašam, velečestiti gospodje tovariši, je-li zamoremo občutevati to postopanje drugače, nego kot direkten insult na slovenski značaj Ljubljane I Kateri oblasti naj pa naša sodišča sploh še dopisujejo slovenski, če ne slovenskim občinam in med njimi v prvi vrsti prvi slovenski občini — ljubljanski? Kam
pa plove naša sodna gospoda od VI. činovnega razreda navzgor 1 Kje p^ je tisti zakoniti predpis, ki bi brani] sodiščem v slovenski kranjski deželit da rabijo priznani slovenski sodni jezik tudi v občevanju z našim mestnim magistratom, čigar poslovni jezik interni in eksterni je, kakor no-torično, slovenski .; Jaz takega zakona ne poznam in jamčim vam za t d, da   predsedstvo   deželnega sodišča
ljubljanskega tudi ne! Cenili in komu na ljubo se nam meče torej pred noge tudi še od te strani nemško boj no rokavico. In to zlasti v času, ko so sodišču vsled karitativne akcije v prid zanemarjeni mladini naravnost navezana na  krepko pomoč obcln*
Tu ne smemo in ne moremo nn.i čati; tu moramo izpregovoriti odločno besedo v obrambo pravic s!<( venske Ljubljane, — dokler je čas! Zategadelj usojam si stavljati sledeči nujni predlog:
Gospoda župana kot predsednika mestnega magistrata se naprosi:: 1. da nemudoma povabi predsedstvo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, naj zaukaže vsem podrejenim sodiščem, da imajo dopisovati mestnemu magistratu ljubljanskemu izključno v slovenskem jeziku, 2. da odgovor imenovanega predsedstva predloži v prvi prihodnji seji občinskemu sveta v svrho sklepanja eventuvalnih na-daljnih korakov, 3. da vsak nemil] dopis kakega e. kr. sodišča na Slo. venskem sploh predloži istotako nv. mudomu občinskemu svetu.
Predlog je bil soglasno sprejet
Polaganje   druge    vodovodne revi skozi Šiško.
O tej stvari je nujno poročal občinski svetnik Hanu š. Predlagaj je namreč, naj občinski svet pritrdi
besedilu  dogovora in izjavi pos nikov v Šiški,   po   katerih sveta polože cevi.   V dogovoru je G0 vin. odškodnine od m1', mestna občina zaveže, plačati   odškodnino /a * tualno   poznejše   razkopava nje ter prevzame tudi stroške  /knjižne. Do govoru in izjavi se je v polnem on segu pritrdilo. Istotako >e ugodi zahtevi državne železnice, da se napelje vodovod v novoprojektovane delavnice, v čuvajnico in na kol od po običajnih pogojih.
Vsprejem v občinsko zvezo.
Poročal   je magistralni sveti dr. Al. Z a r n i k. Za vsprejem je došlo 131 takih prošenj, pri kateri h so izpolnjeni vsi pogoji nove domovin ske novele ter se je prosilcem S 54 w nami in Io7 otroki moralo ugoditi. . med njimi je 10 oseb.   ki n ■ morejo slediti   očetom   v   domov i ust v a, <1 kler si domovinstva same ne pripo-sest v u jejo. Nadaljnih 39 prosilcev i 6£> osebami ni izpolnilo pogojev wv se odklonijo. Dvema prosilcema se zagotovil sprejem, kadar si pridobita avstrijsko   državljanstvo   Odkar ob-obstoji novi domovinski zakon, j*' bilo vloženih 2700 prošenj za vzpreje ter nad 6000 oseb vzpreje* i h. Iz tega je  razvidno,   kako je obremenjen ubožni   zaklad.   Vsi poročevalčevi predlogi so bili sprejeti. Obči: svetnik Prose ne je predlaga!, naj v bodoče vse prošnje takih prosilcev, ki so izpolnili   pogoje, rešuje mag strat sam. Župan je pojasnil, da po zakonu more   sprejemati  v občinsko j zvezo le občinski svet. K temu je pripomni] še poročevalec, da pri prizi vin zahteva deželna vlada vselej prepis sklepa občinskega sveta. PrOseJ čev predlog je bil nato odklonjen. Zaradi podturnskega ribnjaka.
Občinski  svetnik  dr. T i -i 1 1 e r| je poročal o dopisu mestnega mapi strata  zaradi  ureditve  pravnili I mer železniškega jarka tik Imenovanega ribnjaka. Stvar ima nekako I litično ozadje. Dokler je imel ribnjak v najemu nemški »Eislaufverein in to je trajalo celih 24 let      je Južna železnica lepo molčala, sedaj V; ko je prevzela ribnjak mestna občina v lastno režijo, je spoznala JuŽB*| železnica hipoma   motenje   posesti 1 ker se izteka voda iz ribnjaka v jarek ob cesti na Rožnik in od tam v jiH rek južne železnice. Južna ieleznical zahteva   komisijonalni Ogled,   ili lU[ vsled tega v nevarnosti njena progaj ter  stavi   sploh   pretirane zahteva Poročevalec je predlagal, naj mestna] občina   ne   podpiše   reverza, temafl Južni železnici zagotovi, da si mestna občina ne lasti nikake pravice d* odvajalnega jarka. — Občinski svetnik dr. Ta vča r  se je izrekel protu temu,   da bi se mestna občina BUt ščala v civilno pravdo z Južno želt»z nico, temuč je predlagal, naj se žu| panu naroči, da stopi z Južno žel** nico v ustni dogovor ter skuša st\;ir| mirnim potoni poravnati, predvs«1 pa določbe reverza omiliti. Poroč*i valeč se je prilagodil temu predlog ki je bil tudi sprejet. Oddaja  mestne  kopeli v Kolegiji *| najem.
Poročevalec občinski svetnin S v e t e k. Lansko jesen je občin^l svet sklenil, da razpiše oddajo nie^T ne kopeli za leta 1908., 1909. in l9la|
(Dalje v prilogi)
Priloga »Slovenskemu Naroda" št 36., dne 12. februarja 1808.
ponudbi sta vložila le dva: dosedanji najemnik Jernej Matevže in sluga državne gimnazije Ivan G r i 1. prvi ponuja najemnine 850 K, drugi pa 800—1000 K. Magistrat in finančni odsek sta priporočala drugo ponudbo. — Občinski svetnik L e n č e se je zavzemal za dosedanjega najemnika, ki je že nad 25 let oskrbnik fcopeli, a najemnina se mu naj zviša na 1000 K. Predlog je bil odklonjen, sprejet pa odsekov predlog. Poseben voz za odvažanje smeti.
Poročevalec prejšnji. Za nakup moderno urejenega takega voza, ki je skoraj popolnoma železen ter ima železno skrinjo 4 m3 vsebine, se je dovolilo 1040 K iz blagajniških prebitkov lanskega leta.
Stavbne zadeve.
Nov regulačni načrt za Šentpe-trsko predmestje II. se je odobril nespremenjen ter se predloži deželni vladi. (Poročevalec občinski svetnik Hanuš).
Isti poročevalec je poročal o prošnji Petra L a s s n i k a za razdelitev parcel ob Cesti na Rožnik na pet stavbišč. Prošnji se je ugodilo pod običajnimi stavbnimi pogoji (odprti stavbni zistem, stavbe so lahko pritlične, ves za cesto spadajoči svet mora prepustiti brezplačno mestni občini, da napravi jarke in greznice, stavbe morajo imeti lice ličnih vil). Razdelitev mesta na dimnikarska okrožja in o enotnem dimnikarskem tarifu.
Poročevalec občinski svetnik dr. Oražen. Vsled dopisa deželne vlade, ali bi ne kazalo mesto razdeliti na dimnikarska okrožja, se je magistrat obrnil na vsa večja mesta, a iz odgovorov je razvidno, da je edino Zagreb razdeljen v tem smislu. Tudi v dimnikarski zadrugi niso prišli do sklepa, temuč so poslali prošnjo magistratu, naj ostane pri dosedanjem običaju. Celo vlada sama je izjavila, da svojega poslopja ne podredi okrožju, temuč bo slej kot prej oddajala dimnikarska dela konkurenčnim potom. Sploh govori več vzrokov proti razdelitvi; dimnikarji bi prišli v srednjeveški »ctmft« ter bi po njihovem zgledu lahko tudi drugi obrtniki zahtevali podobno razdelitev. Pač pa se priporoča enotni maksimalni tarif, ki ga dosedaj ni bilo. Tarif se splošno zviša, in sicer bo treba plačevati za snaženje odprte kuhinje 50 vin., za navadni prolazni dimnik 30 vin., za ruski (cilindrični) dimnik v pritličju 20 vin., za vsako nadstropje 5 vin. več, za štedilnik z 1 kotlom in 1 pečnico 30 vin., z dvema pečni-eama 40 vin., v velikih restavracijah, zavodih in večjih gostilnah 1 K 20 vin., za male železne peči brez cevi 20 vin., za večje 40 vin., za prav velike 60 vin., za cevi od vsakega metra 10 vin., za lončene peči z od-mašitvijo 1 K 20 vin. do 1 K 40 vin., za velike 2 K, za zažiganje prolazne-ga dimnika 2 K, za ruski 1 K, za centralna parna kurišča 4—10 K itd. Tarif se je odobril, istotako je bil sprejet predlog občinskega svetnika L e n č e t a , naj se vsakemu gospodarju izroči tiskani tarif.
Bernatovičeva  električna reklamna razsvetljava.
Trgovec narejenih oblek na Mestnem trgu O. Bernatovič si je omislil nad svojo trgovino električno reklamno razsvetljavo, ki razsvetljuje črko za črko, nato pa zopet ugasne. Proti temu sta se pritožila iz nasprotnih hiš Vaso Petričič in Matija K u m p, češ, da naprava razdražuje oči in živce ter zahtevata komisionalni ogled. Poročevalec podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je izpodbijal pritožbo, češ, da je taka reklama razširjena po vseh večjih mestih. Da sosedom ne blišči, treba si je le zagrniti okna, poleti pa reklama itak ne funkcionira. Predlagal je, naj se pritožba zavrne. — Občinski svetnik dr. Tavčar se je sicer tudi izrekel za reklamo v najširši meri, vendar predlaga, naj se pritoži tel je-ma ugodi v toliko, da se napravi komisionalni ogled ter se vpraša izvedence za mnenje, ali je razsvetljava res škodljiva očem in živcem. Njegov predlog je bil sprejet ter sc pritožba vrne magistratu.
Šolske zadeve.
Poročevalec občinski svetnik Franchetti. Letno računsko poročilo ravnateljstva višje dekliške šole za leto 1907. izkazuje 2(556 K dohodkov, 2620 K izdatkov, potemtakem 36 K prebitka.
Okrajna učiteljska knjižnica za mesto Ljubljano je imela v šolskem letu 1905./06. dotacije 200 K, porabila pa je 202 K. — Obe poročili sta se vzeli na znanje.
Volišče v »Unionski« oštariji. Občinski svetnik dr. Tavčar je vprašal župana, ali mu je znano, da je deželna vlada ukrenila za volišče deželnozborskim volitvam hotel »Union«, kakor je ravnokar, čital na Črni razglasilni deski, in ali je v tej stvari že storil kake korake .Interpe-lant je izvajal, da je deželna vlada odredila  4   volilne   sekcije,   dve v
»Mestnem domu«, dve pa v »Uni-onu«. V interesu dežele in vsakega rodoljuba je, da se v bodočem deželnem zboru pride enkrat do rednega dela. Zato pa je neobhodno potrebno, da vsak faktor opusti vse, kar razburja duhove, le potem pride tak zbor skupaj, da je kako sporazumi j e-nje mogoče. In res se ravno letos vodi volilni boj na obeh straneh s treznostjo in zmernostjo, kakor že dolgo ne. A eden je v deželi, ki želi menda zopet obstrukcijo, hoče i7ideti v deželnem zboru zopet klanje. Ta eden je deželna vlada, ki je iz gole hudobije zadala naši stranki že prvi ^udarec v obraz s kandidaturo okrajnega glavarja v Radovljici, a sedaj je izvedla drugi udarec. Deželna vlada se vede kakor pobič, ki pobija šipe, dasi ve, da jih bo moral plačati. S tem, da je določila »Union« za volišče, je pokazala jasni namen, da hoče razburjati. Določitev tega volišča pa je tudi v direktnem nasprotju z volilnim zakonom (ga citira). Prihodnjič bo odredila volišče v privatnem stanovanju kakega klerikalnega prvaka. Prišlo bo brezdvomno do hudih konfliktov, in kdo bo nosil odgovornosti Deželna vlada, ki hoče od dne do dne postopati nerazsodneje. Ne vem, kako veselje ima novi baron, da nas neprestano dreza. Spravljivo razpoloženje na obeh straneh je pokvarjeno s to navadno burko. (Vsestransko pritrjevanje).
Župan je odgovoril, da je prvotno deželna vlada naznanila magistratu, da bodete dve volilni komisiji, in sicer obe v »Mestnem domu«. Magistrat je to že javno razglasil. Šest dni nato je došel v njegovi odsotnosti drug dopis, ki določa štiri komisije, od teh dve v »Unionu«. Ko se je župan vrnil s potovanja, zdelo se mu je potrebno, opozoriti deželno vlado na razburjenje duhov, ki ga provzroči taka odredba. Dokazoval je, da ima Ljubljana dovolj pripravnih javnih lokalov za volišča. S svojim dokazovanjem pa ni prodrl, zato je dal odlok deželne vlade javno nabiti. Pač pa je nato govoril z deželnim predsednikom kot ljubljanski poslanec ter storil vse nadaljne korake.
Občinski svetnik dr. T a v č a r sicer priznava županov trud, vendar predlaga, naj se obrne občinski svet brzojavno na ministrskega predsednika s protestom proti nepremišljenemu razburjenju, ki mora prinesti neprijetne posledice.
Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je dokazoval, da bi se tudi iz policijskih ozirov lahko ugovarjalo, ker ima dvorana v »Unionu« le en izhod.
Dr. Tavčarjev predlog je bil soglasno sprejet.
Občinski svet ne gre čestitat k deželnemu predsedniku.
Občinski svetnik dr. O r a ž e n je interpeliral župana zaradi njegove okrožnice, naj bi se jutri zbrali občinski svetniki, da gredo k deželnemu predsedniku čestitat k njegovemu povišanju v baronski stan. Interpe-lant je rekel, da poznamo, kake zasluge si je stekel deželni predsednik za nemštvo. Slovenci nimamo povoda hoditi poljubljat roke, ki nam je zadala že toliko udarcev, kakor v Proftovi aferi, z imenovanjem nemških praktikantov v politični službi itd. Schwarz naj uživa svoje baron-stvo ter naj mirno spi, a od občinskih svetnikov naj mu nihče ne hodi čestitat, tudi župan ne v imenu občinskega sveta.
Predlog je bil z navdušenjem sprejet.
Zupan je ugovarjal, da se ne more nobenemu občinskemu svetovalcu kot prostemu državljanu predpisovati potov; tudi on si ne pusti kot človek dajati takih predpisov, vendar se pokori sklepu ter ne bo šel čestitat v imenu občinskega sveta.
Zadnja točka dnevnega reda se je odložila do prihodnje seje, nakar je sledila tajna seja.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 12 februarja.
— Kandidature   v LJubljani.
NajnovejSe glasilo klerikalaonemške zveze, „Grazer Tagblatt" naznanja, da bodeta v Ljubljani kandidirala dr. Gregorič kot „samostojni" kandidat in dr. Vladimir Ravnihar kot kandidat takozvane gospodarske stranke. Ćudno, da „Grazer Tagblatfc" Še nič ne ve o klerikalnih kandidatih za Ljubljano. Ali je mar res, da kle-rikaloi sploh ne bodo postavili svojih ofioijalnib kandidatov v Ljubljani nego glasovali za »samostojnega" dr. Gregoriča in za dr. Ravniharja? Načelnik „neodvisnoga" meščanskega odbora, ki je proglasil ti dve kadi-daturi, je nadinžener v p. Fran Z a že k. Za danes beležimo to brez komentarja, spregovorimo pa o teb značilnih kandidaturah prihodnjič.
— Volilno gibanje na Belokranjskem. Iz Belokrajine se nam piše: Volilno gibanje se je pri nas Še kaj malo razvilo. Klerikalci se dosedaj ie niso ganili; pravijo, da
jim kadidat Šuklje, ki so jim ga vsilili iz Ljubljane, m posebno po godu, zato tudi ni opažati nobene agitacije v klerikalnih vrstah za to kandidaturo. Kakor se čuje, pride v kratkem v Črnomelj dr. Krek, da vzbudi zaspance in jih pridobi za intenzivno agitacijo za Šukljeta, ki je baje tako bolan, da se ne more priti niti predata vit svojim voliloem. Dr. Krek bi seveda ne prišel k nam, ako bi ne nastopil proti Šukljetu nevaren protikandidat v osebi gosp. Julija Ma-celle. Macella je po vsi Belokrajini dobro znan in izredno priljubljen. Ker pridno prireja shode, ki so pov-sodi prav dobro obiskani, so se klerikalcem jele tresti hlače, da bi dobil Macella veČino volilcev na svojo stran, zato so naroČili iz Ljubljane samega dr. Kreka, da bi uvedel uspešno protiakcijo proti „pogub-nemu" delovanju samostojnega kandidata Julija Maoelle. Kakor stvari sedaj stoje, šanse za Macello niso baš neugodne. Ako bi bil metliški okraj malo manj klerikalen, bi lahko računali na gotovo zmago, če bi pa vsi napredni krogi storili svojo dolžnost ter razvili najintenzivnejšo agitacijo med ljudstvom, bi bilo tudi v danih razmerah mogoče, da prodre samostojni kandidat g. Julij Macelle.
— Velik uspeh naprednega
poslanca« Goriški napredni poslanec Štrekelj je dosegel z neumornim posredovanjem pri poljedelskem in finančnem ministru, da je vlada obljubila prispevati za nabavo sena za Goriško 140 000 K. Sprva je bilo določenih samo 80 000 K.
— Volilna imenika veleposestnikov na Goriškem Gradišćan-Skem izkazujeta v slovenskem delu dežele 144, v italijan&kem pa 259 veleposestnikov.
— Iz upravne službe. Vodja
okrajnega glavarstva v Gorioi na-mestniški svetnik Henrik grof Attems, ki je imel naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan za pravega dvornega svetn ka, okraini glavar BogoljubPrinzig v Tolminu pa za namestniške^a svetnika.
— Iz finančne slutbe na Primorskem. Višji geometer II. razreda Anton Brešan je na lastno prošnjo premeščen iz Celovca v Poreč. Evidenčni elevi Avgust Dolenc, Friderik Bibulič in Josip VolavŠek so imenovani za evidenčne geometre II razreda.
Iz gledališke pisarne. Jutri,
v Četrtek, (par) se prvič ponovi Dvofakova lirična opera nRu-salka" z gdč. Collignon v naslovni partiji. Vlogo kraljeviča poje g. Stanislav Orzelski, član budimpeštanske opere, ki ostane kot stalni gost do konca sezone v Ljubljani.
Oceno snoenje gledališke predstave smo morali radi nedostajanja prostora odložiti za jutrišnjo številko.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izredni občni zbor se vrši v petek, dne 28. februarja ob pol 8. zvečer v mali dvorani hotela „Union" z naslednjim sporedom: 1. Poročilo predsednika, 2. Čitanje zapisnika, 3, referat o razdelitvi dr. Loschner-Maderjeve ustanove, 4. samostojni predlogi Članov.
Tečaj za brvatskt Jezik priredi „Splošno slovensko žensko društvo". Ker se začne tečaj že te dni, naj se zglasijo č. članice, ki nameravajo posečati ta tečaj, takoj pismeno ali ustno pri društveni tajnici g. M. Govekarjevi, Mestni trg 17 ali pri blagajn čarki gdč. A Ka-divčevi, Prešernove ulice. Pouk je brezplačen.
Prememba maturitetoih skušenj« Glavna novost pri maturitetnih skušnjah bo, da se odpravijo pismene natege razen prevedb iz latinščine in grščine v materni jezik in stilistične naloge v nemščini, pri Čemer bodo oni, ki se podvržejo maturi, volili med tremi premeti, enem iz zgodovine, drugem iz prirodopisa ali pri-rodoslovja in tretjem o splošni kulturi«
NOVO društvo- Deželno predsedstvo za Kranjsko je potrdilo pravila „Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju L j u bij an a". Ker je smoter tega društva res blag in plemenit, naj ga občinstvo krepko podpira.
Iz Preserja se nam piše: Tu kajšnja poštna odpraviteljica je znana kot zagrizena klerikalka. Kot tako jo posebno bode v oči „Slovenski Narod". Svoje Čase je svojo mržnjo proti listu kazala prav očitno in skrbela za to, da so se posamne številke kolikor mogoče neredno dostavljale. Odkar pa so naročniki stopili na noge in se pritožili proti njenemu postopanju, je v tem oziru nekoliko boljše, vendar pa Še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Zlasti se pritožujejo ljudje, ki so naprednega mišljenja, da jim dela gospodična odpraviteljica na pošti razne neprilike. Oemu se ne pritožijo na poštno ravnateljstvo? Menda radi tega ne, ker vedo, da pri to i be na ravnateljstvo Čisto nič ne zaleiejo. Lansko leto se je na primer
ekspeditorioi sodno dokazala nerodnost v poslovanju, a poštnemu ravnateljstvu se do sedaj še ni zdelo vredno, da bi preiskalo stvar, ki se je dognala pred sodiščem! To je vsekakor zelo čuno in kaže v dokaj neugodni luči poštno upravo.
Pritožba li Kamnika. Piše se
nam: Pri nas menda nismo vsi enako podvrženi veljavnim postavam. Za ene so postave strogo in natančno izvršujejo, z drugimi pa se delajo izjeme. Domačini so vsak čas naznanjeni zaradi prestopka oestne postave, skladišča znanega privandranega Laha pa nihče ne vidi. Lah ima kupe lesa 5 do 6 m visoke tik ceste naloženega in to najdrobnejših tramičev, da jih vsako minuto lahko nekaj zdrsne na mimoidoče ljudi, zlasti kadar piha burja. Opazovalec.
Velik blagovni in živinski semenj V Vel. Laščak bo v pondeljek pred sv. Matijem, to je 24. februarja, in ne, kakor se je ponekod napačno mislilo, dne 17. februarja. Glej tudi današnji inserat.
»Pod rešetom". Kakor je bilo Že objavljeno, priredi „Sokol" v Ribnici v nedeljo, 23. t. m. svoj I. sokolski ples „pod rešetom". Velika sokolska dvorana pri Cenetu, kakor tudi sosedni prostori bodo imenu primerno dekorirani. Izvoljen je posebni veselični odsek, ki bo skrbel, da bodo obiskovalci v vsakem oziru in v polni meri domači in brezskrbni „pod rešetom", v deveti deželi loncev in re-Šet. Zimzelen, rešeta, smerečje in br-Šljan bodo krasili dvorano; za koti-ljonske redove bo služila suha roba „es mimature", saj v deželi rešet ne poznajo, kotiljonskih redov iz pozlačenega in zrezljanega papirja. Take stvari si rešetarji napravijo sami doma. Nihče pa naj ne misli, da so po stari pesmi: „po širokih cestah mero vzeli in žlice delati začeli" — nasprotno, mera žličk itd. je vzela po malih oestkah plesalk, ki obiskujejo dvakrat na teden plesne vaje v sokolski dvorani ter se uče „Besedo" in druge plese.
Narodna čitalnica v Črnomlju
priredi v soboto, dne 15. svečana v prostorih hotela „Lackner" zabavni večer s tem-le sporedem: „Brat Sokol", veseloigra v 1 dejanju, mešani zbori: „Nazaj v planinski raj", „Lov-ska", „Sem slovenska deklica", prosta zabava s plesom in s koriandoll kor-som. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 60 v, za obitelj 1 K 20 v.
V Zagorju ob Savi je bil v
prostorih g. Millerja rokodelski plesni venček, ki je bil jako dobro obiskan. Udeležili so se ga zastopniki vseh slojev, čisti dobiček se je razdelil na tri enake dele in so po 26 K dobili rokodelski podporni sklad, tamburaški zbor in družba sv. Cirila in Metoda. Udeležnikom, ki so s svojim obiskom izkazali rokodelcem svoje simpatije, izrekajo prireditelji tem potom toplo zahvalo.
Nesreča Iz Zidanega mosta se nam piše: Fr. ObrŽan iz Širij, lampist na tukajšnji postaji, bil je v nedeljo, 9. februarja t. L ob 7. uri zvečer od stroja tovornega vlaka, prihajajočega iz Trsta, povožen ter hudo poškodovan. Pripeljali so ga v deželno bolnišuioo celjsko, kjer pa je še tisto noč umrl. — Ponesrečeni zapušča je vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
Hrastniškl moji „dobri" prijatelji so v velikih skrbeh, celo po tistih „zdihujejo", češ, da sem v silnih škripcih, ker sem nekemu učenou nemške šole „obljubi!, ga pretepsti, če me bo še nemško pozdravljal". Da te „dobre prijatelje" nekoliko potolažim, naj mi dovolijo povedati, da je bila izpoved dotiČnega fanta neresnična, in da sem dobil po končani preiskavi sledeči odlok: „Bezirks-schulrat Tiiffer am 23. Janner 1908. Z. 1282/07. An Herrn Michael Roš, Lehrer in Hrastnik. Der Bezirksschul-rat hat in der Sitzung vom 21. Jauner 1908. besohlosseri, in der von der Lsituug der deutsohen Privatschule in Hrastnik gegen Sie erhobeueu Be-schuldigung, dass Sie sioh riinlich gegen einen Schuler der erwab.nten Schule ungeziehmeud benommen batten von einer Disziplinaruntersuohung ab-zusehen, da er voraussetzt, dass Sie sioh lhrer erziehlioben Pfliohten stets bewuBt sind. Der Vorsitzende: Mul ler." Upam, da so moji 9 prijatelj i" sedaj potolaženi . . . Miloš Roš.
Priznanje* Iz VojniŠke okolice na Spodnjem Štajerskem se nam piše: Deželni šolski svet Štajerski je s posebnim ukazom intimiral učitelj-stvo celjskega in Šmarskega okraja, da je izrekel znanemu „nemškemu" naduČitelju na slovenski ljudski šoli v Vojniku, Jos. Kosohutniku, svoje posebno priznanje za referat, ki ga je izdelal povodom okrajne učiteljske konferencije leta 1907. (O uvajanju učiteljstva v njega poklic") — Ne vemo, je-li to priznanje res velja le referatu, ali pa Košutniku samemu za njega uvajanje v poklic. Nam je namreč še dobro v spo minu, kako vzgledno se je ta mož svoje dni „uvajal" — in to javno!
— v vzvišen svoj — vzgojiteljski poklic. Deželni naš šolski svet bi bil v Košutnikovem interesu pač dobro ravnal, ako bi omenjenega ukaza ne bi bil izdal.
Vlom. 22 letni Konrad K o k a 1 iz Serhovoev pri Mariboru je vlomil v Mariboru v spalnico gostilničarja Glaunigerja in odnesel razne zlatnine za 176 K. Kmalu nato so ga prijeli.
Narodna čitalnica pri Sv. Luciji priredi v nedeljo, 23. februarja v dvorani g. Antona Mikuža plesni venček.
Hranilnično knjižico Je ukradel. 26 letni Roman Kos iz Klao ca na Štajerskem je ukradel hranilnično knjižico z vlogo 747 K, dvignil nanjo 500 K, izradiral dvig ter potrdilo njegovo in položil nazaj knjižico, kjer jo ie dobil. Pa so zasledili tatvino. Kos je sicer zbežal, a menda nima dosti upanja, da bi se dolgo skrival.
Goriškemu kmetijskemu društvu je dovolila vlada 10.000 kron podpore, ki naj jih vporabi v pov-zdigo kmetijstva. Zlasti za živinorejo, prešičjerejo, čebelorejo in za razdelitev naprav za vzorne hleve in gnojišča.
Mesto  potovalnega učitelja
za kmetijstvo. Tržaško namestništvo razpisuje mesto potovalnega učitelja za kmetijstvo v goriškem slovenskem političnem okraju s sedežem v Gorioi. Glasom posebnega navodila bode dotični k prirejal strokovna, s praktičnimi demonstracijami združena predavanja o poljedelstvu, trtoreji, kletarstvu, sadjarstvu, zelenjarstvu, mlekarstvu, živinoreji, sviloreji in čebelarstvu. Najprej se nastavi pogodbeno z letno plačo 1800 K, stanovnino 300 K, pisarniškim pavšalom 100 K ter s potnim pavšalom 1000 K (skupaj 3200 kron); po triletni zadovoljujoči službi postane pa definitivni drž. uradnik X. čin. razreda. — Prošnje opremljene z izpričevali o dovršenih študijah in praksah, o dokazu avstrijskega državljanstva in jezikovnega znanja, je vložiti do 15. marca t. 1. pri o. kr. namestništvu v Trstu.
V goriške zapore so pripeljali pohajača Franca S p i Č k a s Kranjskega.
Obe nogi si le zlomil v Škrbini na Goriškem 131etni J u s t C o 1 j a, ko je sedel na vozu ter padel z njega, ker sta se mu splazila konja.
Junaki blata. Laška dvatisoč-letna kultura rodi v Trstu vedno zelo lepe sadove. Posebno zadnji čas, da je vredno, da se otmo pozablje-nosti. Sinovi te kulture so z lastnim blatom namazali tablo „Jadranske banke", tablo trgovca Brcegovoa in prav te dni tablo „Slovanske knjigarne" Josipa Gorenjca.
Otvoritev tunela pod Montuco V Trstu. Včeraj zvečer so otvorili predor pod Montuco v Trstu. Dolg je 347 metrov, širok pa 115, višina oboka znaša 7 27 m. Predor se začenja pod monumentalnim shodiščem Mon-tuce in sega do ulice Pallini. Ves predor je prevlečen s ploščami iz majolike, kar dela ob svitu električnih obločuio čaroben vtisk. Stal je 4 mil. 800.000 K.
Kap jO zadela solastnika tvrdke usnja M. Lustig & Figli v Trstu Karla L u s t i g a. Bil je takoj mrtev.
Zastrupiti se le botela v Trstu 171etna Gizela Vodopiveo zaradi ne -rečne ljubezni. Zdravniku se je Še posrečilo jo rešiti.
Predrzni tatovi. Zagrebški tatovi imajo poseben način kraje. K človeku, ki ga mislijo okrasti, pristopi eden izmed njih, mu ponudi na prodaj uro, ga pelje potem v kako samotno ulioo, kjer navidezno pobere s tal denarnico in kjer srečata kmalu nato drugega tatu, s katerim gredo naprej. Kmalu pride za njimi tretji lopov, ki trdi, da sta mu ukradla dva tatova precejšnjo svoto denarja. Ko prva dva uzmoviča zatrjujeta, da nista videla nikogar sumljivega, začne trditi oni, da mu je moral kdo izmed navzočih ukrasti denar in ko se mu z vso gotovostjo to zanikuje, pravi, da jih bo preiskal. Preišče svojo žrtev in ji pobere, kolikor ima denarja, potem jo pa vsi trije pobrišejo. Tako se je zgodilo v nedeljo zvečer Jurju Markulinu, ki je prišel iz Amerike in kateremu so tatovi vzeli 1030 ki, kolikor si je v potu obraza prislužil v tujini. O tatovih ni sledu, kakor sploh izginejo te vrste lopovi, kot bi jih kafra vzela.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa11 ima od danes do vštetega petka sledeči zanimiv spored: Sneženi mož (fantastično). Rešitev ponesrečene ladje Cristobal-Colon (interesantna projekoija). Pia pl. Tolomei (dolga projekoija, zgodovinska drama). Spomini hrabrega moža (smešno). V petek sodeluje pri vseh predstavah popolna „Društvena godba" godba".
Menažerija g. Karela Kluokega je dospela danes zjutraj v Ljubljano z 11 vozmi in se nastanila v Liter-mauovem drevoredu. Prva predstava bode v soboto zvečer.
Ubegli Kunčič — prijet. Nekdanji sodoviČar in svoječasm smešni državnozborski kandidat Kunčič se je že pred časom spri s svojo ženo m si poiskal za Ženo, ki mu je velikodušno podarila lepo premoženje namestnico v osebi služkinje Marije Kanajzlerjeve. Z denarjem, ki mu ga je izplačala žena, si je kupil hišo št. 17 na Rimski oesti. Sčasoma mu je denar pošel in začeli so ga rubiti. To pa je KunČiča malo ženi-ralo. Kar so mu danes zarubili, je jutri prodal. Naposled je hišo prepisal na svojo ljubimko, da bi mu ne bilo treba plačevati več tisočakov, na katere je bil obsojen vsled tožbe neke druge ženske, s katero je poleg Kanajzlerjeve občeval. Proti prepisu hiše je bila vložena izpodbijalna tožba. To ga je začelo le skrbeti. Z nekim Bianchijem je odpotoval v Trst, da bi se odpeljal v Ameriko. Bianehi, vrnivši se v Ljubljano, se je zelo prestrašil, ko je videl, da je izginila tudi Marija Kanajzlerjeva in z njo vred tudi Bianchijeva zlata ura in več drugih reči. Sedaj se nam poroča iz Trsta, da so tam aretirali KunČiča in Kanajzlerjevo, pri katerih so dobili 4000 K denarja. Kunčič in Kanajzlerjeva se bodeta morala s primernim spremstvom vrniti v Ljubljano.
Aretirana je bila včeraj po mestni policiji 1. 1887. v Kokri ro jena in v Šenčur pri Kranju pristojna samska služkinja Ana Erženova, katero tukajšnje deželno sodišče v policijski tiralnici zasleduje zaradi hudodelstva tatvine. — Tudi s užkinjo Marijo Kresetovo so dejali v zapor, ker je svojemu gospodarju pokradla za 49 K srebrnega jedilnega orodja in ga prodala pri nekem starinarju. Obe so izročili deželnemu sodišču.
Tatvina. Včeraj je bila med uradnimi urami v pisarni nekega ma gistratnega uradnika, med tem časom, ko se je mudil v neki drugi pisarni ukradena temnomodra zimska suknja z baržunastim ovratnikom in Črno karirano podlago, vredna 104 K.
Pes Je popadel 41etno postre-šČkovo hčerko Štefanijo Bregarjevo in jo na desnem licu znatno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Kamen zainčil jo te dni na Gradu neki deček in delavca Ferdinanda Pieinsteina na obrazu lahko telesno poškodoval.
Tatvini. Služkinji Mariji Majer-jevi so bili ukradeni v zavodu rSv. Marte", črni že ponošeni čelji. — Isto-tam je dosedaj Še neznan storilec ukradel šivilji Olgi PeČovnikovi dve krili, vredni 32 K.
Posivi DotiČnik, ki si je v Mar* čanovi restavraciji na Tržaški cesti v noči od sobote na nedeljo svojevoljno prilastil temnosivo dolgo moško pelerino ter z njo odlel, se opozarja, da isto čimpreje prinese ah' pošlje nazaj, ako neče imeti neprijetnih posledic.
Delavsko gibanje. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 6 Slovencev in 12 Ogrov, nazaj je pa prišlo 70 Hrvatov  in  50 Slovencev. 18 Macedoncev se je odpeljalo na Koroško.
Izgubljene In najdene reči.
Šolska učenka Enrika Rekarjeva je izgubila zlat šČipalnik. — Neki gospod je uekje pozabil črno palioo s srebrnim držalom, vredno 30 K. — Najden je bil zimski suknjič, katerega dobi lastnik pri magistratu. — Neža Doberškova je izgubila srebrno žensko uro z verižico, vredno 8 K. — Vdova Marijana Jerebova je izgubila Črno denarnico z manjšo svoto denarja. — Julija Dolenčeva je izgubila zlato o vratno verižico. — Na južnem kolodvoru je izgubljena, oziroma najdena usnjata denarnica, nikljasta tobačnica in rjava naglavna ruta. — Našel se je včeraj srebrn prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu.
»Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
— V spomin na vstajo Ti-rolcev leta 1809 proti Francozom
se prirede dne 14. in 15. avgusta 1909 velike slavnosti v Inomostu in gori Iser.  K slavnostim pride tudi cesar.
— 18 anarhistov Je obsodilo na smrt vojno sodišče v Varšavi.
— Sarajevski župan Esad Elendi KulOvJĆ je demisiouiral zaradi sklepa občinskega sveta, da se avstrijskim in ogrskim državljanom vzame aktivna volilna pravica v občinski zastop.
— Žalosten dogodek na hrvaški gimnaziji na Sušaku. V 6. razredu je Josip Sklijan razkazoval sošolcu Baretiću iz Kraljevice revolver. Pri tem je tretji sošolec prijel Sklijana od zadaj za roko, vsled tega se je revolver sprožil ter je krogla šla Baretiću skozi oko v možgane, da je bil na mestu mrtev. Sklijan je šel nato na stranišče ter si pognal kroglo v prsi. Ranjen je smrtno.
Rožne stvori.
* Boj z volkom. V Potenzi na Južnem Tirolskem sta peljala kmet Ciuccio in njegov mladi sin drva iz gozda, ko jima rikoči na pot gladen volk. Zver se je zapodila v kmeta ter ga zgrabila za vrat. Brezdvomno bi ga bil volk zadavil, ako bi ne bil pritekel na pomoč voznik., izredno močan mož Ciurletto, ki je zgrabil volka za vrat ter ga začel daviti. V borbi sta se valjala volk in voznik po tleh in boj je bil stiahovit. Kmet je bil tako ranjen, da ni mogel pomagati svojemu rešitelju- sin pa je bil premajhen. Za voznika bi bila stvar neugodno iztekla, da niso na klicanje prihiteli drvarji iz gozda ter volka s sekirami pobili. Kmet in voznik sta tako ranjena, da so ju morali spraviti v bolnišuico.
* Roparski poglavar v pokoju. K mnogobrojnim naslovom in dostojanstvom, ki jih deli turški sultan svojim zvestim podanikom, se je pridružilo sedaj novo dostojanstvo. Turška država ima namreč najnovejši ča9 med svojimi penzijonisti tudi — roparskega poglavarja. Njegova pokojnina je visoka ter spada med tisto redko kategorijo turških pokojnin, ki se tudi res izplačujejo. Dva cela meseca so se vladni pooblaščenci v Smirni pogajali s slovitim roparskim poglavarjem Mehmed Ca-kidžijem, ki je ustrahoval vso pokrajino, obenem pa branil reveže. Zaradi tega se ga vladni organi niso upali lotiti, temuč so se pogajali z njim zlepa ter ga končno tudi pregovorili, da je odložil s tovariši orožje za vedno. To pa je storil pod sledečimi pog-oji: 1. Vlada mu mora plačati mesečno 1000 pijastrov »pokoj nine«, njegovim tovarišem pa po 500 pijastrov. 2. Nakaže *a mu in tovari sem veliko, lepo posestvo, kamor ne sme stopiti ne Albanec, ne orožnik. Ta pogodba se je slovesno podpisala v mošeji. In turška vlada je ponosna, da se je na ta način odkrižala nad loge.
* Zopet dvorski škandal. Grofica   Jametelle,    rojena princezinja
Mecklenburg-Strelitz, potemtakem svakinja crnogorskog i prestolonaslednika Danila, je vložila tožbo na ločitev zakona. Vsled neke lahkomiš-ljenosti je bila, dasi nenavadno lepa, primorana se poročiti z navadnim fotografskim pomočnikom, čigar oče je bil branjevec v pariškem predmestju. Papež mu je dal naslov grofa Jametelle, nevestin oče, vojvoda Mecklenburg-Strelitz jima je kupil lepo vilo blizu Pariza ter naložil za hčer milijon mark dote, od katerih sta smela uživati le obresti. Sedaj se je lepa in živahna žena naveličala samotarskega življenja, ker je višja pariška družbi bojkotirala njenega moža.
* Škandalozni ples. Dosedaj so »slovela« za naj nemoralne j ša mesta Pariz, Budimpešta in Napulj. Toda kar se je te dni zgodilo v Štramber-ku na Moravskom, prekaša glede nemoralnosti celo imenovana mesta. Moški veselični odbor, v katerem so sedeli mladeniči in starci, se je dolgo posvetoval, kako bi se priredil najsi-jajnejši in najženijalnejši ples, in sicer nekaj takega, kar še dosedaj ni bilo znanega. Po dolgem posvetovanju je bil sprejet predlog nekega člana, naj pride vsakdo na ples tak, kakor ga je bog ustvaril, t. j. v Adamovih in Evinih kostumih. Vabila so se razposlala v zaprtih pismih, a na dan plesa se je zbralo toliko nagih plesalk in plesalcev, da jim je bila dvorana za ples premajhna. Policija je izvedela za ta škandal šele drugi dan ter je vsled ovadbe na državno pravdništvo zapihi ves veselični odbor. Glavni kolovodja Avgust Stanislav je obsojen na 4 mesece zapora.
* »Očetov £reh-<. Nedavno sta pripotovala iz Marzilja v Asti (Italija) graščak Karlo Maggiora in njegova 161etna hči, da potujeta drugo jutro naprej. Najela sta si v hotelu sobo ter šla po gledališčni predstavi spat. Ko ju je zjutraj sobarica hotela prebuditi ter trkala na vrata, ostalo je vse tiho, a vrata so bila znotraj zaklenjena. Hotelir je pozval oblastveno asistenco ter so odprli vrata s silo. Pokazal se jim je grozovil prizor. Na tleh jo ležala lepa deklica popolnoma naga ter krvavela iz štirih ran v prsih. Bila je mrtva. V postelji je ležal oče s prerezanim vratom in z nožem v prsih. Vsa postelja je bila v krvi. Nesrečni oče je gotovo silil hčerko, naj bi se vdala njegovi pohoti, a ker se mu je uprla, jo je zabodel, nato pa oskrunil. Pozneje je uvidel svoj težki in sramotni zločin ter se sam kaznoval.
* Ruski Časopis na Japonskem. Kakor posnemamo iz newyorškega lista »Japanese - American Corumer-cial Weekly«, prične ta mesec v Yo-kohami na Japonskem izhajati prvi ruski tednik, čigar namen je gojiti najiskreneje odnosaje med obema narodoma, kateri dosedaj niso bili baš prijateljski. Imenovani ruski list bo
povsem neodvisen in ne bode političen, kajti posvečen je predvsem književnosti in trgovini. Urednik in založnik novega lista je dr. Podopov, ki je zaeno tudi dopisnik na neki pe-trogradski list.
KnliževnosL
— Snujmo ljudske kajiiaioe.
To je naslov brošurioi, ki jo je ravnokar izdalo akad. fer. društvo „Pro-sveta". Brošurioa obsega navodilo za ustanavljanje in poslovanje ljudskih knjižnic in ne ravno popoln seznam primernih knjig. Gena 20 v.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3«
Telefonsko fn brzojavne Mroim
Vprašanje slovenske univerze akutno?
Dunaj, 12. februarja. Pri seji devetorice nemških strank je danes govoril naučni minister dr. Ma r c h e t o vseučiliškem vprašanju. Minister je naglašal, da je vprašanje o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem, sloven. vseučilišča v Ljubljani in italijanskega dozorelo v toliko, da ga je treba rešiti. Dr. Marchet je svetoval Nemcem, naj se s to rešitvijo sprijaznijo, ker bi se sicer ta zadeva uredila proti volji in brez sodelovanja Nemcev. Nemci so ministrov' nasvet odklonili ter se v prvi vrsti izrekli proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju, čes, da bi Slovenci in Malorusi takoj zahtevali, naj se za nje ustanove enaki zavodi na Dunaju, čim bi Nemci dovolili, da se italijanska fakulteta kreira na Dunaju.
Italijansko vseučiliško vprašanje. Dunaj, 12. februarja. Poročeva lec »Narodnih Listov« je imel razgovor z italijanskimi poslanci o vseučiliškem vprašanju. Poslanci so mu izjavili, da obstoji načrt, da se naj na Dunaju ustanovi italijanska pravna fakulteta, vendar pa ta načrt še ni popolnoma dozorel. Resnica je, da so poslanci o tem vprašanju že konferirali z B e e k o m in dr. M a r c h e t o m. Nekateri laški poslanci stoje na stališču »aut Roma, aut nihil« — vseučilišče v Trstu, ali raje ničesar, drugi pa akceptujejo načrt, naj se začasno na Dunaju ustanovi i tal. pravna fakulteta, vendar pa zahtevajo, da mora biti popolnoma neodvisna in samostojna, s svojimi profesorji in nameščena v posebnem poslopju.
Avstrijska delegacija. Dunaj, 12. februarja. Avstrijska delegacija je danes nadaljevala razpravo o točki »zunanje zadeve«. Govorili so delegati Baerenrei-ther, Šelige r, Axmann in dr. Kramar. Prihodnja seja bo jutri. Ministar Gessmann zbolel.
Dunaj 12. februarja. Minister Gessmann bi se imel danes odpeljati na Sovernik. Ker je pa zbolel na influenoi in mora ostati v postelji, je opustil misel, da bi šel na dopust na Savernik.
Ministrstvo za javna dela. Dunal 12. februarja. Ministrski svet je končal posvetovanje o agen-dah, ki se naj odkažejo ministrstvu za javna dela. Delokrog in področje novega ministrstva je že natanko določen.
Stavka tehnikov.
Praga, 12. februarja. Slušatelji češke tehnike so stopili v stavko. Danes ni bilo niti enega k predavanjem. Vzrok stavke je konflikt s profesorji.
Revolucionaren komplot na Ruskem cd k it.
Petro grad 12. februarja. Policija je aretirala, kakor je bilo že poročeno, bivšega poslanca v gosudar-stveni dumi Korniljeva. Ta aretaoija je v zvezi z odkritjem velike zaloge bomb pri orožniku Bogdanovu. S temi bombami so hoteli nekateri socialni revolucionaroi razstreliti v zrak več državnih poslopij. Bombe so bile fabricirane v Viborgu na Finskem. Za izvršitev komplota so bili določeni prvi dnevi meseca januarja, a se je to odgodilo iz neznanih vzrokov do meseoa februarja. Nalogo, da spravi bombe v Petrograd, je imel orožnik Bogdanov. Prišel je v Petr ograd 5. t. m. in je bil takoj aretiran, ker je policija izvedela o nameravanem komplotu. Z Bogdanovim je bilo are-tovanih 12 sokrivcev. V Viborgu so našli v hiši nekega Finca šest kil dinamita.
Dogodki na Portugalskem.
Llsabona, 12. februarja. Kralj Manuel odpotuje v kratkem s svojo materjo na svojo graščino Cindra. 20. t. m. bodo sklicani oortes, da bo kralj prisegel na ustavo.
tenova, 12. februarja. Diktator F ran o o s ženo in sinom je dospel semkaj. Odklonil je vsak interview s
motivacijo, da se je popolnoma odtegnil političnemu življenju.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do maCega zdravila, katero se da* tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešu joče, ako se namaže i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in Sivce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-00. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Taehlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v prt pirat, za mamo van z varnostno nam ko in podpisom. 6 36-2
Proti praha je m, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj še priznana
Tanno-cMnin Mtnra
takten okr«pcn|. laaUce,   od.tranlnle luk. in pr.pre£u|e Upadanje las.
I .trklenic« s navodom 1 krona.
SaipoiUla te ■ obratno poŠto ne manj kol dve ateklenici.
Zaloga vaah praizkuSanih zdravil, medic, mil, madioinal. vin, apaoijall-t.t, najfinejših parfumov, kirurglsklh obvez, avažih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna. Milana Lensteka
i Ljubljani, RtsIJtva cesta it. I
poleg DOToagraJenega Fran Joiefovega
labil. mostn 16 6
632
Poslano«
Prihodnji teden
se prične V »ANGLEŠKEM SKLADIŠČU OBLEK' prodaja 539 osebno kupljenih najmodernejših oblek po 15 do 20 jll Te obleke se bodo, ker so bile ceno kupljene, prodajale po $ld. T50, raunotoko se bo prodajalo ni sto dolgih domskih popotnih piafteo oseh baro po 4 gld.
Obenem dospejo semkaj tekom fesa messca parlikl mo deli damske konfekcije, ki Jih je gospa Bernatooićeoa o Parizu osebno izbrala.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila In Metoda.
G. Fr. Zupančič, tu, 12 K, katere je nabral ob priliki godovanja g. Apolonije Škrjančeve (Mrakove) iz Udmata v gostilni g. L Zupančiča na Martinovi cesti, s pristavkom, naj bi nam naša domovina dala še mnogo tako narodnih žen. — G. Fran Troj ar v Prevaljah pri Preserji 15 K, iz hvaležnosti do g. nad-učitelja Avg. Korbarja, ker mu je odpustil razžalitev in odstopil od tožbe. — Vesela družba v kavarni „Avstrija" 3 K. — Pri slavljenju avanzma našega „Jakca", nabrala fantovska družba v Jernejevi gostilni na Sv. Petra cesti 4 K. — G. El. Planinšek, tu, 6'60 K, katere je darovalo omizje uradnikov . ž. pri odhodnici g. načelnika Pahorja z besedami:
Pahor Polde gre odtod Spremlja ga Ciril-Metod. G. Rozalija Seliškar, je nabrala v gostilni pri „Rusu" 440 K. — Na domači veselici pri „Zlati ribi" v Ljubljani bilo nabranih 4 10 K. — G. obč. svetnik Jos. Turk v Ljubljani mesto venca na krsto g. Franje Kha-move 10 K. — G. Pepica Majzeljeva iz Bele cerkve 350 K, katere so darovali rodoljubi istotam. — G. Leopoldina Štajer na-jbrala v veseli družbi v gostilni „Kovač" v Dravljah 971 K. — G. Iv. Trpinčeva v Kamniku 10 K, katere so darovali gg. J. Kun-stelj, H. Sax, Al. Benkovič, V. Keber in nabiralka vsak po 2 K. — G. Ciril Premrl, cand. iur. v Št. Vidu pri Vipavi 10 K, kot poravnavo v neki kazenski zadevi, ki jo je plačal I. B. — G. Tomo Koprive v Zagorju ob Savi 2*80 K iz nabiralnika pri Medvedu. — Neimenovan gospod v Kostanjevici 2 K. — G. Tončka dr. Prevčeva v Kostanjevici nabrala v prijateljski družbi 7 K ter sama daruje 3 K, skupaj 10 K. — Skupaj 107.11 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Za učiteljski konvikt! G. dr. Alojzij Kokalj, odv. tu, 10 K, v spomin pokojne g. Ane Spindler. — G. Iv. Kruleč, c. kr. vad. učitelj, 10 K mesto venca na krsto šol. ravnatelju Fr. Raktelju. — G. Ferdo Wigele, učitelj v Starem trgu pri Rakeku, :21 K, katere so darovali g. Meliwa, gozdar na Uncu pri Rakeku 10 K, g. Cepernič, zemljemerec v Postojni 5 K v spomin umrli svakinji učiteljici Ivanki Perušek. G. Hinko Paternost, učitelj, nabral po pogrebu pri prijateljih pokojnice 6 K, skupaj torej 21 K. — Skupaj 41 K. — Živeli darovalci!
Vsoto smo izročili gosp. J. Dimniku. Za abogo vdovo Plrnat v Sp. ftlški: G. Kluka v Postojni  7 K, katere je nabral med kuhinjskimi gosti pri „Kroni". — Srčna hvala!
Narodnjaki! Prispevajte za Trubarjeo spomenik!
18 K
*l
117 91
113,
m
1C(
10' .81
*i
&%)
104]
ICO.
100. 1.01
98-60 981 99 76 looi
9990
98 76 801 tO
99 -
16? 26 £6S75 152 GS 3*; 9 60 278 — 262 -104 76 186 lb
22 96 466-
1C4 -101 —
ee2b
61*60 31 10 66-110-610 —
14876 679*— 1724 -€47--779-60 239-740'
616 iO 11623 —
637'-
617 — 161-
11 36 19 U
23 50
24 14 117 62
96 65 2M 4 84
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljan
Uradni kuni đon. borce 12. februarja 19^
•taUOflMBl papu*. Denar
•/, majska renta. • • . *>786
°/o srebrna renta   . . . 99-fc0
avstr. kronska renta.  • 1*7 80
p   zlata       „   . . 118 96
'C ogrska kronska renta . 94 60
l*t    .    zlata       ,   . 112 8:
ru posojilo dež. Kranjske 97-9.
I1/.*/« posojilo mesta Spljet ion 60
.        .   Zadar 99 8 **/■*/• b08.-herc. železniško
Sposojilo 1902 ... 9920
§ češka dež. banka k. o. 97 76 ,•/, zast pisma gal. dež.
hipotečne banke . • 99 86 tv//t pest kom. k. o. s
10°/o pr...... ;C8 10
>/.•/. zast pisma Innerat.
hranilnice..... 99 —
♦V/a zast pisma ogr. eentr.
dež. hranilnice. .  .H S9 —
|V/# z- Pte- °gr- hiP- ban-     £9 26
)V/9 ob!, ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
*V/o obl. češke ind. banke
f*7, prior. lok. želez. Trst-Poreč......
{*/, prior, dolenjskih žel. .
r/# prior. juž. žel. kup. ViV»
Vffh avstr. pos. za žtL p. a.
Srečk«.
Srečke od 1. 1860%  .  . . „    od 1. 1864 ....
g    tizske......
.   zem. kred. 1. emisije
l      •     -   H. -
„    ogrske hip. banke .
9    srbske a frs. 10O—
. turške......
lasilika srečka . . . jtreditne »    . . .
nomoške 9 ...
nrakovske       • ...
ljubljanske       , a a a
Avstr. rdeč. križa 9 ...
Ogr.     „      »   » • ♦ •
Rudolfove       •   .a •
$alcburške ,    •  • e
Dunajske kom.   m     .  • >
Delnim.
Bižne železnice ..... ržavne železnice.... Avstr.-ogrske bančne dein.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske m m . . Zivnostenske ■ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.  . • .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe
VaJmas.
C. kr. cekin ......
30 franki.....• •
I) marke....... _ overeigns.....• .
arkC eee.«*..
lškl bankovci.....
iblji
»larjl aaallllf
3U3|
156! 266; 154! 2861 2<9 258. J10! 187 24! 456 110-1
7t 551 33 97-104* 520
113.
1917
2i m
24
117811 95 85|
II 5
žitne cene v Budimpešti
Dne 12. februarja 19.8 Termin
PSeniea za april .  .   .  ." sa 60 kg K 12 Ub
Pšenica za oktober . .  .  za jO kg K 1043
ii       sa april ....  za 60 kg K 1067
\©ru*a sa maj 1908   .   .   sa 60 kg K 6*89
>tm     sa april .   .   .   .   u 6C kg K 7t9
Efektiv.
5 vin. višje.
Meteorolosiino poročilo.
V.iln*  nad morjem 306. Srednji ktachI tlak 786 8 mm
at I t* XI	Čas opazovanja	Stanje baro metra v mm	g. > si	Vetrovi	Nebo
10.	9. sv.	743 7	02	sr. Bvshd.	jasno
11	7. sj.	747 8	-6-7	ar. Jjvshod	•
e	2. pop.	748 0	28	al. jvsbod	
0 12. •	9. sv. 7. si. i. pop	7484 7466 7446	—07 -4*0 60	si s zahod pol. obl »5. al. j v thod | jasno al. a vzhod j ,	
Srednja predvčerajšnja in ▼derajSojs temperatura : 1-6' mm in —1*23 mm.; norm.: —07 la—0 6 Padavina v 24 arah   0*0° mm in 0*0'.
Zahvala.
V veliko tolažbo nam je bilo ob bridki izgubi dobrega očeta, gospoda
Frančišku Rahtclla
šolskega ravnatelja v pok.
izraženo sočutje in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti k Sv. Križu.
Osobito se zahvaljujemo darovalcem vencev, veleč. g. župniku o. Hugolinu Sattnerju, veleblagorod-nim gg. županu Ivanu Hribarju, dež. sod. predsedniku Albertu Levičniku, dež. Šol. nadzornikoma Frančišku Levcu in Frančišku Hubadu, državnemu pravdniku Frančišku Trenzu, slav. profesorskemu in učiteljskemu zboru, dragim prijateljem in znancem in gg- pevcem.
V Ljubljani, 12.februarja 1908. 536 Žalujoči ostali
i'
Iv
v Trbovljah*
v kateri je gostilna ter več stanovanj.
proda  iz proste roke.
Več se poizve na Selu štev. 1
pi LJubljani.
628-1
5$
Slama in seno
v balah
'7
|e ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10. *076-*o
Gospodično
kj je absolvirala trgovski tečaj ter zna nemško stenografijo, išče službe. Ima
tudi prakso. Nastop takoj. 626 1
Ponudbe pod „V. R.11 na uprav.
^Slovenskega Naroda".
76 15
k
Zavarovalnica  proti ognju išče
izurjenega potovalnega
uradnika
s plačo in provizijo. Reflektira se samo oa dobro kvalificirano osebo.      493- 2 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda*.
Dva dobro uvedena poštena
potnika
ra Kranjsko, Eoroško in Štajersko se takoj sprejmeta proti do on proviziji.
M. LAVRENČIČ
iganjarna In distelacija v Spod. Šiški pri Ljubljani. 50d 3
Trgovski sotrudnik, vešč manufakturne m modne stroke, govori slovenski, brvašsi, nemški, laski i a ogrski je tik išče mesto za
Nastopi lahko takoj. Pisma na upravništvo „Slov. Naroda*1 pod šifro „Stalnost"- 693—1
Dobro uvedena
prodajalna
mnogovrstnega blaga v v ljubljanski
Okolici pri farni cerkvi, z letnim povoljnim prometom, se takoj Odda vsled preobilega drugega posla. Ponudbe oai se blagovolijo noslati
pod M* „1908" poste re stan te, Ljubljana, f07—t
Ign, Fasching-a vdov*
Poljanski nasip steu 8.
fkchova fi ša.
lz«r«too ln solidno delo. One zmerne. Popratila «e to en o 1 f.  r kujejo.
Lep, velik
lokal
)nekdanja plesna dvorana) 80 Odda *a mesec maj. Pripraven je tudi za kako trgovino, skladišče ali delavnico.
Ravno tam so takoj odda
manjši lokal
za skladiSče ali kaj enakega.
Več v Florljanskih ulicah 24, 9ri hišnicL 473—2
Zaradi preselitve
prodam ||J5(J
* Orahovom, z dobro vpeljano in dobro iduco trgovino z mešanem bla-$°m; gostilno m iganjetočem, hlevom in lepim vrtom. 689—1 Hiaa stoji na najugodnejšem kraju, ftftsproti inpne cerkve, na ogla ob de-^Ini in okrajni cesti in je zaradi tega ** vsako trgovino zelo pripravna. V jjiii je tudi c. kr. poštni urad. Vse *ftgo nstmeno ali pismeno.
Anko Likar, nadučitelj in postni* v Orahovom pri Cerknici.
Vodovodi
konolUDcije, kopallfke naprave
Projekti in izvršitev/ pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe za s'
t" 8664—81
Inženir-hidrat ekt
Konrad LachniK, Ljubljana
Becnovenove ulice ttev. 4.
Brzojavi: Lactanlk-UubOano.
Izjava.
Podoisani Franc Trojar, posestnik oa Prevalju pri Preserju it 8, sem dne 6. februarja 1908 v gostilni Jožefa Sihadolnika na Prevalim it. 10 gospodu n&dučitelju Avguatu Korbarju s pso vanjem njegovega imena po nepotrebnem kradel čast
Gospod nadučitelj Avgust Korbar pa mi je na mojo prošnjo žalitev odpustil in odttopii od sodniškega preganjanja proti meni.
Zahvaljujem se mu za ta čin ple menitosti  in ulačarn za  „Diužbo sv. Cirila in Metoda" 15 K in za „Učiteljski kotmkt- 15 K.
Ljubljana, 11 februarja 1908.
627 Jraac Trojar.
Poslano.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se moja 505—2
pisarna za
za reklamo
nahaja fte vedno
v Gosposkih ulicah št. 3
kakor poprej. Prosim slavno občinstvo za obilna naročila, ker imam na razpolago 70 reklamnih desk na naj
lepših pnstorib. Naročila bom izvrševal točno, natančno in po najcižjih cenah.
S spoštovanjem
Franc Perdan.
ldol.|
Jutri, v četrtek, 13. t. m.
KONCERT
L j ubij. društvene godbe.
Začetek ob osmin.      Vstop prost
Spored:
1. Koračnica.
2. Supee: »Slavnostna ouvertura*.
3. Waldte uf c i: »Moj sen% valček.
4. Mortardo:  »Prebujenje  pomladi", romanca.
5. Verdi: „Bal v maskah", fantazija.
6 Sabathil: »Kanarčki", koncertna polka za pikolo.
7. a) Smetana: Šesterospev iz opere »Prodana nevesta".
b) Iradier: »La Paloma", meksikanska pesem.
8. Fučik: »Večer v Maksimu", potporni.
Odmor.
9. Adam: »Če bi bil kralj", ouvertura.
10. Strauss: »Sen o valčku", valček.
11. Audran: »Punčka", fantazija.
12. Končna koračnica.
Za obilni obisk se priporoča
541
Seidel,
hotelir.
5D00 Kron zaslužim
plačam onemu, ki ml dokaie, da mo|a ću desna zbirka
600 kosov samo za fl. 2*50
nI priložnostni nakup ln aicer: Pristna švicarska pat alat Boakopt topna nra, točno regal, in ki natančno gre, ■ 31 etno tvorni&ko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovratoiški in naprsni gumbi; 5delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; m i čl a damska damska broŽa, poslednja novost, koristna Žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nsnj. denarnica; par amer. butonov s imit. žlahtnim kamnom; pat angl. vremenski tlakomer; salonski album s 86 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali V la*e iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako dražbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in nea-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roško p f iepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50. Po povzetja ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DR BACH. svetovna rozpoilOolnlco
KraUo¥ štev. M.
N. B. Kdor naroČi s zavitka, um pridenem zastonj prima angl. britev ali B naj fin. žepnih robcev. Za neug-jaioče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 643
Proda se
hišo št. 40.
v Ilirski Bistrici na Metraa|skem.
Hiša ie v dobrem stanju, ima iako ugodoo Jepo sredi trga, z Ho*rod<tčo gostilno. Pol* g spada ledi m-i v m gospodarsko poslopie i vrtom ia aoka| umije, lm—i
Tozadevne ponudbe nai se poš Ijejo na na ilov: Ferdinand Kranjec, stud. techn, Dana} IV., Tehnika.
Zaradi preselitve SO proda lepo
posestvo
na deželi, oddaljeno 20 minut od Železnice, kjer je ie nad 50 let obstoječa gostilna in mesarija Zraven je lep senčnat vrt, nllve, travniki in dva
gozda. Pr>da se tudi samo gospodarsko poslopje. Natančnejša pojasnila daje Josip Kremiar v Llabll«nlf Gledališka stoika 3. **o
9^53 Naznanilo.
Usojam se velecenjemu občinstvu naznanjati, da sem z današnjim dnem premestil svojo kavarno iz ,9a^a6onS.&l*:o2fa~ m doma^ na
in prosim, naj mi tudi v sedanjem podjetju
<§> „Kavama Apolon" <§>
ohrani naklonjenost, ki se bom trudil, da jo s solidno in reelno postrežbo podpiram še zanaprej. 4*4 2 Nadejaje se mnogobrojnega obiska z velespoštovanjem
I Jakob Vospernig
V kavarnar.
X^ #T^av>        Prele v „Ratoliikem doma11.
Za zgradbo
Razpis.
v trsu Senožeče,
politični okraj Postojna,
otrebaa, na 61.230 kron proraSuajena deU in dobave «e bodj oddale potom
Javno ponudbeno obravnavo.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predloie
do 15. marca 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponndbe, katere morajo hiti kolkovane s kolkom za eno krono, je do-poslati zapečatene z nadpisom: nPonudb0 za prOVSOt|0 gradbe VOdOVOda v Senožečah.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej osebtni in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij Še 5% stavba* h stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih paprjih po kurzoi ceni.
Podpisani def. odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri stavbnem uradu v navadnih uradnih urah. 313—3
V Ljubljani, dne 29. januarja 1908.
Deželni odbor kranjski.
Št. 40/Pr.
Razglas.
518 1
se bode
Vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 3. februarja 1908 št 658 Pr.
votitev dvek poslancev za deželni zbor za deželno stolno mesto tjubljano
ki se ima vršiti
dne 28. februarja t. I.
vršila v štirih oddelkih
in sicer:
I. oddelek za volilce z začetno črko .A. —       v veliki dvorani »Mestnega doma11 z dohodom iz Streliikih ulic;
II. oddelek za volilce z začetno črko X — L v veliki dvorani »Mest-
nega doma" z dohodom od strani ob mestni ledenici;
III. oddelek za volice z začetno črko       —      v veliki dvorani hotela
„Union11; m
VI. oddelek za voliee z začetno črko 3 — Žj v veliki dvorani hotela
„Union", oba z dohodom skozi hišna vrata v Frančiškanskih ulicah.
S tem razglasom je razveljavljen drugi odstavek razglasa z dne 1. fe broarja t. L št 30/Pr.
Posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec volitev označena bodo poleg tega natančno tudi na volilnih izkamieah, ki se volićem pravočasno dostavijo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 11. februarja 1908.
Župan: IVAN HRIBAR 1. r.
Učenec
so sprejme ta kol ▼ trgovino na detelL
tfie, pove upravnistvo ^Slovenskega Narod*.  > 490 4
Tfilfsti mil
soliden, poHen in priden 80 Sprelme
s marcem 11.      «6 3
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Blagajne,...
proti poiaru in t lomu, „Foxtt pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kierkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 3484—66
Izurjeno
642-1
prodajalko
z večletno prakso v manufakturni ali špecerijski stroki, velco obeh deželnih ježkov v govoru in pisavi ter spretno v postrežbi, sprelme v kavožgalnico Karel Planiniek v HnkllanL
Premog in drva
prodaja po najnižjih cenah
, Bucher
Kolizej st 130
= Telefon št 250. =====
in sicer: 626—1
50 kg Ia trboveljskega premoga v kosih K 1-60
50 kg  kočevskega premoga v kosih . K 1 20
50 kg orehovnega premoga    ....   K 120
ittiutiii njiiti
Podpisano županstvo razpisuje
službo občinskega tajnika
z mesečno plačo K 70 —.
Prednost imajo penzijonisti, ki so v tej službi že izvežbani.
Prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju je vložiti
do 1. marca t. I.
pri županstvu. o37 1
Mestno županstvo v R dovljici.
dne 11. svezana 1908.
Vabilo
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice
na, IPrevojalij reglztr. zadruge z neomejeno za vazo
kateri se bode vršil
v atdolio, 23. svečana 1908
ob 3. mrl popoldne
v posojilniških prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva.
2. Čitanje revizijskega poročila Za-
družne Zveze.
3. Odobrenje računskega zaključka.
4. Slučajnosti.
ms lfatelstvo.
Spržena tteoja po
pod tako ogoantatf pogoji, ko draga savarorolntea ZlaflS Je zavarovanje aa asilisOs
„SLftVIJft~
36,248.074*78 K.
9I,936.999>78K.
A56C
0602
58
Dijak
se tako) sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se ▼ Gradišču 7,1. nadstropje na levo. 339 s
Kinematograf „€dison
ti   Dunajska cesta
■■■pult kavanu »Evropa*
V »sredo in soboto nov spored.
SUreliega su~x
trs. pomočnika
popolnoma samostojnega in izveibaneg, v trgovini z mešanim blagom, spref. meta Norbert Zanter & sin, i[ Peter, Savinska dolina (Štajersko^
SVETOVNOSLAVNI
£98 »9
BRANO JK
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU r
Nautrpljiva v vsaki družini! Dobiva sa v vsaki boljši delikatesa
trgovini in v vsaki kavarni.
Zajamčeno nepremcčijivo mazilo za usnje
HEVEAX! i
dela usnje mehko, trdno in zajamčeno nepremočljivo. Pločevinasta skatlja s Čopičem stane 3 K, 10 Škatelj 15 K. gmmf Na strokovnih r auta v ah aaaao najvišje odlika, "mi
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
Oes. kr. avstrijske    tfjjf    državno žoleznloe
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. oktobra 1907. leta.
Odhod trn LJohliane i vi- saLt
7-oc zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, iuž. žel., Gorica, d. K Trst, ckr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec , Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0~O5 pred pol d ne. Osebni vlak v smeri: lice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
u-*o p red poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak iuž. žel., Gorico drž. žeL, Trs dri. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
i-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8.48 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
r-iO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*85 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
K><40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žeL, trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico),
Odhod ia LJubljane dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a*O0 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik ICOO ponooi. Osebni vlak v Kamnik. (Sam. ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
C. kr. rainateijsttro
v Ltmhlfaavo Jas. aoLi
o-os zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka Jui
žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolloveea, Grosuplja. ll-io predpoidne.  Osebni vlak  iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja.
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak ii Beljaki
iuž. Žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čei
Podrožčico) Gorice  drž. ŽeL, Trsta drž
žel Jesenic 600 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*46 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žeL.
Jesenic.
U-60 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsfc drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic
Dohod v Ljubljano
6 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-69 predpoidne. Osebni vlak ia Kamnik/. 6"*o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9-69 ponooi. Osebni vlak iz Kamnika. (Sazu ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.]
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednji evropejskem času.)
železnic ? Trstu,
Občina Medvode, politični okraj Ljubljana, na 13.000 K proračun jena
dela m dobave, se bodo oddale potom
lovne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 31. marca L I. ob dvanajstih opoldne
podpisanemu odboru.
Ponndbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom: n Ponudba za prevsetje gradbe vodovoda za vas Presko."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponndbnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vad j ie 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnib vrednostnih papirjih po k urini ceni.
Deželni odbor Bi izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem nradn ob navadnih uradnih nrab. 681—1
Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani.
ZELEZNATO VINO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli *
■' [v Ejubljani
c. in kr.dvorni zalagatelf ia papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov praoarat, kateri lahno prenavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno Slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bledlčnim
ln slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2*—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina.
|C Jfarottla sa toEao ii-vrio proti povzetju.
||h tjnirflnfl zdravstveni svetnik in Ura nUpnVIl mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevaj očim in malo krvni m vedno z najboljšim uspehom ieleznato vino lekarnarja Plccollja v Lfublianl.
TIF   ^   f tOPAOP c       °^raim zdravnik
Ur« Ji «lEiJ{ISl v Ljubljani,je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal ieleznato Vino lekarnarja Plccollja v LJubljani.
flaj I rffphOF štabni zdravnik v Gorici lil* L* rUilllSi zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, ŽoleznatO Vino lekarnarja Plecollja V L|nbl|anl in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
ftll E finlAnP praktični zdravnik v Ljutila t • UtlJCI bljani, dosegel je z iolOZ-
natlm vinom lekarnarja Fleeoli|a v L|a-
blfanl izvrstne uspehe. IV 43—88
primarij v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da ie z uspehom teleiaetefja vina lek. Fiooau|i
■ansa	
i	1 A
v Ljubljani zelo. zadovoljen.
motorno dVOllOlO
boljše vrste tudi s stranskim sedežem. Ponndbe pod  HI. Wellnf" na
uprav. „Slov. Naroda".
t08-a
Uata svetinja
Birolln, Ptrtz, Ril itd
3(02 46
Najboljše
m
Izdeluje:
0. Sevdl
Stritirjm ulica 7,
Pohištvo
spalne ln Jedilne sok
domaČe, solidno delo, lms oeno m-prodaj Ferdo Primoiit, mizarski mojster v LJubljani, afUftor|OTO UlICO štev. 5. 353—3
Optični zavod
Jos. Ph. Gol ds tein
Podtranćo Iti
priporoča 6
vae v svojo atroko e pt da Joče predmete po zelo nizkih oenah.
Poprave točno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj veliki, bogato ilustrirani glavni katalog e okoli SOOO b likam i vsakovrstnih nibljastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po Izvirni It nor-nlikih rrnah.
Nikljastaremontoarka E   3"—
Sistem Ro s kop f patentna ura.....„   4/ —
Švicarska orig. sist Roskopt patent    .   . „ Registrirana „Adler Soskopf1 nikljasta re-montoarka na sidro . „ Goldinasta remontoar. „Luna" dvojni pokrov „ Srebrna remontoarka ,Gloria' kolesje, p- osto „ Srebrnn remontoarka dvojni pokrov .   .   . n Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vemet «5 g težka......„
Ros. tula nikU. cil. remont ora, kolesje
Luna, dvojni pokrov......
Budilka...........„
Kuhinjska ura...... .   , „
Schwarzwaldska ara......„
Ura s knkavico........„
Za vsako uro 8letno pismeno jamstvo. Brez rizika. Zamena dovođena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v BfOStn Jan HoiiJpaicl* r. in kr. dvorni dobavitelj V Moatn it 655 (Čeaho). 6 12
8 50
840
1818
2M
10-50 2*00 3
2-80 8-50
Samo prisna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 886—6
Goriškem vinotoči
ZdiS'va.'blSevĐ.o.
Stari trg 13.
Nepreklicno dne 2. aprila irebanje
loterija za ogrevalne sobe
1SOO dobitkov efektivne vrednosti 14 &S.OOO.
B*a*wf trije ajlavnt dobitki K 30 OOO, 5SOO, lOOO,   se na do-
bitnikovo zahtevo po odbitku 10 odstotkov in postavnega dobitvenega davka izplačajo v gotovem denar in.
Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni Dunaj i., Spiegelgasse 15 347—2
Razglas. Veliki blagovni in živinski
ne
s e 1x1 enj
v Velikih Laščah
vsled letošnjega prestopnega leta vrši
v ponedeljek pred sv. Jtfatijem dne 24. svečana 1908
pa, kakor nekateri menijo, dne 17. svečana. Županstvo Del. tašče
dne 12. svečana 1908.
Za zgradbo novega mosta „pod Kopišarjem-na okrajni cesti Jesenice-Planina v cestnem okolišu Kranjska gora na vsoto 3400 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih za enotne cene proraČnna naj se predlože
do 24. svečana t L
ob dvanajstih opoldne pri podpisanem.
Ponndbe, katere morajo biti kolaovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpsom: „Ponndba za prevzetje gradbe mosta „pod Ko* pisarjem" na okrajni cesti Jesenice-Plam Da-.
Ponndbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne dogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razen tega je dodati kot vadij ie 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v DUpilarnovarnih vrednostnih papirjih po burmi ceni.
Okrajni cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbena* razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni na Jesenicah, **** *
Jesenice, 6. svečana 1908.
Okrajni cestni zastop Kranjska gora.
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prte ion.
242-7
vsed bleftčeče beline, ki jo dobi prtenina.
ker ne dobi prtenina po pranju prav nI kakega
duha.
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo
Mam.
Dobiva ao v trfovinah a dfOforilaaml, a kolonijalnim blagom in
Ha debelo pri L M lit LOS, Dona] I., NOlkerbastel 1
Indajateaj in odgovorni urednik: Rasto Pnutoaiemiek.
in
.Narodne tiskarna*
n