GEOGRAFSKI OBZORNIK V E N C E U , Pet ra: Izseljevanje Slovencev v Argentino in nji- hovo vračanje. - Ljubljana, 2001. - Mentor Milan Bufon. - Diplomirala: 1 3 . 4 . 2 0 0 1 . VIDIC, Ema: Geografija KS Polica. - Ljubljana, 2001. - Men- tor Marijan M. Klemenčič. - Diplomirala: 13 .6 . 2001 . V U K , Vojka: Turistični indeks v občinah in turističnih krajih Slovenije. - Rogatec, 2001. - Mentor Anton Gosar. - Diplo- mirala: 23. 1 1 . 2 0 0 1 . ZAJC, Gregor : Sonaravni razvoj v Alpah: s posebnim ozi- ram na občino Kranjska Gora. - Ljubljana, 2000 . - Mentor Anton Gosar, somentor Friedrich M. Zimmermann. - Diplo- miral: 2 3 . 2 . 2 0 0 1 . ZAJC, Jernej: Geografija cerkljanske pokrajine. - Cerklje, 2 0 0 0 . - Mentor Marijan M. Klemenčič. - Diplomiral: 2 3 . 2 . 2 0 0 1 . ŽEMLJIC, Alenka: Onesnaženost manjših slovenskih rek v 70' in 90 ' letih ter njihove samočistilne sposobnosti. - Ljubljana, 2001. - Mentor Dušan Plut. - Diplomirala: 20. 6. 2001 . Z O R K O , Gregor : Socialnogeografske značilnosti občine Rogatec: novi prostorski procesi kot posledica uveljavitve med- državne meje med Slovenijo in Hrvaško. - Ljubljana, 2001. - Mentor Anton Gosar. - Diplomiral: 2 0 . 6 . 2001 . Z O R N , Mati ja: Gorski relief kot posledica skalnih podorov. - Ljubljana, 2 0 0 1 . - Mentor Karel Natek. - Diplomiral: 13. 6. 2001. - Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani za leto 2001. Ž A G A R , M i h a : Možnosti čezmejnega sodelovanja na območju občin Jezersko, Solčava in Železna Kapla. - Ljub- ljana, 2001. - Mentor Milan Bufon. - Diplomiral: 13 .6 .2001 . PETI T A B O R D R U Š T V A MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE : B E N E Š K A SLOVENIJA - ROBIDIŠČE 2 0 0 1 Staša Mesec Od 1. do 9. julija 2001 se je 27 študentov geo- grafije in nekaterih drugih ved udeležilo petega geo- grafskega raziskovalnega tabora. Izbira okolja ni bila težka, saj je po taborih na Krasu, v Beli Krajini, Prek- murju in na Koroškem zopet prišlo na vrsto obmejno, periferno in demografsko ogroženo območje. Tokrat je bil izbran Breginjski Kot, pozornost pa je bila name- njena tudi drugi strani meje, kjer gre za geografsko podobno območje. Obe območji pa sta bili dolga leta med seboj le slabo povezani. Izbira je bila toliko bolj uspešna, saj je vsebinski del pripravil domačin, geo- graf Simon Skvor, ki se s tematiko ukvarja že nekaj let. Omejili smo se na občino Kobarid, podrobneje Bre- ginjski Kot, ki na lokalni ravni pogosto predstavlja zao- kroženo celoto v smislu razvojnih načrtov, na italijanski strani pa smo obiskali pomembnejša središča »beneš- kega slovenstva« v Nadiških in Terskih dolinah ter osred- njem ravninskem delu (Čedad). Z vsebino tabora smo organizatorji želeli območ- ji približati udeležencem tabora, da bi tako zaznali problematiko obmejnih delov, spoznali in ocenili raz- vojne načrte na obeh straneh meje ter čezmejno sodelovanje, v sklopu okrogle mize na temo sodelo- vanja, ki se je pokrivala z zadnjim dnem našega tabo- ra, pa predstaviti opazke in ugotovitve ter predloge, do katerih smo prišli med devetdnevnim raziskovanjem in terenskim delom. Prvi dan so udeleženci predstavili teme, ki so jih predhodno prevzeli in ki so se nanašale na vsebinski del tabora. S pogovorom smo orisali območje in sku- paj ugotovili tako družbene kot fizične dejavnike, ki so v preteklosti in danes izrazito vplivali na specifič- nost prostora. Drugi dan je bil namenjen obisku župana občine Kobarid ter predavanjem v prenovljenem muzeju v Breginju, edinem ostanku starega Breginja. Zupan Pavel Gregorčič je izpostavil problem staranja prebi- valstva, problem odseljevanja mladih in slabe možno- sti za zaposlitev višje izobraženih kadrov ter razvojne plane občine. Vida Skvor, kulturnica in učiteljica na podružnični šoli v Breginju nam je predstavila delo- vanje in pomen društev na lokalnem nivoju ter zgodo- vino šolstva. Jezikoslovec in velik poznavatelj Rezije, pa tudi Beneške Slovenije, mag. Roberto Dapit se je dotak- nil položaja narečnega jezika v Terskih in Nadiških doli- nah. Zgodovinar Aleksander Lavrenčič je predstavil bogato zgodovinsko dogajanje, ki je imelo velik pomen tudi za današnji izgled območja, hkrati pa je pomembno tudi z vidika sedanje turistične ponudbe. Etnologinja Inga Miklavčič - Brezigar v sklopu Goriš- kega muzeja preučuje etnološko izročilo najzahodnej- še vasi Slovenije - Robidišča. Tretji in četrti dan sta bila namenjena preučeva- nju fizičnogeografskih dejavnikov pokrajine. Z dr. Kar- lom Natkom smo obiskali popotresno Drežnico ter preučili različne učinke (tako družbene, predvsem psi- hične, kot fizične) potresov v letih 1976 in 1998 ter primerjali obnovitvene strategije. Z dr. Jurijem Kunaverjem smo spoznali geološko zgradbo ter preučevali učinke poledenitve in pretoči- tev Nadiže in tako spoznali posebnosti reliefa. Četrtek je bil namenjen čezmejnemu obisku Spe- terskega dvojezičnega vrtca in osnovne šole, kjer nas je sprejela ravnateljica Živa Gruden, spoznali smo pomen in delovanje Gorske skupnosti Nadiških dolin in razvojne načrte čezmejnega sodelovanja, ki ima- jo velik pomen tudi za slovensko stran. Naslednja posta- ja je bilo Topolovo, zanimivo prenovljena beneška vasica, kjer nam je arhitekt Rukli predstavil že delno uresničen načrt oživitve kulturno-turistične dejavnosti v sicer močno izpraznjeni vasi. Zadnji obisk je bil namenjen vasici Matajur, kjer nas je sprejel duhovnik Božo Zuanella in nam pred- stavil svoj kritičen pogled na usodo beneških Slovencev. Pomemben del beneškega slovenstva so tudi SLORI (Slovenski raziskovalni inštitut), Zveza izseljencev in časopis Novi Matajur. Na SLORI-ju sta nas sprejela g. Riccardo Rutar in g. Renzo Matelig, ki se ukvarja- ta predvsem z izseljeništvom. Tednik Novi Matajur je poleg Primorskega dnevnika edini tednik, ki objavlja 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK tudi v slovenščini. Poleg tega ¡e uredništvo pomemb- no tudi zaradi izdaj in slovenskih prevodov otroških in drugih knjig. Petkov večer je bil namenjen pomoči Kulturnemu društvu Stol - sekciji Robidišče, ki je organizirala dobro- delno prireditev s Sašo Pavček. Zbrana sredstva so bila namenjena ureditvi hiše za izseljene Robidiščane, kamor bi se lahko vračali. Preko Fojde in Barda smo predzadnji dan obiska- li geografsko še bolj odmaknjene Terske doline, kar je bilo predvsem v oddaljenih in težje dostopnih vaseh mogoče opaziti že na prvi pogled (prazne hiše). V Bardu smo obiskali zasebni slovenski etnografski muzej v lasti profesorja Viljema Cernija. Zanimivi pred- meti in fotografije so nema priča črne usode slovens- tva, ki nam jo je gospod Cerni tudi ubesedil. Naj ob tej priliki povabim v njegovem imenu še bralce tega prispevka, da zanimivo zbirko obiščejo. Kot sem uvodoma dejala, smo poskušali udeležen- ci tudi sami zapustiti svoj delček Kotarjem in Beneča- nom, ki so nas prijazno gostili. Z analizo prednosti, slabosti, nevarnosti in možnosti, ki smo jo predstavili na javni okrogli mizi na Mostu na Nadiži, smo doda- li svoj oddaljen, morda neobremenjen pogled na pri- hodnost zanimivega, a gotovo premalo prepoznavnega dela slovenstva. Vabim vas, da zaključke preberete v zborniku, ki je nastal na podlagi prispevkov, ki so jih udeleženci pripravili pred udeležbo na taboru, ter prispevkov v obli- ki dnevnika, kakor sem jih v skrajšani obliki omenila v tekstu. Zbornik je moč dobiti v knjižnici na Oddel- ku za geografijo na Filozofski fakulteti in v NUK-u. Brez- plačna publikacija obsega 72 strani, urednika sta Simon Škvor in Staša Mesec, pisci vsebinskih prispev- kov pa so vsi udeleženci tabora. Tisk so omogočili spon- zorji in donatorji, ki so omenjeni v knjigi. Uredniki in pisci prispevkov verjamemo, da smo pris- pevali pomemben del k promoviranju zahodnega slovens- tva, pa tudi osnovo sedanjim in bodočim raziskovalcem, ki se bodo ukvarjali z obravnavanim območjem. Z B O R N I K VELENJE, 2 0 0 1 Natal i ja Speh Knjiga, ki jo predstavljamo, je sad dveletnega počit- niškega ustvarjanja mladih raziskovalcev in mentorjev, kot jo v uvodu predstavi njen urednik Matjaž Salej. Nastajala je na dveh že tradicionalnih raziskovalnih taborih Zoisovih štipendistov v Šaleški dolini - na 10. po vrsti I. 1999 in na 11. v lanskem letu. Običajno je bilo za prizorišče tabora izbrano ruralno obrobje Šaleš- ke doline (Paški Kozjak, Bele vode, Vinska gora), pre- tekla dva tabora pa sta prvič potekala v največjem urbanem središču doline. Zbornik z vsemi izsledki in ugotovitvami taborov zadnjih dveh let je izšel na 414 straneh kot četrti zvezek formata 22 x 15 cm v zbir- ki Okolje, izdal pa ga je inštitut za ekološke raziska- ve ERICo iz Velenja, ki je raziskovalni tabor v sodelovanju z območno službo zavoda RS za zapo- slovanje Velenje, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport RS, MO Velenje ter gostujočo OŠ Gustava Šili- ha Velenje tudi organiziral. Po urednikovem mnenju predstavljeni zbornik ni samo zbornik številnih člankov z dveh taborov. Je knji- ga svojega časa, monografski prispevek o življenju in delovanju najmlajšega slovenskega mesta ter njego- ve okolice, kamor nas popeljejo avtorji uvodnih član- kov. Predstavijo nam začetke in nastajanje ter razvoj Velenja v povojnem času, ko je mesto dobivalo današ- njo tako značilno podobo. Hkrati je zbornik spomin mla- dih na dva raziskovalno obarvana počitniška tedna. V nadaljevanju sledita prispevka avtorja znakov raziskovalnih taborov Šaleške doline, Roka Polesa. V prvem nas Rok popelje v podzemlje, kjer prebivajo bergmandeljci ali rudniški škratje (znak tabora 1999), v naslednjem pa spoznavamo podvodni svet jezerske- ga zmaja Pozoja (znak tabora 2000), ki kot izmišljen »genius loci« (zasebno božanstvo v rimskem verova- nju) bdi nad življenjem Šalečanov. Sledijo izčrpna poročila posameznih raziskoval- nih skupin, ki so jih mentorji pripravili v obliki strokov- nih člankov. Spremlja jih bogat izbor različnega grafičnega materiala. Tako izvemo, da so člani geo- loške skupine ugotavljali geološke značilnosti urbanega okolja ter popisovali nahajališča nekovinskih mineral- nih surovin na območju MO Velenje. Kemiki so zabe- ležili vse iztoke in pritoke v glavno odvodno žilo Šaleške doline na občinskem območju, opravili laboratorijske fizikalno-kemijske analize zajetih vzorcev ter pritoke uvrstili v kakovostne razrede. Že v uvodu prispevka izve- mo, da skoraj polovica (45,8 %) analiziranih iztokov ne ustreza normativom, ki veljajo za odvajanje odpad- nih voda v površinske. Zoologi so izsledili 5 vrst dvo- živk, vse z Rdečega seznama ogroženih dvoživk v Sloveniji, ter 6 vrst plazilcev, prav tako z Rdečega seznama ogroženih plazilcev v Sloveniji. Ornitologi so se ukvarjali s pomenom urbanih ekosistemov za biot- sko pestrost ptic in ugotovili, da je sestava združbe ptic v Velenju podobna sestavi ornitofavne v drugih evrop- skih mestih. Skupina za biologijo jezer je proučeva- la makrofite v šaleških jezerih (najbolj poraščeno jezero je Velenjsko), medtem ko so botaniki popisovali vse lesnate rastlinske vrste v že na prvi pogled povsem pozabljenem (beri zelo neurejenem) Sončnem parku. Člani skupine za krajinsko arhitekturo so s proučeva- njem vseh odprtih površin v mestu opozorili na njihov pomen in vrednotenje ter potrebo po preudarnem načr- tovanju. Skupina za ljudsko medicino je ugotovila, da prebivalci Velenja kar dobro poznajo in uporabljajo zdravilne rastline. Socialnogeografska skupina je z anketno raziskavo proučevala odziv Velenjčanov na problematiko potencialnega širjenja ugrezninskega 29