67. številka. Ljubljana, v petek 23. marca 1900. XXXIII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter vetfa po poatl prejeman za avetro-ograk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat Uska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo .pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. dne 11. avgusta bili nameravani in pripravljeni novi napadi na njegovo hišo, na niso dr. Dečkota, c. kr. notarja Detička in Dra-gotina Hribarja, in da so se tudi že naprej naznanjali. Pri tej priliki je dr. Dečko prosil pri c. kr. okrajnem glavarstva varstva, ki pa se je moglo dovoliti samo za dr. Dečkota in Dragotina Hribarja, ker ležita hiši dr. Sernca in notarja Detička v mestni občini in torej spadata pod kompetenco mestnega urada. Ces. kr. okrajni glavar je pač hotel posredovati pri županu, kar pa sta dr. Ser-nec in dr. Dečko odklonila, ker se na predvečer podani prošnji za varstvo ni ugodilo. Oba sta se na to brzojavno in direktno obrnila na c. kr. namestnika za dovolitev varstva po ces. kr. orožnikih in se njiju prošnji ugodilo. Vsled energičnega nastopa c. kr. na-mestništva je župan še pravočasno ukrenil, kar je bilo treba, da se ohrani red, zlasti je dal nabiti oklic, katerega je tudi priča dobil v roke. Vsled tega so izostale tisti večer vse demonstracije, izgredi in napadi popolnoma, tolpe so nehale se nabirati, klatiti se in patrulirati in sta nastala mir in red. Značilno je tudi to, da, ko je c. kr. okrajni glavar pri županu in mestnem uradu sam prosil varstva za dr. Sernca in notarja Detička, mu je podžupan Rakusch odgovoril: „Gospoda dr. Sernec in dr. Dečko naj sama pri mestnem uradu in pri županstvu prosita varstva", kateri predlog je priča seveda odklonil. Večino po dr. Serncu navedenih okolnosti je potrdil tudi priča Gvidon Sernec. (Konec prih.) V LJubljani, 23. marca. Spravne konference. Nemci se delajo zopet sila razburjene. V spravnih konferencah je namreč KOrber na energični ultimat Mladočehov izjavil, da je pripravljen v vesti češčino kot notranji uradni jezik, ako se s tem povrne mir v češko deželo. V kakšni obliki in v kakšnem obsegu se to zgodi, Korber ni povedal. Kakor poročajo listi, Nemci v dotični seji sklepu Korberja niso principialno ugovarjali, nego je posl. Prade le pripomnil, da mora ostati nemščina posredovalni jezik, da pa spravne konference niso kompetentne, da bi to določile. Nemški listi se silno togote, da je prišla Korberjeva izjava v javnost ter dolže češke veleposestnike, da so izdajalci konferenčnih tajnostij. Trdijo celo, da 30 podkupljeni. Bržčas pa so pod-kupljenci nemški liberalci, ki so kot židje za denar prav posebno občutljivi. Čehi so po svojem govorniku drju. Kaizlu izjavili, da so prepričani, da se s češkim notranjim jezikom povrne mir na Češkem, ter da pričakujejo, da bo Korber svojo obljubo tudi izpolnil. Češki delegatje so na to predlagali, naj se izvoli pododsek, ki se bode bavil • med zasedanjem deželnih zborov z jezikovnim vprašanjem pri deželnih oblastvih. Kurber namerava baje takoj, ko se izkaže neuspešnost spravnih konferenc, naredbe-nim potem vvesti češki notranji uradni jezik. Ako se to res zgodi — kar pa nikakor ni gotovo — bodo začeli Nemci nedvomno zopet hudo opozicijo, toda desničarska večina bode utrjena in za vlado zanesljiva opora. Da bi Nemci po sedanjih izkušnjah iznova začeli obstrukcijo, baje ni pričakovati. Obstrukcija v Italiji je dospela do vrhunca. Dvaindvajset dni je čakalo predsedstvo, predno se je v sporazumu z vlado in z večino odločilo, da spremeni parlamentarni opravilnik. Res pa je tudi, da je predsedništvo takoj začelo misliti na tako spremembo, ko se je obstrukcija začela, tako je danes spremenjeni opravilnik že dogotovljen Po novem opra-vilniku ima predsednik pravico omejiti dobo debat, onemogočiti obstrukcionistične predloge, obteževati predloge za imensko glasovanje, ki vzame toliko časa, ter izključiti poslanca, ki je bil pozvan trikrat k redu. Poslanca Pinetti in Combrai-Digny sta predlagala zbornici, naj sprejme opravilnikovo spremembo. Opozicija je na to silno protestirala, vendar pa je bilo z 216 glasovi proti 89 glasovom sklenjeno, da se začne debata. Ministrski predsednik general Pelloux je izjavil, da prepusti odločitev zbornici, ter da se v vprašanje prav nič ne vtika. Obstrukcionistične stranke v rimskem parlamentu bodo imele sedaj priliko pokazaii, ali so toli energične, kakor je Celjski izgredi. (Interpelacija poslancev Ž i č k a r j a , Berksa in tovarišev na ministra notranjih del.) (Dalje.) Iz kazenskega akta proti Oskarju Šeligu in Karolu Bračiču — Vr. VU. 675/99. — in zlasti iz tamkaj navedenih izpovedi prič, v kolikor se iste nanašajo na postopanje celjske policije, izhaja naslednje: Priče Peter Kostič, Milan Hočevar, Josip Krell, dr. Ivan Dečko, dr. Hinko Šuklje in Jernej Sarlah so pod prisego potrdile, da se je vest glede za večer 10. avgusta nameravanih izgredov in napadov na „Na rodni dom", na hišo dr. Jos. Serneca, na opatijo in kaplanijo že popoludne razširila po celem mestu, in je bilo torej splošno znano, da se tisti napadi pripravljajo. Velečastiti gospod Fran Ogradi je pod prisego izpovedal, da je, čuvši, da se zvečer naskoči opatija, proti 5. uri popoludne poslal cerkovnika Franca Aplenca na mestni urad celjski s prošnjo, naj se ga ta večer varuje, na kar je na mestnem uradu na-vzočni stražmojster rekel: Gospod opat naj se umakne v „Narodni dom". Gospod dr. Dečko, ki je bil tudi obveščen o nameravanih izgredih, šel je takoj na c. kr. okrajno glavarstvo in izposloval zase in za svojo zunaj celjske občinske meje ležečo hišo varstvo po ces. kr. orožnikih; zajedno se mu je reklo, da se za dr. Jos. Serneca, čigar hiša leži v mestu, ne more dovoliti tako varstvo, ker v to c. kr. okr. glavarstvo ni kompetentno. Priča Antonija Krajec je pod prisego izpovedala naslednje: Dr. Sernec je prišel ob 1 .7. uro zvečer domov, a njegova gospa je že poprej izvedela za nameravane izgrede. Dr. Sernec je takoj poslal pričo s primerno vlogo na celjski magistrat, priča je to vlogo vročila na mestnem uradu navzočnemu mestnemu stražmojstru Mahru vpričo dveh družin redarjev. Stražmojster je vlogo dvakrat prečital in potem rekel: Je že dobro! Gospod dr. Josip Sernec je sam pod prisego tudi splošno izpovedal o demonstracijah in izgredih, ki so se zgodili pri sprejemu in pri odhodu Čehov, pri povratku s LISTEK. „Špjon". Slika iz kmetskega življenja. Spisal Vojanov. (Konec.) „Kaj praviš, Turk, bo tale kaj pošpjo-niral?" vpraša tiho Pajk. „Kaj pa, da bo! Ti špjoni so zvite buče, da ne kmalu takih. Posebno laški so pravi cvet. Tale mlečnik, ki ga bom butnil še danes s kitaro, tako gotovo ga bom, kakor gotovo se za Turka pišem, — tale mlečnik, pravim, že ve natanko, da si ti Bavš, ti Pajk in ti, krevlja črevljarska, Me šek. Za moje ime je pa že vedel, predno je sem prišel", pobaha se Turk. „Salamenski šent! Kaj praviš, Turk, kake je vendar to mogoče", vpraša boječe stari Pajk. f „1, kako je mogoče? Coprati znajo! Z vsemi hudiči pijd bratovščino na pepelnično sredo in veliki petek, potem pa vse znajo, če hočete poslušati, vam nekaj povem. — Ravno tak gad, kakor tale, ki tam sedi, se je pripeljal iz Novega mesta tisto leto, ko je Travenčan umrl. Došel je med vožnjo iz mesta staro Cerinovo Uršo, tisto, ki kupuje starega gradu in mej koncertom ter ponoči, in pri katerih so se redarji, uradni predstojnik Furstbauer in oba župana Stigerin Rakusch povsem ravnodušno in pasivno zadrževala. Markanten in nenavaden je svet, ki ga je uradni predstojnik Furstbauer dal Čehe spremljajočim Slovencem in priči samemu na kolodvoru koj po odhodu Čehov, da naj namreč toliko časa na kolodvoru čakajo, da se razburjena množica zbrana pred kolodvorom sama razide. Nenavaden je tudi odgovor, ki ga je na Jožefovem trgu, priča dobil od redarjev v noči od 9. na 10. avgusta, ko se je ob 4. uri zjutraj s svojo rodbino in z drugimi Slovenci, mej katerimi je bilo mnogo dam, zapustil „Narodni dom" in hotel domov iti, in ko je prosil redarje, naj ga v varstvo spremijo, redarji so rekli, da morajo prej, takrat ne navzočnega uradnega predstojnika Fiirstbauerja vprašati, če smejo pričo spremiti. Priča je tudi videl, da je bil neki Čeh na kolodvoru s kamnom na glavi teško ranjen in bil še na kolodvoru pri tamkaj postavljeni ambulanci obvezan. Kar se tiče napada poškodb na njegovi hiši, je priča pod prisego natančno označil vse okornosti in dodal, da je precej dolgi, povsem vojaško urejeni sprevod, pri-šedši mej divjim vpitjem in tuljenjem, se na komando pri njegovi hiši razdelil na dve tolpi, ki sta se postavili pred obe fronti hiše, da je mej tolpo spremljajočimi redarji videl tudi mestnega stražmojstra Mahra in dva druga celjska redarja, da ti redarji niso ničesar storili, da preprečijo naskok, da niso nikogar aretovali, da, niti jednega samega storilca niso naznanili. Dasi je bil priča proti večeru poslal Antonijo Krajec s posebno vlogo na magistrat, dasi je mestni stražmojster vlogo sprejel in jo dvakrat prečital, vzlic temu je bil isti še z drugimi redarji očividec demonstracij, a je iste pasivno gledal, da, Še več, on je tolpo vodil in jo potem mirno spremljal mimo „Narodneg* doma", kjer je bila razbita šipa v vrednosti 70 gold., po Gospodskih ulicah h kaplaniji, kjer so bila tudi okna razbita. Priča je tudi potrdil, da so za večer tod okoli jajca. — Pajk, ne spi mi, če ne te loputnem z batino, da tri dni in tri noči ne zatisneš očesa! — Tisto Cerinovo Uršo, pravim, je došel, pa ji reče, da naj prisede ... in res je prisedla. Pa kaj se je zgodilo ? Urša je tisto leto same „zaprtke" pokupila, Travenčan, ki je prodal Lahu jedenkrat češpelj, je kmalu potem zapustil ta svet, meni so tisto zimo vse strune na kitari popokale, Podlipcu je pa počil bombardon. — Vidiš, Bavš, tako ti znajo narediti ti ljudje. Mi vsi, ki sedimo tule, ne bomo pili letošnjega vina, ti pa najmanj, Pajk, stara kost, zaspana! ... Oči odpri, na, pa pij, če daš še za jedno mero! Saj dolgo ga tako ne boš pil, če te pogleda onile Lah". Boječe so se stisnili vsi trije in vrteli oči proti Živku, ki se je, nič hudega sluteč, v italijanščino vedno bolj zamotal s prostim zidarjem. »Vidiš, kako ti zna golčati! Zdajle te z zidarjem meni, kaj bi napravil z nami'. Tedaj se pa začno Pajku in Mešku lasje ježiti in slednji pravi: „Turk, pojmo domov, saj imamo že dosti te kislice. Naše stare bodo že godrnjale!" „Le pojte sami, strahopetci, jaz ne grem. Bom že pokazal temu laškemu vrabcu, kdo je Turk. Ha!« „Pusti ga, pusti!" pogovarja Bavš, „morda vendar ni Pjemontezar!'; „Kdo pravi, da ni," zavpije Turk in vdari po mizi, da odskočijo kozarci. „Le počakaj, da ti pogine v hlevu vsa živinca s tisto tvojo belo kobilico vred, ki si jo o Šmihelu v Žužemberku kupil, potem boš pa ti povedal, če je tistile dečko laški co-pernik, ali je kaj drugega." To je zadostovalo. Bavš je hipoma uvidel vso svojo bodočo nesrečo in začel prestrašen proti Turku: „Lej, ti si izkušen, bolj, ko mi vsi skupaj. Jaz dam še za eno mero, če poizveš, kdo je prav za prav ta vlačogar. Pri moji veri, Turk, tudi za dve meri dami" „Kaj meniš, da se jaz koga bojim ? čakaj, takoj ga vprašam. Ali tisto ti rečem, za vino daj prej, da se malo po-krepčam!" „Kar naroči, Turk, vse bom plačal, vse!" „Lojzka, liter vina tule sem. Vina k nam, da bo na vseh straneh od mize teklo," vpije Turk z gromečim glasom in se obrne ves k Živku, češ, mi imamo, da po litrih pijemo, ti, pritepenec, pa že cele dve uri sediš pri enej četrtinki. „Tistega prinesi, Lojzka, iz materinega soda, iz kota," še poduči Turk natakarico, potem pa družba polagoma utihne, pričakuje odločilnega trenotka. » * • Živko se je pogovarjal sicer z~ zidarjem, a čul je do malega vse, kako ga je obsodil Turk. Posebno zadnji del važnega pogovora sovražne mu četvorice ga je zanimal in lahko mu je z vso pozornostjo sledil, ker je njegov mizni tovariš-zidar že pred pol ure odšel. Radovedno je tedaj Živko pričakoval začetka Turkovega izzivanja. Svojo, prisiljeno mu ulogo „Laha" pa je hotel izpeljati do konca. Turk izprazne prvi kozarec naročenega vina, potem vzame kitaro in začne po strunah udrihajo, proti Živku obrnjen, peti: „Baraba čikoli je Sla pod Tivoli, je jedla bel kofe, maslene kifelce." Ko tretjič odpoje to lepo pesemeo, položi kitaro na mizo, napolni svoj prazen kozarec in prime debelo leskovko. „Nič se ga ne prime," pravi Turk čudeč se, da je ostalo njegovo petje brez vpliva. Zato se odkašlja pogleda palico in de še s precej jakim glasom: „Slišite vi, vi bila nemška obstrakcija na Dunaju proti takozvani lex Falkenhain, ki je predlagala prav tako spremembo opravilnika. Nemci so rabili pulte, palice pesti in — nož, kaj pa porabijo italijanski obstrukcionisti ? Pravijo, da je italijanski temperament hujši od nemškega. Videli bomo, je-li tudi surovost italijanskih obstrukcionistov večja od surovosti Nemcev. Posl. Defelice je predlagal tovarišem, poslužiti se vseh, končno celo anarhističnih sredstev. Tudi socialisti so za najbrutalnejša sredstva. Nekateri pa upajo, da predlog glede spremembe itak ne dobi večine, ker je tudi na desnici več poslancev proti spremembi. Vojna v Južni Afriki. Najnovejše vesti poročajo, da so se začela med angleško vlado in republiko Oranje mirovna pogajanja. Guverner Kaplandije, Millner je odpotoval iz Kapstadta v Bloemfontein. Londonski listi javljajo, da se vrše pogajanja v tej smeri, da se Oranje podvrže, a da ji Anglija prizna avtonomijo. ,Daily Mail" poroča, da Roberts kake tri tedne ne ukrene ničesar, ker se vrše pogajanja. „Timesu" pa javljajo iz Lourenco-Marquesa: Kakor čujemo, se namerava združiti Transvaal in Oranjeveno republiko, kateri bi bil Kriigerpredsednik, Stejn pa generalni komandant. „Mor-ning Post" poroča, da je odpotovala burska deputacija radi mirovnega posredovanja v Peterburg. Vse te vesti so torej složne v tem, da se vrše res neka pogajanja. Razu meti pa ni, ali se jih udeležuje tudi Transvaal ali samo Oranje. Med tem pa se vojna nadaljuje. Dne 15. t. m. se je vršila na zahodni meji južno od Lopatsija bitka, v kateri so bili tepeni Angleži ter bežali proti Ramontslagerju. Buri niso izgubili nobenega moža, pač pa so ujeli pet Angležev ter jim vzeli 15 zabojev patron, konje in puške. „Standart" poroča iz Bloemfonteina, da skuša 4000 Transvaalskih Burov uiti od Kolesberga preko Basutoške dežele, da pa je skoraj gotovo, da jih Angleži ujamejo. Da Avstrija vzlic vsem oficioznim zatrdilom ni neutralna, dokazuje dejstvo, da se je peljalo 22. t. m. ob 6. uri zvečer mimo Št. Vida ob Glinici na Koroškem 22 vagonov s 45 topovi tvrdke Škoda iz Plzna v Trst. Topovi so namenjeni za angleško armado. Poslanec Lemisch je brzojavno pozval ministrskega predsednika Koerberja, naj to pošiljatev sistira. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 21. marca. (Konec.) Podžupan dr. vit. Bleiweis Trste-niški je poročal o samostojnem predlogu občinskega svetnika Pavlina glede novega kolodvora. Predlog je jako dober in bi bilo velike koristi, če bi ga južna železnica hotela sprejeti. V državnem zboru je minister pred kratkim priznal, da uredbe pri južni železnici v mnogih ozirih več ne zadostujejo. Zlasti v Ljubljani so nedostatki veliki. Promet na Dunajski cesti je oviran, izhodi iz kolodvora so strašni, za tovore je slabo skrbljeno, in ker je premalo prog, vlakov pa mnogo, je tudi nevarnost jako tam z belim slamnikom! Koliko časa pa ostanete tu v Toplicah?' Nič odgovora. Živko se ne zgane ampak s silovitim trudom požira že improvizirani smeh. „Vidiš, Bavš, se me že boji. Še odgovoriti se mi ne upa. — Vi, Majlontar, saj se ni treba nas bati. Ne bomo vam kože potegnili s telesa ne. Koliko časa še tukaj ostanete, pravim." Živko sanovitno molči in grize kratek konec tleče trabuke. „Pusti ga, pusti, Turk," oglasi se Bavš, kateremu se je počel Živko že smiliti, „saj vidiš, da je pohleven in krotek, kakor Te-latkov „Hektor", in da že strahu mrje." „Gluh je," zarenči mali Mešek. Turk, ne zmene" se za te ugovore, stopi precej ojačen bliže k Živku. „Majlontar, buzarona, kaj imate za-mašena ušesa kali? Kdo pa ste vendar!" vpije Turk in se razkorači pred Živkom. Ta se obrne proti kričaču, mu pomiga z roko in glavo, da njegovega govorjenja niti najmanj ne razume in zmaje v potrdilo še z ramami. „Kaj boš migalo, revšče, s tisto suho ramo! Kdo pa si prav za prav ? Menda nič prida, ker ne znaš slovenski. „Špjon" si velika. Tudi na državnem kolodvoru vladajo jako slabe razmere. Primitivni prihod se je sicer zboljšal, ker je mesto napravilo novo cesto, ali drago se ni nič spremenilo. Vsem tem nedostatkom se pride samo na ta način v okom, če se zgradi centralni kolodvor. Ministrstvo se je s to zadevo sicer že bavilo, a pozneje je zopet zaspala. Župan je opetovano interveniral, in minister je povedal v državnem zboru, da zahteva, naj južna železnica tudi ljubljanski kolodvor preosnuje. Kako hoče južna železnica to izvršiti, ni znano, a sodi se, da hoče le proti Resljevi cesti sezidati ko lodvor za osebni promet in vzdigniti nivo proge, da se olajša promet na Dunajski in na Martinovi cesti, kar je pa premalo, zlasti ker bi potem na državnem kolodvoru ostali vsi sedanji nedostatki. Potreben je centralni kolodvor toliko bolj, ker se mesto ne more drugam razvijati, kakor na severno stran. Tu pa zadržujeta ves razvoj oba kolodvora. To je dalo obč. svet. Pavlinu povod k temu predlogu, da bi se zgradil centralni kolodvor radijalno k Dunajski cesti, kar je pa le mogoče, ako se proga počenši blizu Zaloga preloži tako, da bo tekla za topničarsko vojašnico. Nivo se bo pač težko vzdignil. Vzdigniti ga za 2 metra bi bilo premalo, stroški bi pa bili velikanski. Pričakovati je, da se še letos snide komisija, ki bo pretresala to zadevo in zato bi bilo dobro, če se izreče občinski svet o rešitvi železniškega vprašanja. Poročevalec je predlagal resolucijo, ki je bila tudi sprejeta, in s katero se naroča svoje-časnim zastopnikom mestne občine pri komisiji za rešitev kolodvorskega vprašanja, naj zastopajo stališče, da bi zadostoval le tak kolodvor, ki bi bil skupen za vse proge, ločen za osebni in tovorni promet in bi imel radijalno lego k Dunajski cesti, izvoz pa za topničarsko vojašnico. O zgradbi cesarja Franca Jožefa mostu namestu sedanjega mesarskega mostu je poročal obč. svet. Žužek. Čim je župan nastopil svoje mesto, se je zavzel za to stvar in je dal napraviti načrte. Toda vsled tega, ker je vprašanje o osušenju barja stopilo v nov stadij, se je stvar zavlekla. Mesarski most je sedaj v jako slabem stanu in je nujno potrebno, da se nadomesti z drugim. Poročevalec je potem obširno razpravljal o sistemu, po katerem se most zgradi in se izrekel za železni most s paralelnimi nosilci. Predlagal je, naj se naroči magistratu, da odredi lokalni ogled, in da k temu povabi tudi močvirski odbor, a če se komisija izreče za zgradbo mostu, po* oblašča se magistrat, da naroči pri Alpinski montanski družbi napravo načrtov po predloženi skici. Podžupan dr. vitez Bleiweis je pozdravil misel, da se hoče narediti konec sedanjemu mesarskemu mostu, a bati se je, da močvirski odbor ne bo mogel ničesar povedati, ker vsa zadeva o osušenju barja visi še v zraku. Na vse zadnje se bo moralo vendar še čakati. Če bi se dal tak most napraviti, da bi ga ne bilo nič pre-narejati, če obvelja za osušenje barja Pod-havskega projekt, bi govornik veliko raje glasoval za takojšnjo zgradbo mostu. bil in boš! Lump si! Kako se ti reče, pravim!" Nič odgovora. To trdovratno molčanje pa razkači Turka tako, da se mu vse žile in žilice napno na čelu, in da jezno zagrmi: „Fant, če si božji, pij," in mu ponudi svoj kozarec „Pij, gospodska capa!" Živko odmaje z glavo. „Mutast je," zarenči zopet Mešek. Tedaj pa napne ozkopleči Turk svoje izpite prsi in zagrmi s suhim basom, kakor ranjen lev: „Na, fant, pij, Če si božji, pravim!" „Ne," odgovori Živko tiho, pogleda vrata, vstane in se počasi bliža izhodu. „Kam greš ? Aha! Se nas bojiš ? Kaaaj ? Pij, pravim, prokleti škric! Pij, če ne te nalibram s tole batino, da se boš stresel iz kože, kakor proso iz vreče." „Ne bom pil ne!" odvrne s pridržanim smehom Živko in prime za kljuko. Mešek, Pajk in Bavš se vzdignejo raz stole in gledajo mojega prijatelja s strahovito odprtimi očmi. Mešek pograbi Tufkovo kitaro. „Kdo si, kačja zalega? Povej, prej mi ne greš iz sobe!" „Laški .špjon' sem," se zagrohota Živko in odpre brzo vrata. Obč. s vet Grošelj je opozarjal na nujnost potrebe, da se napravi most. Po njegovi sodbi se bo most lahko zgradil, čim se komisija izreče, da vsled osušenja barja struga Ljubljanice ne bo širša, nego ožja. Obč. svet. Pavlin je, ker je bilo iz vsega videti, da se še sedaj ne izreče zadnja beseda v tej zadevi, le pojasnil, da ni tistih nazorov glede sistema kakor poročevalec. Železen most s paralelnimi nosilci je za mesto jako suhoparen in vsled tega neprimerna konstrukcija. Poročevalec je dal na razne opazke predgovornikov kratka pojasnila, na kar je bil sprejet njegov predlog s premembo, ki jo je nasvetoval v specialni debati obč. svet. Pavlin, da naj načrte naredi firma R- P. Wagner na Dunaju. Po poročilu istega poročevalca so bili potem odobreni niveli za Cegnarjeve in Holcapflove ulice v Vodmatu in za Hilšar-jeve ulice. Priziv Auerjevih dedičev proti magi stratovemu odloku, da morajo odstraniti barake ob Dunajski cesti, je bil po poročilu obč. svet. Turka odklonjen. Isto se je po poročilu obč. svet. dr. Stare ta sklenilo s prizivom deželnosod-nega predsedstva zaradi zožitve Predilnih ulic. O poslovanju mestne klavnice in o prometu z živino v Ljubljani tekom leta 1899. je poročal podžupan dr. vitez Blei-w e i s. Finančni uspeh poslovanja je bil jako ugoden. Tudi trgovina z živino je bila dosti znatna, vendar bi brez dvoma še znatno narasla, če bi se pri klavnici napravilo na-kladišče, in če bi se v mestu napravila tržnica s hladilnimi prostori. Osobje mestne klavnice je svojo naporno službo izvrševalo jako marljivo, a ker se je bati, da bi živi-nozdravniki zapustili mestno službo in prestopili v državno službo, kjer so se plače zvišale, naj bi župan u važe val vprašanje, kako bi se živinozdravnikom izboljšale njihove male plače. Občinski svet. Kozak je, priznavajoč vzorno in naporno službovanje mestnih ži-vinozdravnikov, podpiral nasvet, da bi se jim plače zvišale ter vprašal župana, kaj je z govornikovim, svoj čas stavljenim predlogom glede naprave nakladališča pri mestni klavnici. Župan Hribar je pojasnil, da se je že pred dlje časom vršil komisionalen ogled v tej zadevi. Komisija je izrekla, da se mora kupiti tisti svet, ki leži za domobransko vojašnico, in katerega je kupila dežela, da razširi to vojašnico. Župan je pisal deželnemu odboru, če proda mestni občini ta svet, a še ni dobil odgovora. Prosil je tudi vlado, naj načeloma izreče, da se, ako se zgradi nakladališče, v Ljubljani ne bo smela nikjer drugod živina nakladati ne izkladati, nego pri klavnici, a tudi od vlade še ni dobil odgovora. Končno je župan naznanil, da že pripravlja poročilo o zvišanju plač mestnim živinozdravnikom. Poročilo se je v smislu podžupanovega nasveta vzelo odobruje na znanje. Po poročilu obč. svet. Dimnika so bili odobreni izkazi o porabi raznih šolskih dotacij. Tedaj pa nastane grozno rujovenje, vpitje, kletve letijo kakor strele iz kota v kot. Mešek ravno še dohiti bežečega Živko in ga uklesti po levi rami s kitaro, da mu ostane le še črni kitarin vrat v smolnati roki. Potem se vse zažene za Živkom, ki jo zavije v divjem teku in z vražjim smehom proti cerkvi. Turk vrže svojo batino za njim, ki se, ne dosegši cilja, zasadi globoko v mehko zemljo kaplanovega vrta. Mešek in Pajk preklinjata s tulečim glasom vse vražje Majlontarje in Pjemontezarje, Turk in Bavš pa kličeta vseh devet sto hudičev na pomoč. Še dolgo so donele besede iz razburjenih grl in vsa četvorica pivcev je bila slednjič jedina, da naj vrag vzame „prekle- tega majlontarskega špjona". * * * Dragi dan sva z Živkom še le pri ti jtjem litra prepričala Turka, da Živko ni niti Lah, niti „majlontarski špjon11, temveč ravno tako izvrsten Slovenec in patrijot, kakor topliški senatorji. Živko pa mi je ginjen zašepetal na ušesa: „Glej, cela ta afera izhaja iz luninega smeha!" _ t - ■• --j..-. . .. O prošnji .Ljubljanskega učiteljskega društva" na deželni zbor v zadevi izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva je poročal občinski svetnik Š u b i c. Poročevalec je pojasnil, da meri vloga učiteljskega društva na to, naj bi občinski svet priporočal njegovo, na deželni zbor vloženo prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. To stanje je znano. Vprašanje o regulaciji plač se ne bo dalo odlašati. Kar je storila država in kar so storile avtonomne korporacije za svoje uslužbence, to se mora storiti tudi za uči-teljstvo. Učitelj v IV. razredu ima danes v Ljubljani 500 gld. plače Kako more s tako plačo živeti, je narazumljivo, kdor ž njo izhaja mora biti umetnik. Take razmere so nevredne učiteljskega stanu, od katerega se toliko zahteva. Učitelji so velevažen faktor v razvoju ljubljanskega mesta, in zato si šteje občinski svet v dolžnost, da krepko podpira njih prizadevanje za zboljšanje gmotnega stanu. Poročevalec je predlagal resolucijo, s katero se izreka, da občinski svet, poznavajoč neugodno gmotno stanje učiteljstva na Kranjskem in osobito v Ljubljani, ter uvidevajoč potrebo, da se plače zvišajo, iz narodno-političnih in humanitarnih nagibov deželnemu zboru toplo priporoča prošnjo ljubljanskega učiteljskega društva. Obč. svet. Velkavrh je zahteval, da mora ta resolucija veljati tudi za učiteljice, na kar je poročevalec pojasnil, da se nanaša tudi nanje tako kakor na učitelje. 0 prošnji mestnih učiteljev L. Armiča in J. Cepudra za nameščenje z dekretom v šolski delarni in za ureditev njihovih prejemkov za ta pouk je poročal obč. svet. Kozak. Predlagal je, naj se dovoli namestitev z dekretom in dovoli nagrada vsakemu po 240 K na leto. Obč. svet. dr. Stare se je izrekel proti namestitvi z dekretom, ker bi potem občina morala nagrado plačevati tudi če bi pouk prenehal povrh pa bi od te nagrade morala plačevati tudi penzijo. Po kratki debati, v katero sta posegla obč. svet. Dimnik in podžupan dr. vit. Bleiweis, je bil predlog glede namestitve z dekretom odklonjen, nagrada pa dovoljena. Obč. svet. Pavlin je poročal o učnem načrtu za ustanovitev posebnega trgovskega tečaja na višji dekliški šoli. Bilo bi obče koristno, če bi se na višji dekliški šoli uvedli taki tečaji, ki bi obiskovalke izvežbali za praktično življenje. Obligatnih tečajev za gojenke višje dekliške šole ne kaže ustanavljati, pač pa posebne tečaje, ki bi bili pod gotovimi pogoji pristopni tudi drugim dekletom. V trgovini si danes služi posebno mnogo deklet kruha in vsled tega je najbolj potreben trgovski tečaj, v katerem bi se učila trgovska in politična aritmetika, kn i-govodstvo, korespondenca in trgovsko ter menično pravo. Pouk naj bo tako uravnan, da se učenke v teh predmetih izvežbajo v slovenskem in v nemškem jeziku. Ker bo nekaj stroškov, kaže določiti ukovino in sicer po 25 K za semester, ki se naj plačuje v mesečnih obrokih po 5 K. Tečaj se sploh le ustanovi, če se oglasi 5 učenk. Pristop naj bo dovoljen tudi takim, ki niso gojenke zavoda, ako s sprejemnim izpitom dokažejo zadostno izvežbanost iz računstva. Obč. svet. Š u b i c je toplo pozdravil misel ustanoviti tak tečaj ter priporočal kuratoriju, da bi večkrat zlasti v zimskem času prirejal tudi druge tečaje. Tečaj za slovenski jezik je že bil. Dalje je priporočal, naj se kot učitelj za knjigovodstvo in za korespondenco na vsak način dobi moč, ki ima praktične skušnje, ne kak teoretik, ki pozna trgovske zadeve samo iz knjig. Pri specialni debati je potem predlagal, naj se sprejme v tečaj vsako dekle, ki se oglasi, brez izpita, ker ne kaže učenk odganjati. 0 tem zadnjem predlogu se je vnela daljša debata, v kateri se govorili obč. svetniki Senekovič, Pavlin in dr. Tavčar za odsekov predlog, češ, da je sprejemen izpit potreben, v dokaz, če imajo tista dekleta, ki so se oglasila, zadosti predznanja, da bodo sploh mogla slediti pouku, če bi se vsaka sprejela, ki nima potrebne podlage, bi se jih toliko oglasilo, da bi se ne vedelo kam ž njimi. Pouk bi zastajal, ljudje bi rekli, da se gojenke v tem zavodu ničesar ne uče. Obč. svetnik Turk je priporočal Šubičev predlog. Obč. svet. Prosenc pa je nasvetoval, naj si opusti sprejemni izpit vsaj za tiste, ki so izvršile osemrazredno ljudsko šolo z dobrim uspehom. Pri glasovanju je bil sprejet odsekov predlog. Končno je bilo po poročilu obč. svet. Žužka sklenjeno izplačati posestnici Si-doniji Schrevevi za njen svet za „Mestnim domom" 900 gld. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. marca. — Osebne vesti. Okrajni komisar g Ernest baron Schonberger je pri-deljen v službovanje okr. glavarstvu v Kamniku, okrajni komisar g. Silvester Do mi cel j pa deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Goriški deželni zbor je sklican na dan 2. aprila. „Soča" piše tem povodom: Nasprotstva med slovensko in italijansko stranko niso poravnana, ali vendar nismo čuli od lani več o nikakem koraku od nobene strani, ki bi meril na to, da se na kak način napravi pošten modus vivendi v deželni zbornici. Vlada se ne zmeni več za goriške Slovenca, ali pridno gre na roko trentinski laški manjšini, kateri obljubuje laško kurijo v deželnem zboru in še drugo. Še celo na Istro se je spomnila ter se tam vrše pogajanja, o nas pa vse molči. Kot znamenje — dobro ali slabo? — glede na bližnje zasedanje deželnega zbora pa smemo menda konstatovati, da je bil te dni v avdienci pri cesarju naš kardinal nadškof. — Shod v Ljutomeru, ki se je vršil dne 19. t. m. in na katerem sta govorila državni poslanec dr. G r e g o r e c in deželni poslanec dr. R o s i n a, je sprejel naslednjo resolucijo: 1. Na shodu političnega in gospodarskega društva v Ljutomeru dne 19. marca 1900 zbrani zborovalci izrekajo svojemu državnemu poslancu g. dr. Gregorcu zaupanje in zahvalo ter ga prosijo, da v klubu slovanske krščansko-narodne zveze odločno deluje na to, da se ta klub dosledno briga za pravično imenovanje uradnikov na Štajerskem, in da proti c. kr. vladi izjavi z odločnostjo zahtevanje ukaza ministra Kor-berja z dne 20 januvarja 1900 tudi pri političnih uradnikih na Štajerskem. 2. Slovenski narod potrebuje za svoj raz vitek neobhodno lastnega vseučilišča, katero naj vlada ustanovi v Ljubljani za južne dežele avstrijske, primerno oziraje se na predavanja v slovenskem jeziku. — Slovenci na Štajerskem zahtevajo izločitev slovenskega ozemlja izpod graškega nadsodišča in ustanovitev nadsodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine. V ta namen je želeti, da se vse slovenske občine na Štajerskem vsako leto oglasijo s primernimi prošnjami na primernem mestu 3. Navzoči gospod državni poslanec se prosi, predlagati o prvi priliki v državnem zboru ustanovitev državne obrtne šole na južnem Štajerju 4 Ker je deželni zbor štajerski v zadnjem zasedanju pokazal, da nasprotuje ustanovitvi potrebnih meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom, poživlja se vlada, da skrbi ona za ustanovitev takih meščanskih šol na Južnem Štajerju. 5. Zbrani zborovalci zahtevajo na Štajerskem posebni oddelek deželnega šolskega sveta in kmetijske družbe za slovenske pokrajine, lastni oddelek v c. kr. namestniji ter v narodnostnih zadevah uvedenje zborovanja po kurijah, ter želijo, da se slovenski deželni poslanci ne udeležujejo zborovanja, dokler se jim ne zagotovi izpolnitev teh zahtev. Pri tej priliki slovesno ugovarjajo zoper ravnanje tistih deželnih odbornikov štajerskih, kateri so sklicali protestni shod zaradi imenovanja šolskega nadzornika za slovenske šole na Štajerskem in še posebej zoper takratno udeležitev ljutomerskega župana, kateri ni imel v to ime no becega pooblastila od svojih občanov, med katerimi je samo 414 zapisanih Nemcev in nad 647 Slovencev. — Kmetijsko-kemično preskuševa-lišče v Ljubljani je ravnokar izdalo obširnejše poročilo o svojem dolovanju v letu 1899. Koncem 1. 1899. je preskuševališče dovršilo leto svojega obstanka. V letu 1899. se mu je doposlalo skupno 400 predmetov v znanstveno preiskovanje in sicer so poslala oblastva 83 predmetov, društva 123 in zasebniki 194 predmetov. Poskusov se je izvršilo v interesu kmetijstva 142. poskusov živil in užitnin 140, poskusov v industrijske in obrtniške namene pa 46. Izmej 103 doposlanih vinskih poskušenj jih je bile 6, torej 60% spoznanih za slabe ali ponarejene. Sodnije so poslale 32 vinskih poskušenj v preskušanje in vse so bile spoznane za slabe oziroma ponarejene. — Peš okoli sveta. Danes se je oglasil v našem uredništvu gosp. Evgen Gruard, žurnalist iz Pariza, na potu, ki ga stori peš okolu sveta. — Protiavstrijske demonstracije so na Primorskem že davno v navadi. Za premembo vprizori se zdaj in zdaj tudi kako žaljenje cesarja. Včeraj smo poročali, kako so bili kaznovani Lahi, ki so na plesu »Lege" v Poreču storili žaljenje Veličanstva, danes pa čitamo, da se je tudi v Kopru zgodila prav lepa protiavstrijska demonstracija, radi katere se je začela sodna preiskava. To smo zabeležili samo po svoji časnikarski dolžnosti, ne da bi se radi tega količkaj razgrevali, ker nas to prav nič ne briga, če so primorski Lahi avstrijsko-patriotiškega mišljenja ali ne. Zato naj skrbe tisti, ki so poklicani. — Iz Mokronoga se nam poroča, da je danes zloglasni Rakusch iz Celja kupil tu v trgu hišo, isti Rakusch, kojega popotnika so pred nekaterimi meseci tukajšnji trgovci pred duri postavili. Ćemu li ta vsiljivost? Ali morebiti misli, da je tudi tu še polje za njegovo pangermansko delovanje? — Društvo ,, Mestna godba v Ru-dolfovem" ima 31. marca 1900 redni občni zbor v gostilniških prostorih pri „Dolenjski železnici" v Novem mestu. Začetek ob 6. uri zvečer, ali, ko bi takrat ne bilo dovolj članov, ob pol 7. uri zvečer v smislu § 9. društvenih pravil. Vzpored: 1. Poročilo od-borovo. 2. Volitev odpalih odbornikov. 3. Posebni predlogi. — Jugoslovanska založba slik. Zastopnik renomirane hrvatske tvrdke Peter Ni koli d se mudi za nekaj dnij v Ljubljani. Imenovana tvrdka je založila že ve liko število krasnih slik jugoslovanskih umetnikov, ki so tako postali last vseh Jugoslovanov ter so vsaj kolikor toliko izpodrinili tuje, večkrat malovredne slike. Ker bi mogla tvrdka napraviti reprodukcijo tudi kakega slovenskega dela, jo rojakom toplo priporočamo. Zastopnika tvrdke P. Nikolič je dobiti vsak dan v „Narodni kavarni". — Roparski uboj. Pred mariborskimi porotniki sta stala te dni 191etni kajžarski sin Josip Lasič iz Mekotnijaka in 201etni metlarski vajenec Fr. Loparnik iz Čežanjevc v ljutomerskem okraju radi roparskega uboja posestnika Jakoba Šoštariča. 30. oktobra m. 1. zvečer sta popivala Lasič in Loparnik s Šoštaričem v gostilnici Fr. Kozine v Ka-menščaku. Odšla sta iz gostilne pred Šoštaričem ter ga počakala v bližnjem gozdu. Tam sta ga napadla s krepelci, ga pobila na tla in mu vzela 5 gld. ter zbežala. Šo-štarič je vsled dobljenih teških ran umrl. Preiskava je dognala, da je Loparnik Šoštariča udaril trikrat po glavi in po roki, Lasič pa mu je vzel denarnico. Porotniki so spoznali oba obtoženca krivima ter je bil Loparnik radi roparskega umora in tatinstva obsojen nasmrt navešalih, Lasič pa radi ropa in tatinstva na desetletno ječo, poostreno s postom vsak mesec. — Ogenj v stanovanju. Včeraj zvečer okoli pol 8. ure si je hotel okoli 80 let stari samec Franc baron Schweiger, stanujoč na cesti na južno železnico, sam zakuriti na štedilniku. Prinesel je bil k štedilniku pe trolejsko svetilko, katero pa je postavil tako nerodno, da se je prevrnila in se je petrolej izlil in vžgal. Baron Schweiger je hotel ogenj pogasiti, a pri tem se mu je vnela obleka. Na vpitje so prihiteli ljudje v njegovo stanovanje in so kmalu ogenj pogasili. Baron Schweiger se je na rokah tako opekel, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati v deželno bolnico. — Skozi okno je skočil danes dopo-ludne v „Mestnem domu" vojaški novinec Lončar, kateri je bil preglasen pri novačenju, in ga je vsled tega hotel žandarm odvesti v zapor. „Taublih" je za vpil, utekel žan darmu in skočil skozi okno pri stopnicah v prvem nadstropju. Zgodilo se mu ni ničesar in je žandarmu odnesel pete, toda le malo časa se je veselil prostosti. Pozneje so ga žandarji le prijeli in vtaknili v luknjo. — V slovo so včeraj ponoči ljubljanski prodajalniški hlapci zapeli na kolodvoru od hodnico bivšemu Souvanovemu hlapcu Žagarju, ki je odšel v Ameriko. Bilo je okoli 45 hlapcev na peronu. Pa pravijo, da svet ne napreduje. — Na Brezje je mislil iti na božjo pot Janez Bobnar iz Srednjega Gobadola, pa je moral na Žabjek, ker se je izkazalo, da je le hotel pobegniti v Ameriko, ker je dobil letos poklic na vojaški nabor. — Brzojavni in telefonski promet meseca februvarja 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca februvarja 1900, in sicer na Primorskem oddanih 40.474 došlih 46511, tranzitujočih 117.321, skupaj 204.306 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 27.468, došlih 31.679, tranzitujočih 108.293, skupaj 167 440 brzojavk; na Kranjskem oddanih 5932, došlih 7303, tranzitujočih 11.642, skupaj 24.877 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1767, v Opatiji 512, v Pulju 70 in v Ljubljani 185 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 245.000krat, v Pulju 6300krat, v Gorici 4312krat, v Opatiji 2177krat in v Ljubljani 13 340krat. * Poroka nadvojvodinje Štefanije se je izvršila včeraj malo pred 12. uro dopoldne v kapeli grada Miramare pri Trstu Poročal je dvorni župnik škof dr. Lovro Maver z asistenco. Priči sta bila brat ženina grofa Elmerja Lonyaya, grof Gabor Lonyay, in grof Cholonievvski. Prisotni pa so bili dvorne dame grofica Condrecourt, grofica Palffy in Melanija pl. Szogyeny in zdravnik Auchenthaler. Pred poroko je imel škof Mayer nagovor, v katerem je naglašal, da je nevesto in ženina zvezala sama ljubezen, ki je poroštvo, da bo njiju zakon srečen. Štefanija je bila jako ginjena, a je glasno in vesela izgovorila besedo „Da!" Po poroki je bila maša. Nevesta je bila oblečena v siv crepe de Chine z benečan-skimi čipkami. V rokah je držala krasen šopek, katerega je naročil ženin na Reki. Grof Lonyay je prišel v črnem „Gehrocku" in z belo kravato. Cesar je Štefaniji poslal dragocena poročna darila s posebnim selom ter je nevesti osebno telefonično čestital. Brzojavno je čestitala Štefijina mati, belgijska kraljica Henrijeta, oče, kralj Leopold, ni čestital. Grof in grofica Lonyay ostaneta nekaj dnij še v Miramaru, potem pa poj-deta na ženitovansko potovanje. Listi poročajo, da je grof Looyay nekaj manjši od grofice, da pa je lep, ljubezniv mož in popoln kavalir. Skupni letni dohodki zakoncev Lonyay znašajo 150.000 gld. * Tragičen slučaj. Iz Prage poročajo : Včeraj popoludne je stala gospa mestnega uradnika s svojim otrokom pri oknu. Nemirni otrok pa se je iz vil materi iz naročja ter padel skozi okno na ulico. K sreči pa je padel na kup peska ter se ni skoraj prav nič pobil, dasi je padel dve nadstropji visoko. Toda mati se je tako silno prestrašila, misleč, da je otrok ubit, da je — zblaznela. * Umor pred 3 leti. 5. junija 1897 je v Cereviču izginila 17letna dekla Jucika Tomas. Šele 10 junija so jo našli v Dunavu. Morilce so zasledili orožniki šele te dni. Dva kmeta Grčič in Prokin sta jo zgrabila in jo hotela nesti na ladijo krmarju Stau-bingerju. Dekle se je branilo, a kmeta sta jo vlekla šiloma. Ko sta jo privlekla do brega, sta zapazila, da sta jo zadavila. Nato sta jo vrgla v reko. * 23 Ijudij ubitih v cerkvi. V vasi Nikopoljskoje na Ruskem se je med božjo službo podrl kor ter ubil 23 oseb, 12 pa ranil. Ko je zagrmel kor v cerkev, je nastal grozen krik in vik. Ljudje niso radi nastalega prahu ničesar videli ter niso vedeli, kaj se je zgodilo. Pod korom k sreči ni bilo več Ijudij, dočim je bila ostala cerkev nabito polna. V zmešnjavi je bilo mnogo Ijudij pohojenih in bolj ali manj ranjenih. * 400.000 frankov vkradli. V Parizu se je pripetil drzen rop sredi ceste. Francoska banka pošilja vsak teden denar v vrečicah na pošto. Te vrečice pelje poseben voz. Te dni je stal voz pred banko in stražil ga je sluga. Nakrat sta pristopila k njemu dva moža in ga nekaj spraševala. Med tem je tretji tat odnesel vrečo s 400.000 franki. Tudi prva dva navihanca sta utekla. * Kuga. V Kalkuti se slučaji kuge množe. V Bengalenu je samo zadnji teden zbolelo 4725 Ijudij, in sicer v Patni 2041, v Kalkuti pa 744. V Sidneyu sta zbolela za kugo 2 človeka. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. marca. Ministrski predsednik Korber je bil danes sprejet v nenavadno dolgi avdijenci pri cesarju, v kateri je poročal o izidu spravnih konferenc Dunaj 23. marca. Jutrišnja „\V. Ztg." priobči cesarsko odločbo, s katero se odgodi zasedanje državnega zbora na nedoločen čas. Dunaj 23. marca. Spravne konference so za sedaj končane. V včerajšnji seji sta bila izvoljena dva pod-odseka. Jeden se ima posvetovati glede jezikovnega vprašanja pri drž uradih, drugi glede minoritetnih šol. Konferenca se je potem bavila z uredbo jezikovnega vprašanja pri avtononomnih oblastvih in z volilno reformo. Nemci so izjavili, da privolijo v volilno reformo samo tedaj, če se zajedno ustanove narodne kurije in se tem prizna veto. Korber se je članom konference zahvalil za udeležbo in jih poslal domov. Dunaj 23. marca Konec spravnih konferenc je bil prvotno določen za danes, a izvršil se je že včeraj, ker so se češki in nemški delegatje zjedinili, da opuste vsako debato, češ, da bi itak ne imela druzega uspeha, kakor da se voli pododsek. V imenu čeških veleposestniških poslancev je grof Pallffy izjavil, da zahtevajo, naj pododsek čim prej dovrši svoje delo in doseže pozitiven uspeh, ki je toliko bolj nujen, ker vlada konferenci ni podala načrta o uredbi jezikovnega vprašanja in tudi v njenih načelih ni nič jasnega povedano. Pallffv je novic povdarjal, da ostanejo češki in veleposestniški poslanci nepremično na stališču, ki so ga pojasnili v različnih svojih deklaracijah ter je dodal, da je obema strankama treba vedeti, kaj in kako misli vlada urediti sporna vprašanja že zategadelj, da se razjasni položaj. Cehi si pridrže popolno akcijsko svobodo. Dunaj 23. marca. Izvoljena pod-odseka spravne konference se skličeta najbrž v začetku meseca aprila in to v Prago, kamor pride tudi ministrski predsednik. Dunaj 23. marca. Nemškonaci-onalni listi poročajo, da se je včeraj skozi postajo Št. Vid na Koroškem peljalo 45 topov, ki so namenjeni za Angleže. Poslanec Lemisch je radi tega brzojavil ministrskemu predsedniku Kor-berju. Linška „Tagespost" pravi, da se je s posebnim vlakom iz Plzna skozi Steyr peljalo mnogo topov in municije, trdi pa, da je vse to namenjeno za avstrijsko mornarico. Budimpešta 23. marca. Nikolaj Dumba, član gospodske zbornice, tajni svetnik in dolgoletni poročevalec o vnanjih zadevah v delegacijah je tu v starosti 70 let nenadoma umrl. Dumba je bil do 1. 1885 drž. poslanec. Pariz 23. marca Prezident Loubet je pomilostil grof Christianvja, ki ga je bil svoj čas pri dirki napadel s palico in vdaril po glavi. Hag 23. marca. Holandska vlada je odklonila prošnjo Kriigerja in Stevna za intervencijo London 23. marca „Standard and Digger Newsu poročajo, da so bili Angleži 15. t. m. pri Lobatsiju pobiti in da so morali bežati. Buri so jim vzeli mnogo municije, konj in pušk in ujeli poročnika Champmana. London 23. marca. Reuterjev bureau javlja, da je dne 20. t m. mej Buri pod vodstvom Olivier j a in mej Angleži pod vodstvom generala Ga-tacre prišlo pri Bethulie do boja. Angleži so bili poraženi in so izgubili mnogo moštva. Mnogo Angležev je bilo ujetih. London 23. marca. Poročilo iz Kroonstadta javlja, da zbirajo Buri tamkaj večjo armado. Zapovedništvo je prevzel general Dewet. London 23. marca. Iz Durbana se poroča, da so Buri upepelili mestece Pomeroy pri Biggersbergu London 23. marca. Nekaterim listom se poroča, da je v Bloemfonteinu zavladalo veliko pomanjkanje živil, vrh tega pa je vsled deževja ves angleški tabor preplavljen. Zahvala. Podpisani odbor za prireditev Prešernove slavnosti na Dunaju kot zastopnik slovanskih akad. društev: .Akademick^ spolek*, »Balkan", »Bukovina", »Slovenija", „Zorau in »Zvonimir" izreka tem potem svojo najprisrćnejšo in najudanejšo zahvalo slovanskemu občinstvu dunajskemu, ki je blagovolilo nas v tako mnogobrojnem Številu počastiti pri slavnosti s svojo prisotnostjo, kakor tudi vsem onim, ki so dobrovoljno prispevali precejšnje svote v pokritje stroškov slavnosti ter v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani. Pred vsem je dolžnost odbora, zahvaliti se za znatne prispevke pokrovitelju, Nj. Svetlosti Ivanu grofu Harrachu, Nj. Pre-vzvišenosti škofu J. J. Strossmajerju, ki je daroval v ta namen 200 kron, slavni mestni občini ljubljanski ter gosp. Bonaču v Ljubljani, ki je daroval 100 krasnih razglednic (ne 50, kakor se je po pomoti poročalo). Posebno pa se odbor zahvaljuje vsem onim, ki so s svojim umetniškim sodelovanjem pripomogli, da se je koncert tako sijajno izvajal, in to posebno pianistinji go-spici Dragici Kovačevi cevi, dvornemu opernemu pevcu gospodu Fran Navalu, virtuozu gospodu Karolu Jeraju, »Slovanskemu pevskemu društvu" in njega pevovodji gosp. J Herleju, kakor tudi vsem akademikom, ki so sodelovali. Prosimo slavno občinstvo, da blagovoli sprejeti našo zahvalo na znanje in še nadalje ohraniti svoje simpatije slovanskim akademikom dunajskim. Dunaj, 20. marca 1900. Odbor. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (10—12) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta 8tev. 1, zraven mesarskega mostu. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 79. Dr. pr. 1017. V soboto, dne 24. marca 1900. H v v «*- cl n » predstava. V korist igralkam in igralcem slovenske drame: f-. »a u ilove. 91. Ogrrineeve, A. Danila, R. l>«->li». V. IIon-«-. F. Orehka In A. Verovgka. Čarovnica pri jezeru. Po Frana Nissla narodni drami v 4 činih. Poslovenil Anton Trstenjak. Režiser g. Rud. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. ari. — Zafetek ob ,/28. nri. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli. polka Leopold II. št. 27. Meteorologično poročilo. - Stanje! "o Čas opa- baro- ca zovanja metra 1 v mm. 22. 9. zvečer 727-3 23 7. zjutraj 727-1 ' 2. popol. 7269 3 g fr*S Vetrovi Nebo > 3 7*2 brezvetr. dež 5'3 si. jzahod del. jasno 11*2 si. jug iPoLoblač. 2 Srednja včerajšnja temperatura 84°, nor-male: 48°. ZD"L0.2^.a-js3sa, "bor Skupni državni dolg v notah . . . Skkpni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4"/0 • . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4% .... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista......... NemSki drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini'.......... za 99 K W „ 98 „ 99 „ 97 , 93 „ 127 „ 235 „ 243 „ 118 „ 23 „ 19 n 90 . 11 - 25 h 10 „ 30 „ 50 , 10 „ 60 „ 60 . 10 „ n 70 „ 72 „ 29 , 20 „ 37 . rednemu občnemu zbora y Trebnjem kateri bode v nedeljo, dne 1. aprila 11. ob 4. uri popoludne v zadružni pisarni $ sledečim vsporedom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Privoljenje remuneracije načelstvu. 4. Izvolitev načelstva in računskih pregle-dovalcev. 5. Slučajnosti. Trebnje, dne 21. marca 1900. (583) Načelstvo. Izvod iz voznega reda T«Uav*ia od dn« 1. oktobra 1800. lote. Odhod ls mabljane jož. kol. Progo Aos Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Soloograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Po n tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 64 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Prog:* ls Trbiža. Ob 5. ari 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mosta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v F'iT""