PREJELI   SMO        Neizkoriščena možnost v turizmu in gostinstvu
"Drive in" restavracije ob naših avtocestah?
Promet na naših avtomobilskih cestah je zlasti v sezoni zaradi prlliva turistov zelo gost; Vsem turistom pa je skupno, da se jim mudi na cilj, kjer imajo večinoma že plačane rezer-vacije.
Zamislimo si položaj turista, ki potuje sko-zi naše kraje na oddih. Čeprav je verjetno od-poioval pravočasno, se mu na poti mudi, saj ga na kraju potovanja čaka rezerviran hotel, kjjar bo v miru obedoval in se odpočil.
Kaj pa, če bi se spotoma ustavil? Res je toplo kosilo več vredno od hladnega narezka. Toda treba je zaspustiti glavno cesto, poiskati pai'kimi [prostor dn primernio restavracdjo ter obedovatd. To pa lahko vzame uro ali dve dragocenega časa in medtem je lahko že bli-zu oilja.
Za to, da turisti v tranzHu potujejo iniino nas in ne potrošijo nekaj svojih deviz, čeprav bi to želeli, pa smo krivj sami, ker ne znamo dovolj priislubnitd zahtevam potndkov na av-tocesti, ki žele ob najimanjši zamudi časa obe-dovati in ,se okreipčati dn čimprej nadaljevati vožnjo.
KAJ JE »DRIVE IN« RESTAVRACIJA?
Dobesedno prevedeno, to je restavracija, ka-mor se potnilk pripelje z avtomobiloin. Obi-čajno so to provdzoTdčne restavracije, M so odprte le v sezoni.
Te restavracije, za patnMce v tranzitu, so vedno postavljene ob avtocestah. Zidanih ob-jektov je malo, ali jih sploh ni, ker je moč uporabljati provizorije. V bistvu gre za ogra-jen prostor z mnogimi parkirnimi prostoni ter z uvozom in izvozom na avtocesto. Potnik, ki se pripelje po dovozni poti z avtoceste, pri vhodu prejme jedilnik oziroma sezniam turi-stionih menujev. Alkoholnih pijač ni na sez-naimi in jih ni možno ddbaii. Gost nato vozi avto do parkirnega iprastora, kjer parkira, a ne zapusti vozila. Parkirni prostori so razpore-jeni vzdolž leseoih hodnikov, fci so nekaj cen-timefcrov dvdgnjeni od tal in po katerih hostese pripeljejo na servirnih vozičkih .hrano. Ko se je gost odločil za menu, prižge luči avtomobila, kar je znak za hasteso, da prevzame naročilo in servdra hrano. Hostesa servsra obed v ko-vdnskih košaricah, ikd zelo spominjajo na na-kupovalne košarice v supermarketih in te ko-šarice obeša na zunanje strani oken avtomo-bilov, gostom pa izroči pladnje. Goistje obedu-jejo kar v svojih avtoriiobilih. Hrano si servi-rajo samd dn jo jemljejo skozi avtomobilsko okno iz košaric. Ko gostje končajo. z obedom, daje zopet znak hostesi z lučmi avtomobila. Hostesa pobere košarice dn pladnje ter iz-stavi račun. Običajno se poravna račun pri blagajni, M je pastavljena pri izvozu iz resta-vracije na avtocesto.
Lokacdja teh restavracij je v bldžini črpalk oziroma blizu odcepov avtoceste. Večje resta-vracdje imajo še pred uvozom znak ali sema-for, kjer svetd rdeča luč, kadar so vsa parkir-na mesta v*restavraciji zasedena.
Te restavracdje so pogostejše na ameriškem kontinentu. Od tam izvira tudi ime teh resta-
vracdj.  To  pa ne  pomeni,   da  bi  morali  slepo uvajati tujke v naš jezik.
V   pcštev   pride   predvsem   znak,  'ki   mora iofoTmiratd turista:
—  Da gre za restavracije.
—- Da so restawacije namenjene avtomo-Bdlistom.
—  Da gre tudi za parkiranje.
Morda bi bilo dovolj, da bi napis »restav-racija« opremili z znaki za smer vožnje in za parkiranje.
POMEN TEH RESTAVRACIJ
V   prvi  vrstd  je  potrebno  poudariti,   da te restavracije zahtevajo relativno zelo ma^o in-vestdoijsfcih sredstev. Nujno potreben je le us-strezno urejen in tlakovan parkirni prostor, s primerno razporejenimi hodniki, koridorji. Ne-kateri   objekti,   za   pnipravo   hrane,   ki   jo   je treba le pogreti in prdpraviti za serviranje, ter higienski prostori, so lahko le provizoriji.
Z uvajanjem teh restavracij bi prehodnim turistom ugodili s taplim obrokom ob minimal-nd izgubi časa.
Te   restavracije 'bi  bile  pomembne  tudi  v širšem  tnerilu,   saj   bd  prispevale  k  boljšd   in celovitejšd turistični ponudbi,  kar bi pomenilo. točko več  v  medinarodni  konikurenci  na_pod-ročju turizma.                      ing. Marijan Žigon