# #  # / % B *$ C   " C;&8 >% ) 4- &    / -4 & Njegovi spisi imajo veèji del obliko dialoga in se pogosto imenujejo po katerem od filo- zofov. Platon je bil star prib- li`no 31 let, ko so leta 399 pr. Kr. usmrtili Sokrata. Navzoè je bil ves èas procesa. Zanj je bila to zelo travmatièna izkuš- nja, saj je bil Sokrat zanj naj- boljši, najmodrejši in najpra- viènejši izmed vseh ljudi. Sokratov zagovor spada med zadnje Platonove spise in ni zapisan kot dialog. Prevajalec Gorazd Kocjanèiè poudarja, da Zagovor presega tako zapis o razpravi na sodišèu kot tudi zgolj neko Platonovo umet- niško delo. Gre za tekst o ek- sistenci filozofskega `ivljenja in s tem tudi za tragedijo fi- lozofije kot take, saj je Sokrat pravzaprav obsojen zaradi fi- lozofije. Prikazuje kritièni trenutek veènega boja med posameznikom in maso, med krepostjo in povpreèjem, med filozofijo in sofizmom. Obrav- navani dramski prikaz poleg Sokratovega zagovora vsebuje tudi dva dialoga, ki nosita na- slov Kriton in Fajdon. Ti trije odlomki namreè tvorijo celo- to, ki obravnava proces proti Sokratu in njegovo smrt. Tudi za ta tri Platonova be- sedila velja, da verjetno nikoli ne bomo dokonèno razloèili, kje se pravzaprav konèa pravi Sokrat in kje se zaène Platon. Vsekakor pa ima slavno bese- dilo kar dva avtorja, ki ju – eni enega, drugi drugega – strokov- njaki proglašajo za najveèja fi- lozofa èloveštva. Ni èudno, da je gradivo nadvse dra`ljivo tudi za (mono)dramsko uprizori- tev. Isti razlog nas seveda zlah- ka navduši tudi za ogled pred- stave. Èe drugega ne, si èlo- vek lahko obeta u`itek ob so- razmerno lagodnem spremlja- nju velikega besedila. Am- bient na odru pred zaèetkom je obetajoè, scena zanimiva. Od tu naprej pa sta dve poti. Kogar ne moti veèinski igral- ski slog slovenskih profesio- nalnih gledališè, bo ob tovrst- ni gledališki interpretaciji go- tovo prišel do tistih u`itkov, ki jih od teatra prièakujemo. Drugaèe pa se piše tistim, ki se ne morejo navaditi grotesk- nega »šentjakobskega« zviranja in jih takšna igra vodi do pre- prièanja, da bi bilo bolje, ko bi vzeli v roke Platona v knji`ni obliki. Èe Sokrat res ni bil rav- no lepotec, zato br`kone še ni neobhodno capinska podoba. Še posebej pa ne slaboumno gestikuliranje, neprestano presedanje in stopicljanje, ne- naravno govorjenje v vseh mo- goèih jakostih, ritmih in tem- pih itd. Morda je bil to do- bronameren poskus, da bi Platona napravili bolj zanimi- vega … Vendar je igralec Dare Valiè alias Sokrat kljub vsemu v mnogih dovršenih momen- tih dokazal, da bi nam zlahka pripravil vrhunsko predstavo. D C* 1. J. Juhant, Zgodovina filozofije, Ljubljana, Dru`ina, 2001, 36. »No, zdaj je res `e ura, da odidemo: jaz, da umrem, in vi, da `ivite. Kdo od nas pa odhaja v boljšo resniènost, ni jasno niko- mur – razen bogu.« (Sokrat) Sokrat (469-399 pr. Kr.) je zaèetnik grške klasiène filozo- fije. Rodil se je v Atenah v zlatem obdobju tega mesta. Posebej je znan po svoji ma- jevtièni (babiški) metodi, pri kateri je s spretnimi vprašanji sogovornika pripeljal k prave- mu odgovoru. Sokratov nauk je v celoti pre`et s skrbjo za èloveka. Kljuèno vprašanje zanj je vloga kreposti v èlove- kovem `ivljenju. V nasprotju s sofisti, ob katerih je per ne- gationem gradil svoj filozofski lik, je poudarjal, da »lahko spoznamo in sprejmemo ne- kaj trdnih in gotovih etiènih naèel«.1 Velja za izjemno mo- ralno osebnost, saj je zvestobo naèelom plaèal s smrtjo. Platon je bil rojen v Ate- nah leta 427 pr. Kr. Odloèilen peèat mu je dal njegov uèitelj Sokrat. Kot pravi sam, je hva- le`en za štiri stvari: da se je ro- dil kot èlovek, kot moški, kot Grk in kot atenski dr`avljan v Sokratovem èasu. Je prvi filozof v zgodovini, ki nam je zapustil celovit pisni opus v izvirniku.