THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 112.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. JUNIJATUESDAY, JUNE 12, 1928.
LETNIK XXXVII.
PREDSEDNIK COOLIDGE DRŽAL BESEDO. — HOOVER BO NOMINIRAN. — DEMOKRATI UPAJO NA KO-NEČNO ZMAGO PRI VOLITVAH. — FARMARJI IZ NEBRASKE PROTI HOOVERJU.
Kansas City, Mo. — Dane?, 12. junija, se je otvorila narodna republikanska konvencija v tukajšnjem mestu. Mesto je v zastavah in hoteli so prenapolnjeni gostov, ki so prihiteli iz vseh delov naše velike republike, da bodo imenovali republikanskega kandidata za mesto predsednika Zedinjenih držav.
Napovedovali so, da bo konvencija viharna, kakor že dolgo ni bila nobena. Je verjetno, ker v stranki n; slojje. To pa je tudi dalo povod govorici, da je stranka na robu propada.
Predsednik Coolidge je s pota, to se reče, da ne bo prevzel nominacije, tudi če ga še tako silijo. "Draft Coolidge" gibanje pa vendar še živi. Vsi pa, V:i so za Coolidgea, ko bodo le sprevideli, da ga ne bodo pripravili do tega, da bi prelomil besede, katero je dal ko se jd pričelo s kampanjo, bodo od-dali svoje glasove Hoover ju. To pa bo tudi Hooverju pomagalo do zmage na konvenciji in bo, kakor trdijo, že pri drugem ali tretjem glasovanju nominiran.
Še na predvečer otvoritve konvencije so Coolidgeovi pristaši imeli trdno vero, da se bo predsednik konečno le podal in sprejel nominacijo. Zdaj pa je prinesel senator Fess, ki je voditelj "draft Coolidge" gibanja, da je vse zaman — "Coolidge is out of it."
Demokratski stranki je nesporazum v republikanski stranki prav po volji. Pregovor pravi, lčjer se dva pričkata, tretji dobiček ima. Ko bi se v republikanski stranici pričkala le dva. bi še ne bilo tako hudo, a prička se jih več, to pa ie prav slabo. Farmarji iz Ne-braske pravijo: "Nominacija Herbert Hooverja pomeni izvolitev Al SmitKa."
OTROČJE SUŽENJSTVO V PERZIJI.
London, Anglija. — Mednarodni delavski urad v Ženevi je objavil dokument, v katerem poleazuje žalostno sliko o-tročje sužriosti v perzijski industriji preprog, kjer se prodajajo mlada dekleta po $75 v sužnjost za1 celo življenje. V Kerman in bližnjih vaseh so otroci od pet let naprej natlačeni skupaj v nezdravih prostorih, kjer delajo karpete za ameriške in evropske tovarnarje. Samo iz kermanslče province se letno izvozi karpetov v vrednosti $10,000,000. 95 odstotkov od te vsote imajo kompanije, ostalo pa je za vzdrževanje delavcev, ki prejemajo plačo, če se more tako i-menovati, ki niti za potrebno hrano ne zadostuje.
Delodajalci se pogodijo s starši 6 do 71etne deklice, da jo dajo tovarnarju v sužnost za dobo štirih ali petih let, za kar prejmeno $75,tretji del dobijo takoj, ostalo pa ko odsluži. Malo katera pa odsluži, ker navadno v sužnosti umrje-jo. — Perzijska vlada je imenovala komisijo, ki bo zadevo preiskala.
POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI.
V narodni skupščini so se poslanci stepli. — Policija je intervenirala. — Opozicija s Pribičevičem na čelu zahteva odstop vlade. —
Bel grad, Jugoslavija. — V
soboto je prišlo v narodni skupščini do pretepa med poslanci, ki podpirajo vlado in opozicijo. Poklicana je bila policija in odvedla iz dvorane štiri poslance, ki so bili pred desetimi dnevi od sej izključeni. — Pribičevič, voditelj opozicije je rekel, da je to najbolj žalosten dan v zgodovini parlamentarne vlade v Jugoslaviji. Zahteval je takojšnjega od-f topa vlade, češ, da je nasprotna demokraciji.
V soHoto so imeli voditelji opozicije sejo na kateri so sklenili, da bodo še nadalje nasprotovali ratificiranju nettun-skih konvencij, kar zahteva I-talija kot podlago dobrih odnosa jev med obema državama.
LETALSKE VESTI.
Vodilni zrakoplov "Italia" na ledenem polju. — Upajo, da bodo rešili moštvo. — Sprejem moštva Southern Cross v Sydneyu. — Nemški letalci odpotovali.
Kings Bay, Spitzbergen. —
Parnik Citta de Milano, ki je dodeljen polarni ekspediciji generala Umberto Nobile-ja je ujel v petek radijo signale od vodilnega zrakoplova "Italia", za katerega že od 25. maja niso vedeli, kje se nahaja. Italia se nahaja na ledenem polju v bližini Foyn otoka in moštvo je pri življenju. Če bo vreme u-jgodno, bodo letalci, ki so takoj odleteli v označeno smer, lahko našli člane ekspedicije. Pomagati jim pa za enkrat ne bodo mogli drugega, kot založiti jih z živežem. Da bi mogli na mestu, kjer so nesrečneži, pristati reševalci z letalom, ni verjetno". Poskusili bodo priti do njih s parnikom. Vsekakor pa je razveseljivo, da je natančno označen kraj, kjer se nahajajo in da so vsi pri življenju.
Sydney, Australija. — Veličasten je bil sprejem v soboto v tukajšnjem mestu, ko so semkaj prileteli drzni letalci, moštvo Southern Cross (glej sliko), ki so dosegli nov rekord, kajti brez nezgode so preleteli razdaljo 7800 milj preko Pacifika, od Oakland, Cal. do Sydney,. Australija. Več tisoč glava mnbžica je pozdravljala letalce, ko so tukaj pristali. Med potjo so imeli hude čase, kajti večkrat so bili v smrtni nevarnosti. Ta pot je za letalce skrajno nevarna in 'je zahtevala že več žrtev.
New York, N. Y. — Moštvo transatlantskega monoplana Bremen se je v soboto vkrcalo na parnik Columbus, da jih popelje v domovino, Kjer jih" čaka sprejem domačinov tako
'SOUTHERN CROSS'' V AVSTRALIJI

Slika nam predstavlja mostyo monoplana "Southern Cross", ki je perletelo 7300 milj in premostilo Pacifik po zraku, da sta si Amerika in Avstralija segli v roke. Od leve proti desni so: Capt. H. W. Lyon, navigator; Capt. Kingsford Smith, pilot; Capt. C. T. P. Ulm, pomožni pilot, in James W. Warner, radio operator. Prva dva sta Amerikanca in druga dva Avstralca.
MALA ANTANTA ZA TESNEJŠO ZVEZO
Italijanske mahinacije privedle narode male antante do tesnejšega združenja. — Čehoslovaška bo kupovala iobak v Jugoslaviji.
Dunaj, Avstrija. — Vsaka sila rodi odpor. Tako tudi italijansko strašilo ni ostalo brez posledic in je dalo narodom, ki so člani Male antante, povod za tesnejšo zvezo. Kakor znano, italijanskega diktatorja Mussolinija podpira Lord Ro-thermere v njegovi akciji proti narodom n|ale antante. Te dni se je mudila čehoslovaška parlamentarna komisija v Jugoslaviji in vez med obema narodoma še bolj pritrdila.
Čehoslovaška in Jugoslavija sta za revizijo pogodb, da bo Čehoslovaška kupovala v Jugoslaviji tobak. Jugoslavija pa v Čehoslovakiji njene izdelke.
-o-
GROZNI ČIN UMOBOLNEGA
Escanaba, Mich. — William Ash, star 57 let, je v hipni-blaznosti umoril svojo 27 letno hčer Myrtle. Ko je bila mrtva, je truplo razkosal, bil je prijet, ko je oborožen s kolom hotel udreti k sosedu v hišo.
Ash* je bil meseca septembra izpuščen iz norišnice, zdaj pa se mu je zopet omraČil um in je postal nasilen. Truplo hčere je razmesaril z britvijo in žago. Oddali so ga nazaj v norišnico.
-o-
SMRTNA KOSA.
Chicago, 111. — Umrl je, Mr. Frank Mrak, star 47 let, ki je živel pri Mrs. Uršuli Kušar na 731 West Ohio Str. Doma je iz Kokrce pri Kranju na Gorenjskem. Truplo pokojnega leži v mrtvašnici Mr. Andrew Glavacha na 1941 West 22nd Str. Pogreb pokojnega bo v sredo zjutraj ob 9. iz slov. cerkve sv. Štefana. V starem kraju zapušča mater, brate in sestre, katerim izrekamo iskreno sožalje.
v Nemčiji, kakor na Irskem. Baron Huenefeld in Herman Koehl sta Nemca, Capt. James C. Fitzmaurice je pa Irec.
KRIŽEM SVETA.
—	Milan, Italija. — Italija ruje zoper jugoslovansko posojilo na ta način, da v listih piše, da je zadela jugoslovansko posojilo v Londonu na ovire, ker Anglija. 4;bro vc, da bi se posojilo porabilo za vojaška dela. Anglija tudi nadalje dobro pozna gospodarski položaj Jugoslavije.
—	Budimpešta, Ogrsko. — V vasi Oroshasza je žena nekega tamošnjega kmeta pomorila vseh svojih šest sinov v starosti 6 mesecev do 6 let. Žena je bila aretirana in je izpovedala, da je izvršila dejanje iz obupa.
—	Tokio, Japonsko. — Na narodni konferenci zastopnikov treh veroizpovedanj, je bila sprejeta resolucija, ki odo-bru je Kellogov proti vojni načrt.
—	Moskva, Rusija. — Mo-skavski listi poročajo, da se jo
odstvo komunistične stran!-*? v sovjetski Rusiji odločilo, da bo sprejelo zopet kot člane v stranko Zinovja in druge tovariše, katere so izobčili, ko niso tako plesali, kakor jim je godel Stalin.
—	Belfast, Irsko. — Neki agent irske republikanske stranke je izjavil, da je pet žensk, ki so kot politične jet-nice v Montjoy jetnišnici, pričelo z gladovno stavko.
—	Madrid, Špansko. — Pri-mo de Rivera, španski diktator, o katerem je bilo poroča-no, da se je zaročil z Merceder Castelanos, se je premislil in prelomil zaroko, hoče še nadalje ostati neporočen.
—	Gibson City, II. — Everett Dozier, star 7 let, se je4-gral na dvorišču in je bil u-darjen od konja na glavo, da je bil na mestu mrtev.
-o-
DRZEN BEG IZ JEČE.
Wheaton, 111. — V nedeljo zjutraj je pobegnilo iz Du Page okrajne jetnišnice pet jetnikov. Načrt za beg je skoval Charles (Limpy) Cleaver, član skupine banditov, ki so meseca februarja ; napadli poštni vlak v Evergreen Parku in pobegnili s plenom $133,-000. Pomožnega šerifa Willia-ma Edgetona so pobili na tla do nezavesti in pobegnili.
ALBANCI APELIRAJO NA LIGO NARODOV,
Predsednik alban?ke republike odgovoren za mizerijo v deželi. — Zogu se vzdržuje na površju le s pomočjo Italije. — S posojilom se Albanija oborožuje.
Ženeva, Švica. — Svet li'^e narodov v Ženevi je bil napro-šen od Albancev, ki žive v prognanstvu po raznih krajih razkropljeni, da jih reši in nekaj ukrene proti tiranski vla-Idi Ahmed bej Zoga, ki je l predsednik albanske republi-jke. V peticiji, ki so jo poslali j v Ženevo, navajajo, da je Zo-'gu odgovoren za mizerijo, ki •vlada v deželi, kjer vlada siromaštvo in lakota.
Svet lige narodov pa je brez moči v tem oziru, ker je pooblaščen od lige narodov ozirati se le na npele članov lige.
V apelu tudi navajajo, da se Zogu vzdržuje na površju le ker je sklenil pakt z Ttalijo in ga torej podpira Italija. Pa tudi, da se je s posojilom Albanija oborožila in se spremenila v oboroženo taborišče v rokah Italije. — Albanija je fašistovska predstraža na Balkanu.
-o-
KATASTROFALNI POŽAR V ALASKI.
Seattle, Wash. — Mornariška radio postaja v Cordovi, laska, Je ujela* signale sledeče vsebine: "Vsa vas na otoku Killisnoo v plamenih. Več ne moremo zdržati. Hitite na pomoč."
Otok Killisnoo leži nasproti Peril ožine, na otoku je vas istega imena.
-o-
PREDPISI ZA KOPANJE V ITALIJI. Milan, Italija. — Cerkvene oblasti so razposlale italijanskim občinam na morski obali stroge predpise za varstvo nravnosti za kopalno sezono. Nedostatne obleke, ples v kopalni obleki in izhod iz kopališč v kopalni obleki je prepovedan, uvedejo naj se pa strogo ločeni oddelki za može In ženske.
Sv
Iz Jugoslavije*
OBUPANCA, KI SI JE PRIZA DEJAL Z NOŽEM SMRTNO RANO NAŠLI V TIVOLS KEM PARKU. — UMRL JE V x BOLNICI. — DRUGE ZA NJM1VE VESTI
Strahovit samoumor obupanca. 1
V soboto 10. maja ob <> zvečer so opazili sprehajalci v novem tivolskem parku za Jakopičevim paviljonom čudnega neznanca, ki je s svojim otožnim izrazom na obrazu in s svojim nesigurnim, nekako plašnim vedenjem vzbudil pozornost vsakogar. Čez čas je mož, ki je bil dostojno oblečen in gladko obrit ter je sploh napravil vtis inteligentnega človeka, izginil za grmičevje na koncu parka, že blizu hriba. Kako minuto kasneje so pa-santje na bližnji stezi slišali rahel vzdih izza grma. Neki gospod je skočil bližje in tu opazil na trati ležati neznanega moškega, težko hropečega in v nezavesti. Na prsih", blizu srca pa je imel globoko rano, v' katere je še krvavelo. Tudi vsa obleka in trava v bližini sta j
IšeJa iz puške, pa ga ni pogodil. — V gostilno Anderle in Petek v Radvanju pa so udrli trije cigani, ki so tudi hoteli odnesti vina ter steklenic: vendar so bili vsi trije aretirani.— Ze več časa se je podila v okolici Maribora večja ciganska tolpa, ki je pripravljala gosli-jo za nekega cigana in ki je očividno s temi vlomi v oko!i ških gostilnah hotela zasigu-rati udeležencem gostije dobro pijačo. Pa se zaenkrat ni čisto posrečilo. Orožništvo je namreč takoj po aretaciji omenjenih treh ciganov iztirala vse druge cigane. — V Breznu na Štajerskem s v noči na 17. maja neznani vlomilci poskušali svojo srečo. V kleti nekega krčmarja so se najedli in napili in odnesli še nekaj pijačo. Vlomili so tudi v nisarno
trgovca Jenčiča, kjer jih je pa 'bili okrvavljeni. Kak meter gospodinja prepodila, stran je ležal velik nož s pri- j	0
bližno 11 cm dolgo klino, ki sil	Smrtna kosa.
ga je mož, potem ko si ga je, V Brestrnici pri Maribora zadri v prsa, najbrže v zad- je preminula kneginja Pavla njem trenutku zavesti izdrl in Solkovsky, stara 65 lot. — U-vrgel od sebe. Gospod, ki je mrla je v Mariboru Toman
Širite "amer. Slovenca"
našel obupanca na trati, je stekel hitro do stražnika Zorca, ki je imel službo v bližini kina Tivolija in ga obvestil o groznem dogodku. Stražnik Zore se je podal na lice mesta in l:o je tu opazil, da samomorilcu žila še utripi je, je takoj tekel na stražnico na Bleiweisovi cesti, odkoder je obvestil rešilno postajo. V petih minutah bil na licu mesta že rešilni avto, ki je samomorilca naložil in odpeljal v bolnico. Tu so u-gotovili, da si je mož zadal približno 10 cm globoko rano in da je le malo manjkalo, da si ni ranil srca. Pri njem so našli le neko srbsko legitimacijo, ki nravi, da je njen lastnik Anton Lemeško, delavec. V Ljubljano je prišel dne 17. niinol. meseca in se nastanil v hotelu "Slon". V policijski prijavi je navedel, da je rojen 1. 1888. v Novi Miti v Rusiji. Po poklicu je veterinarski pomočnik. Kot svoje stalno bivališče je navedel Belgrad. V Ljubljani je nameraval ostati do nedelje 20. maja. Po natančnejši preiskavi njegove obleke so našli pri njem še pismo, v katerem prosi Lemeško policijo za dostojen pogreb, ker je kristjan in veruje v Boga. Lemeško je naslednji dan ob tri četrt na 10 umarl. Kaj je gnalo moža v smrt, ni znano, in tudi sam ni navedel motiva v tem pismu.
-o-
Vlomi.
V noči od 15. na 16. maja so neznani zlikovci vlomili v klet gostilničarja Rajmunda Dittingerja na Ruti občina Čin-žat nad Falo. Odnesli so vina in steklenic v vrednosti 2700 Din. S tem svojim plenom pa niso še bili zadovoljni, ampak, so vlomili nato še v skladišče železniške postaje v Sv. Lovrencu na Pohorju. Pri tem poslu pa jih je zalotil šef stanice. Storilci so hipoma zbežali — eden od njih je celo streljal na
Antonija, brivČeva soproga, stara 61 let. — Umrl je v starosti 61 let gospod Fran Aha-čič\ tovarnar v Tržiču od leta 1912 do 1921. soustanovnik in član prosvetnih in gospodarskih organizacij. — Umrl je v Mariboru Josip Vrhovnik, u-radnik drž. železnic. — V Mariboru je umrl 22. maja po dolgi bolezni preglednik finančne kontrole v pokoju Franjo Bosnia. — V Zagaju, občina Ma-rijagradec pri Laškem je umrl 2f!'r>tr.i posestnik Franc Knez.
-o-
Umrli sta
Rošker Helena, soproga železniškega uradnika v pokoju, stara 6:; let ter Anžel Marija, zasebnica. stara 76 let. Obe v Mariboru.
-o-
Poroka.
V soboto 19. maja se je poročil poštni upravnik na Bledu g. Ivan Bergant s poštno u-radnico gdč no Elo Killerjevo v Kranju.
i^^^^—mmmm-^m^m^mm immmi	———m—. i	u.«
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez qdbitka izplačana, ako se poslužite naše banko. Dinarje, ozir, lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din_____________$ 9.35
1,000 Din______18.40
2,500 Din_____45.75
5,000 Din______91.00
10,000 Din__________181.00
100 Lir ____________________________$ 6.00
200 Lir______________11.50
500 Lir__________27.75
1000 Lir_____________54.50
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračn-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoči vnaprej cene določevati. Merodajns ■o cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ae izvršujejo po pofti atf pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in poBljke naslovita na) '
zakrajšek St cesark, tJ5 W. 42nd ST, NEW YORK. h. »
AMERIKANŠK1 SLOVENEC
Torek, 12. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.	>
Izhaja vsak dan razun nedelj, po nedeljkov iu dnevov po praznikih.
The First and the Oldest Slove« nian Newspaper in America.
Established 1891.
• Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave.
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta .
Subscription:
For one year ---------
For half a year_________
.$5.00 . 2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto -_______$6.0'
Za pol leta ---------
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
3.001 For half a year_____________1„ 3.C0
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
B. T.:
wood, Minn.
Gospodje! Tudi med našim narodom je mnogo ljudi, ki poznajo vaše zasluge za naš mali narod v Ameriki in ponosni so ker ste vi listi naše gore. Hvala Bogu! Vsaki dan jih je več. Da je teh ljudi vedno več med nami je seveda tudi vaša zasluga. Vsi ti ljudje vam žele danes, ko obhajate dvajsetletnico mašniškega pošvečenja. še mnogo zdravih in blagoslovljenih let pri vašem trudapolnem delu. Tem vrstam se pridružuje tudi Amerikanski Slovenec in vam želi: Ad multos annos!
Pomembna dvajsetletnica.
1908 — 1928.
Dne 11. junija 1908 je stalo pred nadškofom Irelandom v kapeli v St. Paul Seminary v Minnesoti, več mladeničev ki so pričakovali mašniškega posvečevanja. ]\Ied temi kandidati je bilo tudi devetero slovenskih novomašnikov.
Dvajset let! Kratka doba let, toda pomembna. Kdo se no spominja onih dni? Starokrajski liberalizem se je tako odebelil o novi domovini, da je že komaj stal po koncu. Sestradani socijalizem je iskal svojega mesta na solncu. Ker je vedel, da se med našim narodom ne bo razširil s svojimi suhoparnimi ekonomično socijalnimi problemi je vzel v službo starokrajsko primojdušarijo in blatenje vsega karkoli je bilo kdaj narodi^ t veto. Uničiti narod versko in narodno; to je bilo njihovo geslo. Iz starega kraja so se usipale nove mase naseljencev leto ::a letom. Prihajali so večinoma iz mest in industrijalnih krajev, prenasičeni z duhom starokrajskega liberalizma. Proč z Pogoni, proč s cerkvijo, proč z duhovniki: ta klic se je razlegal vsak dan glasneje iz vseh slovenskih naselbin. Gorje onemu, l\i se je upal postaviti v bran ali pa nasprotovati temu uničujočemu orkanu, ki je korakal naprej pod krinko napredka in narodnosti. Vse zatvornice so bile odprte in bruhale blato in gnojnico na vsakogar, ki so ni ujemal s tem vseuničujočim programom.
Mladi, zdravi, šolani in akademično izobraženi! Kako lepa priložnost se je nudila tem mladim gospodom med svetom ! Koliko je prišlo naših ljudi v novo domovino, ki so komaj znali podpisati svoje ime. V kljub temu so se spravili na noge, ustanovili lepe domove; mnogo izmed njih je obogatelo. Vsak krošnjar, vsak rokodelec, vsak gostilničar, vsak agent, vsak faliran študent; vsakdor je bil dobrodošel, vsakogar se je vpo-stevalo. Edini stan katerega je smel vsakdo zaničevati in mu metati polena pred noge je bil duhovniški. Ne, ni bilo lahko v onih dnevih odločiti se za duhovski stan.
Dvajset let je preteklo. Okušali ste resničnost Gospodovih besed: "lz shodnic vas bodo metali in prišla bo celo ura ko bo oni, ki vas umori, mislil, da je napravil Bogu dopadljivo delo." — Življenje slovenskega duhovnika ni pokrito z rožicami. To je skušal vsakdo izmed vas, posebno oni, ki so posvetili svoje življenje svojemu narodu. Sumničenje, podlo natolcevanje in nehvaležnoct; to je plačilo sveta. Ni čudno, da je toliko naših najbolj delavnih duhovnikov podleglo v najboljših letih. Vse to vam je bilo znano. V kljub temu ste žrtvovali svoja najboljša leta, da ohranite narod pred časno in večno pogubo.
Devetero jih je stalo pred oltarjem, devetero jih deluje šc danes v vinogradu Gospodovem. Dva sta profesorja. Rev. Francis Missia podučuje že dvajset let cerkveno petje v St. Paul Seminary in Rev. Joseph Sodja angleški jezik v zavodih St. Stanislava in na Univerzi v Ljubljani. Drugi vodijo dušno pa-htirstvo po različnih župnijah v Ameriki. Pod vodstvom Rev. James Cherneta je zrastla vzorna župnija v Shebovganu, Wis. Rev. Louis Pirnat je spravil na noge župnijo Sv. Elizabete v New Duluth in jo oskrbuje še danes. Rev. John E. Schiffrer vodi krasno urejeno župnijo v Chisholm, Minn. Rock Springs, Yvvo. se je povzdignil na prvo mesto slovenskih župnij odkar je prevzal vodstvo tamkajšne slovenske fare Rev. John Zaplot-nik, D. D. — Kako zmožen je slovenski duhovnik sta dokazala Rev. Joseph Verhunc v McKees Rock, Pa. in Rev. John Blažio v Uniontown, Pa. Oba ta dva gospoda delujeta med Slovaki. Da je slovenski duhovnik dobrodošel med Nemci dokazuje Rev. Peter F. Remškar ki deluje že celo vrsto let na župniji v Nor-

iz milwauške naselbine.
Milwaukee, Wis.
Presenetil nas je dopis v Amer. Slov. št. 96. Vsak dan sem pričakoval, da bo kdo iz Milwaukee odgovoril na dopis, katerega je napisal Rev. Černe iz Sheboygana na prošnjo nekaterih oseb, ki še tako rekoč niso člani naše cerkve v Milwaukee. Pa kakor zgleda, se noče nobeden zameriti Rev. Černetu in mu oporekati, tudi jaz ne rad, a resnici na ljubo se moram.
Kakor se je videlo iz dopisa, je bil namenjen proti našemu častitemu gospodu župniku, Rev. Pakižu. Namesto, da bi se iskreno zahvalili njim za vse usluge, ki so jih nam storili pri naši mihvauški cerkvi v teh letih, so nekateri proti njim.
Naj opišem nekoliko stališče tukajšnjih katoliških Slovencev. .Mi nismo pod kontrolo rdečkarjev, pač pa pod vodstvom poštenih mož, katerim na čelu je č. g. župnik Pakiž. Res je, da mi nimamo svoje župnije v Milwaukee in stalnega duhovnika, pa v tem ne pogrešamo ničesar ,kar bi nas oviralo pri izpolnjevanju naših verskih dolžnosti. Častiti g. župnik nam dajo dosti prilike, da lahko vsak kdor hoče opravi svojo versko dolžnost v slovenski cerkvi v Milwaukee. Zdaj imamo vsako nedeljo po tri svete maše, in sicer ob 6-8-in deseti uri. Če pa ne bo to zadostovalo, bomo pa imeli štiri sv. maše vsako nedeljo. Torej je dovolj preskrbljeno v tem oziru. Vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu lahko opravi kdor hoče tudi spoved v slovenski cerkvi v Milwaukee. Če ima kdo bolnika in pokliče duhovnika in pride takoj na dom. Za vsak krst, poroke, pogrebe ali kaj sličnega so nam vedno na razpolago.
Dalje dopisnik omenja, da bi morali milwauški Slovenci imeti veliko cerkev,*šolo in tri duhovnike. Res je, da je nad 15,000 Slovencev v Milwaukee. A žali Bog, koliko je takih, ki cerkve še nikoli od znotraj videli niso. Nekateri so pa po mestu raztreseni, obiskujejo druge katoliške cerkve, ker jim je naša preoddaljena. Le Slovenci, ki stanujejo na južnem delu mesta, hodijo v slovensko cerkev. V zapisniku vidimo, da kakih 600 družin o-biskuje slovensko cerkev. Prihaja tudi nekaj mladine druge narodnosti v našo cerkev, ker pri nas ni treba plačati
vstopnine kakor je to v drugih cerkvah. Za slučaj, če bi Slovenci v Milwaukee kupili nemško cerkev, šolo in zavod za sestre, bi stalo veliko denarja. Zraven pa še vzdrževati dva duhovnika. Če bi imeli dolga le $50,000, bi se ga težko kdaj iznebili. Celo, če bi Slovenci dobili cerkev zastonj, bi jo težko zdrževali. Ne smemo misliti, da bi nam šlo tako gladko, kot sedaj pri tej cerkvi, ko smo tako srečni, da smo popolnoma prosti stroškov. Častiti gospod župnik pustijo vse ko-lekte za cerkev v Milwaukee. Za ves trud, ki ga imajo z nami, računajo le^ jako malo na leto. Nikdar več ne bomo dobili tako dobrega gospoda kot so oni. Kolekte, ki pripadajo njim, pustijo za cerkev. Naš g. župnik so nam pomagal plačati dolg in zraven nam še prihranili par tisoč dolarjev, za kar so jim vsi katoliški Slovenci v Milwaukee dolžni le hvalo.
Pri tem pa ne smemo misliti, da je tistih par oseb tako bogaboječih, da hočejo rešiti vaše duše iz rok rdečkarjev in polovičarjev. Pač pa oni bi radi dobili slovensko cerkev v roke in nam vsem Slovencem v Milwaukee nagromadili dolg, katerega bi potem nikoli ne mogli splačati. Če pogledamo zapisnik cerkvenih kolekt, vidimo, da se letno komaj skupaj nakolekta do $3000. Če pa bi kupili še nemško cerkev, bi ta denar šel ves za duhovne, šo- slova.
lo in sestre, za plačevanje dol- Ne smem pa pozabiti ''kuga bi pa prav nič ne ostalo. Za binjskega štaba'', kateremu na izplačilo dolga bi pa morali, čelu je bil mojster kuhe Mr. 77
skupno delovali z našim čast. g. župnikom za dober uspeh slov. cerkve v Milwaukee.
Slučajno pa, če nas kdaj naš č. g. župnik zapustijo, ali odpovedo službo, takrat bomo pa skupno delovali za najboljši uspeh slovenske cerkve v Milwaukee.
'G. W. Raly, član cerkve.
WILLARDSKE VESTI.
Willard, Wis.
Sprejmite nekoliko novic tudi iz naše farmarske naselbine v nam priljubljenem Amer. Slovencu, da tudi drugod zvedo, kako se godi nam farmarjem.
Zima nas je zapustila in delo: na polju se je že pričelo. Do malega smo že vse posejali in posadili, toda ako ne bo kmalu dežja, ne bo moglo seme vzkli-ti in potem ne moremo druzega pričakovati, kot slabo letino. Upamo pa, da nas Bog usliši in kmalu pošlje tako dež.
Poleg težkega farmarskega dela pa imamo tudi večkrat nekaj veselih uric. Tako smo imeli v torek, 5. junija, ko nam je zopet chicaški fant odpeljal eno naših cvetk. Zakonsko zvestobo sta si na mreč obljubila John F, Pernich iz Chicago in Julia M. Pekol, hčerka tukajšnjih dobro poznanih Mr. in Mrs. Pekol. Za tovariša sta bila Joseph Pekol ml. in Frank Pekol. brata nevestina, družici pa Mammy in Gertrude Bayuk. Ženina je spremila k oltarju Mrs. H. Zakrajšek, sestra neveste, in nevesto pa Joseph Pekol st., oče neveste. Cerkvene obrede je opravil domači g. župnik J. Novak. Med sv. mašo je pristopila cela družina k sv. obhajilu, katerega so vsi darovali novoporočencema, kar je jako lepo in naredi lep vtis na navzoče.
Popoldne in zvečer se je pa vršilo ženitovanje na nevestinem domu, katerega se je udeležilo veliko prijateljev in znancev, ki so vsi želeli jima obilo sreče in božjega blago-
slavnosti. V resnici, pri Mariji Pomagaj je na gričku zelo prijazno. Bilo pa je tudi vse polno ljudi. Jako mi je dopadlo in sem vesela, da sem šla tja.
Pot me je potem zapeljala v Sheboygan, Wis. Tam sem o-biskala našo gl. predsednico SŽZ., Mary Prisland. Poprej sem vedno mislila, da je solnč-na Kalifornija najlepša dežela v Zedinjenih državah, moram pa pripoznati, da v tem letnem času je skoro Sheboygan lepši, kakor je rujava Kalifornija. Seveda to je le sedaj spomladi, da je Sheboygan zelen ter z raznim cvetjem prepleten. A Kalifornija je pa tudi pozimi.
Kar pa se tiče slovenskih naselbin. so vse jako prijazne in v Sheboyganu še posebno, ker imajo Zeleno dolino. Tam imajo Slovenci pokopališče in prostor za veselice. S to dolino se Shebovgančani postavljajo, pa jim ne zamerim, saj je tudi res
nadela težko nalogo, pripomoči do gmotnih in moralnih u-spehov nove šole; to nalogo tudi Zveza v polni meri izvršuje.
Zveza collinwoodskih društev ima zelo važno sejo v sredo, dne 13. junija, ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani, h koji je vabljen celotni ecrkveni odbor in tudi vas, farane, poživlja Zveza, da se omenjenega večera, to je jutri, udeležile v polnem številu.	*
Poročevalec.
TO IN ONO.
PES IZSLEDIL MORILCA.
Te dni je bila umorjena v Lošincih na Slovaškem 63letna Marija H a za jeva. Starko je n;išel zadavljeno mlajši sin, ki se je vrnil pozno ponoči iz gostilne. Starka je prej svojim znancem opetovano izjavil i, da se boji nasilnega sina in da zaželjeni lepa. Lahko so ponosni Sloven-jnaj obdolže njega, če bi se ji !ci, da so dobili ta prostor v svo-j kal P™Petilo. Soseda Soldar.o-
je roke. Kakor sem slišala, je|va 10 kot Pnča izpoved-.Ua, da
videla usodnega večera ne-
kega moškeera. ki -e i: okrog hiše. Ker je pa da hodi okrog hiše sta" sosede, se zanj ni zme rožni " t "o ie sina zr.sliš da fant je trdil, cla ni i voda umoriti matere, je orožništvo z s sko ra vn n teli s t v
predm<
napraviti še posebne kolekte in bi morali še posebej najmanj po 15 do 20 dolarjev plačati za sedeže ,ali pa moral biti vstop v cerkev za osebo po 25 centov. Potem bi gotovo ne dobili prav nič slovenske mladine v cerkev. Če bi silili mladino. da mora plačati, bi pa hodila v druge cerkve. Raje bodo v drugih, tujih cerkvah plačali, kakor pa pri nas.
Dalje se mi tudi čudno zdi. da je v Milwaukee največ rdečkarjev, pa je bilo nabranih največ naročnikov za Am. Slov. Torej, kakor jaz vidim, ie najboljše za vse skupaj, da ostane, kakor je.
Delavske razmere v Milwaukee so srednje in nad polovico Slovencev je v slabih finančnih razmerah, kateri bi jako težko plačevali ogromne stroške k novi cerkvi.
Apeliram na vse nečlane slov. cerkve v Milwaukee, naj se nam pridružijo, da bomo
Schwab, ki je pripravil tako okusna jedila, da se mi še danes sline cedijo.
Ob koncu naj se tudi jaz pridružim častitkam in jima želim, da bi v zdravju in zastop-nosti živela ter učakala srebrno, zlato in diamantno poroko.
F. Perovšek, zast.
-o-
PISMO S POTA.
Chicago, 111.
Ko sem dospela v Chicago — milijonsko mesto, sem takoj uvidela, da je še veliko večje, kakor sem večkrat čitala, ko se je pisalo o temu babilonu, kjer je toliko število raznih narodov, med temi seveda tudi naših rojakov. Naj prvo sem se napotila k spoštovani gl. tajnici S. Z. Z. Mrs. Juliji Gottlieb. Bila sem prijazno sprejeta, za kar najlepša hvala.
27. maja je bila velika slovesnost v Lemontu, tudi tam sem se oglasila in udeležila
bil Rev.James Cherne, ki je ob- 'K> hajal v nedeljo 201etnico ma.r:-ništva, za kar mu tudi jaz čestitam, prvi, ki je bil za to, da se je kupilo Zeleno dolino, ko je bila na prodaj.
Iz Sheboygana sem jo mahnila na Rhinelnnder, Wis. T um imam staro prijateljico Mrs. Ano Woncos, kjer sem se po-mudila za en dan. V Rhine-lander so velika skladišča losa, kjer pa Ie malo Slovencev dela. Kar pa se tiče mesta, je prav lično in snažno.
V nedeljo 3. junija sem -a šla z Mrs. Prisland v Wauke-gan, tam sve obiskale več prijateljic in mojih znancev, Tan smo pa slučajno naletele tn U na članice podružnice št. 2. S. Ž. Z., ki so ustanavljale podružnico in jo tudi ustanovile. Čestitam vrlim Waukegančan-kam, katere naj si druge na-! selbine vzamejo za v zgled. Waukeganska podružnica jo dobila št. 20, na katero ie gotovo ponosna. Živio. vrli Wau-kegan, ki ima toliko zavednih žena in mož.
Nato sem se vrnila nazaj v Chicago, zdaj pa jo maham po Pennsylvaniji.
Pozdravljene vso slovensko naselbine, — nasvidenje tu in tam!
Bara Kramar.
POZIV K SODELOVANJU .A COLLINWOODSKO FARNO ŠOLO.
Cleveland, O.
Gradba nove farne šole je v polnem toku: zidovje za Šolsko poslopje se že dviga. V obrisu !ni;l :c vai:; $ je videti ogromno stavbo, zato|k»k iskalec je samoobsebi umevno, da je !nm '
pk ii.=l
)-
10-
tudi breme ogromno, katerega so nadeli collinwoodski Slovenci na svoje rame. Toda zavednost in požrtvovalnost bo premostila tudi sleherno oviro in tezkočo, treba je samo skupnosti. V tem oziru se je tu v Collinwoodu že nekaj ukrenilo. Vsa dobromisleča collinwood-ska društva so se zavzela za sodelovanje in pristopila v skupno akcijo v pomoč novi šoli ipse je osnovala "Zveza collinwoodskih društev", katera si je
rez 5iK.: Ali poni open tovariš, pred ciljem onemog človeških tragedij zlata Kalifornija . .
-o-
Gospa: "Bodite posebno
o-
prezni, kadar brišete teh dragocenih vaz."
"Nič se ne bojte, tudi če mi takale stvarca "ne bo > 'c1 lahke."
pran s
a nogo pade, saj so \ aze tako
* PODLISTEK

IHiMlč
Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
—	Da. V japonskem delu sem videl mnogo ljubkih in ličnih žensk.
Mutsuhito Dsainu se je zopet vrnila prisotnost duha.
*
—	Ni Japonka — je pripomnil tiho.
—	Aha! Še bolj zanimivo. In vrača ljubezen?
—	Ne verjamem — je otemnel rumeni obraz.
—	To je že hudo. Morda ... oprostite .. . izpovejte vse . . . Morda vam bom kot starejši in izkušenejši mož s kakim svetom na pomoč. Kje ste se spoznali z damo?
Mutsuhito Dsain ga je odkrito pogledal.
—	V vaši hiši.
Brinkley je debelo gledal.
—	Ali? In ako smem vedeti . . . Kdo je dama ?
Vaša hčerka.
Brinklcyevc očale so padla na tla.
—	Alice?
—	l>a — je odprl dušo.
Poteze na obrazu so mu skoraj otrple, po mali postavi se je razlil leden mir, le ustnice so se gibale.
—	Ljubim jo — je izjavil odločno.
—	Ne-mo-go-če . . .
—	Zakaj?
—	Ker . . .
—	Sem Japonec?
Znanstvenik se je zavedel.
—	Bog varuj! Menda vendar ne mislite, da med človekom in človekom, delam tako razliko .. . Celo, ako je o vas govor! A vendar . . .
—	Razupiem — je prikimat Mutsuhito Dsain s trpkim smehom.
Znanstvenik ga je pogledal in na obrazu mu je zaigralo neko sočutje.
—	Rad bi bil, da bi me v resnici razumeli .. . Vaša izjava me je res-presenetila, toda saj sem oče in ta trenutek . . . Alice je edina hčerka . . . Mr. Mutsuhito Ds^in, kak namen imate?
Japončevo oko se je zarosilo.
—	Rad bi zaprosil za roko gospodične!
Dolga pavza. — Ko da so retorte prisluškovale. — Profesor je sklonil sivo glavo in se globoko zamislil.
Potem si je počasi nataknil na nos očala.
—	Gospod, jaz nimam ničesar zoper vašo osebo, nasprotno, prav posebno spoštujem vaš izredni talent, toda hči . . . Ali ste si pridobili v njeni duši ono globljo simpatijo, ki bi lahko služila kot resna podlaga vašemu namenu?
—	Ne vem.
Brinkley je zrl pred se. * t
—J3či je osemnajstletna, posesti nima veliko, vsega skupaj le pol milijona dolarjev.
Mutsuhito Dsain je naredil protesten gib, toda znanstvenik mu je namignil, naj ga posluša do konca, in je z istim glasom nadaljeval:
— osemnajstletna in pol milijona dolarjev . . . Matere nima, oče sem ji jaz. Njena izobrazba je od povprečne mnogo višja, zahtev ima malo, ljubi glasbo in pesništvo, narave je romantične, privzgojil sem ji tudi življenjski nazor ameriških deklet. Odkrita je in zveste narave, toda včasih je nepremišlj ena, zasmehovalka, nagle jeze. Peča se s športom, kuha dobro in ako je treba, lično sešije tudi obleko. Gospod, od svoje strani vas jaz rad vidim, v tem važnem vprašanju pa ne morem samovoljno odločati. Obiščite nas katerega dne in govorite z njo, kar se spodobi in je tudi naravno, ker se bo ona možila, ne pa jaz
IV.
V parku so — je javil hišnik. Letoviščni vrt profesorja Brinkley je bil kot razcveteli gozd. Na drevesih so se skri-
vale ptice. Ob sprehajališču so raslle vrtnice in so s sladkim vonjem polnile zrak. Hišnik je šel naprej, di bi napovedal jro-sta. Mutsuhito Dsain mu je prevzet sledil, pod nogami so se komaj zganili beli kamenčki.
— Danes se odloči! . . .
Stisnil je blede ustnice in zadušil vzdih, ki mu je privrel iz prsi. Zopet je poklical v spomin razgovor, ko je prod Brinkleyem razkril dušo, videl je pred seboj osupli profesorjev obraz, zmedenost, skrb, v ušesih mu je še zvenel njegov resni glas, s katerim je orisal naravo svoje hčere. Takrat_
morda iz uljudnosti — je rekel, da nima nič proti njegovi osebi . . a kako ga neki sedaj sprejme? Ali je govoril s hčerjo? Mutsuhito Dsain a so mučili dvomi, potem pa se je polastila možgan otopelost.
Dozdevalo se mu je, da blodi v vrtu sanj. Toda že prihaja profesor Brinkley! Pokaže se med drevjem in se počasi bliža.
(Dalje.)
\
/
Torek, 12. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Bffy 1
TEDENSKI KOLEDAR.
17	Nedelja — Sv. Adolf.
18	Ponedeljek — Sv. Mark in Marcelijan.
19	Torek — Sv. Julijana.
20	Sreda — Sv. Silverij.
21	Četrtek — Sv. Alojzij.
22	Petek — Sv. Pavlin.
23	Sobota — Sv. Eberhard.
-o--
Rev. K. Z.:
TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 3. pobinkoštna: Prilika o izgubljeni ovci. (Lk. 15, 1—9.)
Berilo je vzeto iz prvega pisma sv. Petra apostola 5. poglavje, 6. do 11. vrste. Zgodbe stran 1097.
Človeška grešnost je velika. Vse v njem je nagnjeno samo k temu, kar je slabega.
Vse okoli človeka na svetu je tako, da ga tudi samo na . vol.: i o. Velik sovražnik človeške duše je svet s svo-j i m po h "u j š e van j em.
Poleg tega pa še hudobni duh, ta "naš nasprotnik, ki hodi L tkor rjoveč lev okoli in išče koga bi požrl," koliko se on tru-da nas neprestano zapeljuje v vse, kar je greh in v kolikor je greh.
J«* r poten čudno, če človek pogosto omahne sedaj v to .-■ulj >st. sedaj v drugo? da pada sedaj v ta greh, sedaj v one-g,i 7 Prav č! Vsi smo grešni. Du, celo "najpravičnejši pade -ccl( • V rat na dan", kakor trdi beseda božja,
če pa tako, ali se bomo sramovali svoje grešnosti? Nikakor! r c m več "ponižajte se pod mogočno roko Božjo!" Pri-za j t'i:' radi svojo grešnost in prosimo Boga odpuščanja. Saj r..s I ni Bog krutosti, temveč "Bog vse milosti", ki tako po-o grešnost in zato nas ne bo radi naših grehov zavrgel, *'nas je poklical k svoji večni časti" v kljub tej naši . aosti.
n življenje kaj rado vede v upor proti Bogu, v neve-■>'■(.'■] ■■] od vere na eni strani, na drugi pa obup. Hudič « le i'u><•, z:;to jo zapeljuje v greh ne radi greha, temveč, 1 i > • j , :ireha pripeljal do enega izmed teh koncev. ;	. o uišega pogubljenja. On hoče, da nas bi
:.>t /i iala ponižne, da nas bodo naše slabosti in naši • • ■/! h. ;il:o *--likdar hitro vstanemo iz njih, vodili k temu,
. .1 iii j. me, utrjujemo in ukoreninjamo v dobrem." Fvan-elij io v:.et iz evangelija sv. Luke, 15. poglavje, 1. e. Zgodi>e stran 392.
* j ki i p. 1. :-.!jivi nauk o neskončnem usmiljenju božjem .1 j veka lii j lepo in razumljivo pojasnjuje sv. cer-.; p;il:kama Jezusovima, s priliko o izgubljeni ovci
1 1 j ene m denarju.
.• . k je velika reva na svetu. V dolini solza je, kjer i , i\.\ \i\ • it ••.• in .a od zibeli do smrtne postelje.
r» va j • v r i u ho vnem življenju. Vse, kiir je greh, . ••!.»	. in \pndar je na ravno to, po čemur hrepeni
>v.) 1 lo. V c poželi, kar ne sme dobiti, zakaj ako dobi, j .-• .".p" :-tono>mi strup za telo in še bolj za dušo. Da, t ■,» rv. . ,1< > bi zmotil in res šel za tem, h čemur ga silijo
si rasti in n jegovo požel jenje!
i i \« n,': kako je lahko, da se človek tako zmoti? Kdo se ri " :.;.!ir;■> je, via človek zaide v en greh, ki ga pelje v dru-•'."j: ki '-a j u*' . ■ v t.\ tjega, ki ga polja v četrtega in tako dalje, r. konec, kje je?
V /ivlj ju v bre::vei\stvu ali obupu, po smrti v večnem "ju. ' "oda Bog noče nase nesreče, ne časne in ne večne, in to h e povedati današnji sveti evangelij.
( h • ■ k, grešil si, zašel si na slaba pota? Obložil si dušo ;"žKo itaro grehov in krivic? Hudič te vleče dalje in dalje I ,,;rreha in .potem v obup in upor proti Bogu. O, člo-\ek. ne daj se slepiti!
(•resen si? Toliko strašno imaš na svoji duši grehov? 'zgubljena ovca si?
C, beri, beri današnji sveti evangelij ,da boš videl, kako ;-!i o teki, izgubljeni ovci, sam tvoj Bog! Tvoj Bog, kakor ' kri pastir, pusti radi tebe raje 99 pravičnih, da gre za teboj, . to re^i. In ako se mu daš rešiti, beri, kaj pravi, da boš na-!il v nebesih večje veselje, kakor ga naredi 99 pravičnih, ki > grešilki niso padli in zabredli, kakor si ti. "Dragocen •ar" i ti v božjih očeh. Kaj ne, kako imaš ti rad denar. Za ■•emir storiš vse, se toliko mučiš in pehaš, da si ga pridobiš. Vi-š, tak denar, dragocen denar si ti v božjih očeh in sicer ne amo tako drag, kakor je možkemu, ki ga tudi radi imajo, temveč, kakor je drag ženski, ki so že od narave bolj skope in bolj \arčne. In Bog te išče in išče, gre za teboj, dokler te ne najde, ako te ni med tem časom že našel satan in te spravil v večni ogenj.
O, v resnici tolaživni nauk današnjega lista in evangelija za nas grešnike!
Objednem pa še en drug veliki nauk, za nas duhovnike in \ se pravične, nauk o veliki ljubezni božji tudi do grešnikov.
ko hočemo delati po njegovi volji, moramo bolj skrbeti za "i :gubljene ovčice" za "izg-bljen denar" kakor za 99 pravičnih, ki pokore ne potrebujejo. Ako mu hočemo dopasti, je naj-v ;h lcjši način, da mu dopademo, ako delamo za izpreobrne-•i.-.nikov, ako gremo za izgubljenimi ovcami, da mu jih pri vedemo nazaj v njegov hlev.
Pri tem premišljevanju razumemo potem toliko ljubezen (io presnih in zašlih ljudi pri velikih svetnikih božjih, kakor ni sv. Frančišku, ki so tako globoko spoznali ljubezen božjega Srca.
Človek, .si "izgubljena ovca" ali "izgubljen denar?" Naredi nebesom to veliko veselje in vrni se nazaj na pravo pot! Nebeški oče ti bo hitel nasproti, kakor izgubljenemu sinu, da te pritisne na svoje srce.
Si, duhovnik, si veren in pobožen kristjan? Skrbi, delaj, moli pred vsem za izpreobrnenje grešnikov. B. T.:
ZDRAVSTVO.
MLEKO JE NEOBHODNO POTREBNO ŽIVILO.
Pravimo, da mleko tvori idealno hrano. To se pravi,da mleko vsebuje vse bistvene tvari-ne, ki so v gotovih količinah neobhodno potrebne za normalno rast in enakomerni razvoj telesa. Zdravje in celo življenje samo je odvisno od okoliščine, da li hrana, ki jo zavživamo, vsebuje nekatere nepogrešljive snovi.
Mleko vsebuje četvero protein, dvoje izmed njih v velikih količinah. V žmitku mleka se nahaja vsa njegova sirnina (casein) in del njegovega mlečnega albumina in te sestavine mleka so neprecenljive vrednosti za gradnjo in obnovo telesnih tkanin. Ga ni drugega živalskega proteina poznane vrednosti, ki bi bil ljudem na razpolago ob tako nizki ceni kot proteini v mleku.
Izmed vseh mineralov, potrebnih za rast otroka od spočetja do odraslosti, ni nobeden večje važnosti za vse dele telesa kot soli kalcija in fosfora, ker tvorijo bistveno gradivo za kosti, ki so v glavnem sestavljene od apnenega fosfata. Ker merimo rast po razvoju okostja in ker otrok potrebuje stalno in zadostno zalogo kalcija (apnenca). kakor tudi nekaterih vitaminov za gradnjo kosti in zob, telesnih organov in sokov, mora mleko tvoriti del hrane vsakega otroka tekom vse dobe njegove rasti. Mleko zalaga tudi z drugimi važnimi minerali, kot sta fosfor in potasij.
Ako uvažujemo, da en kvart mleka zalaga s tako količino kalcija (ali po domače apna) kot 10 velikih pomaranč, 10 dobrih porcij špinače, 24 dobrih porcij korenja, 32 jajc ali 20 funtov govedine, bomo znali pravilno ceniti velikansko važnost mleka za rastoče otroke.
Žalibog pa kravje mleko vsebuje premalo železa, celo manj kot človeško mleko, in s tem prevažnim mineralom nas morajo zalagati druga hranila.
Telo otroka zalagamo s posebnim železom, da dodajamo v rani mladosti sadnih sokov, svežih listnatih zelenjav in jajčnih rumenjakov in v kasnejšem razvoju vsežitnili jedi, govedine in krompirja.
Kakovost in prebavljivost njegovih proteinov in obilje apna so okoliščine, ki že same na sebi dajejo mleku značaj prevažnega živeža. Ali mleko vsebuje tudi nekoliko izmed enih postranskih hranil,ki vplivajo na rast in zdravje, namreč vitaminov.
Mlečna mast, bodisi v celem mleku, smetani ali maslu, tvori najcenejši in najvažnejši vir enega izmed vitaminov, vitamin A.
Drugi vitamin, ki je bil nedavno odkrit hi ki ie vedno
spojen z mastmi, je važen za gradbo zob in kosti, ker pospešuje usedanje apna; zovejo ga vitamin D.
Šele dandanes se začenjajo ljudje zavedati ne samo, da mora mati zalagati dete s hra-hio tekom dobe vsaj 18 mesecev (ako vračunamo devetmesečno predporodno dobo), marveč da količina in primernost njene hrane tekom te dobe in zaloga hranilnih snovi v njenem telesu določajo, da-li je dete dobro prehranjeno ali ne, toliko pred porodom kolikor tekom dojenja.
Vse kaže na to, da ženska tekom nosečnosti, vsaj tekom zadnjih mesecev, potrebuje poldrugikrat ali celo dvakrat toliko kalcija (apna), kot ne-noseča ženska. Ako se v njeni hrani tekom nosečnosti nahaja premalo apna, plod v njenem telesu si bo za svojo rast odje mal kar potrebuje, na škodo materinega telesa, in zobje in kosti matere bodo trpeli. Ako je v vsakdanjo hrano vključeno obilje sveže listnate zelenjave, bo kvart mleka na dan zagotavljal zadosti apna za potrebe nerojenega deteta, ne da bi trpele njene kosti in zobje.
Vsled izvrstne kombinacije proteinov, ki se nahajajo v mleku, vsled izobilja vitaminov A, raznovrstni njegovih mineralnih soli in bogatosti na apnu, je mleko tekom nosečnost: bolj važna hrana kot v kateri-sibodi drugi dobi življenja.
Socialen problem največje važnosti je zadostna zaloga dobrega in čistega mleka za vsakega otroka. 2e količina apna, ki je v mleku, bi sama na sebi napravljala mleko prepotreb-nim živežem v dijeti deteta. — Dognano je, da otroci med 3. in 14. letom dobivajo najboljšo zalogo apna, ako pijejo kvart mleka na dan. To bi bilo idealno.	,
Morda je mleko nekaterih drugih živali bolj podobno človeškemu mleku, ali razvoj mlekarstva je napravil kravje 'mleko skoraj izključnim nado-jmestilom človeškega mleka za i otroke, ki so odvajeni. Človeško mleko ima več proteina in manj mineralnih soli kot kravje mleko. Vsebina masti in veličina mastnih kapljic v mleku je različna v raznih kravjih pasmah.
Da bodi kravje mleko varno za vse, mora biti čisto in brez vsakršnih bolezenskih klic. To je še bolj važno za otroke, kot za odrasle. Kravje mleko mora biti ne le čisto, marveč čimbolj sveže je in čim bolj direktno je prišlo v roke konsumenta, tem bolj je zagotovljeno, da niso bile spremenjene njegove re-dilne kakovosti. Nihče ne more trditi, da vročina, kemične snovi in mehanična manipulacija
tem imenom pa je na Kubi inlnarji, ki Sirijo na teh otokih
ne škodujejo redilnosti mleka.
Vse mleko bi moralo biti v rokah konsumenta tekom 48 ur po molži. V večjih mestih se prodaja mleko v steklenici, na vrhu katere se nahaja izkaznica o kakovosti in starosti mleka. Kjerkoli je mogoče, treba rabiti za deteta tako "cer-tificirano" mleko, in sicer "Grade A", t. j. pre&no mleko, ki je bilo pasteurizirano. — V manjših krajih, kjer ni dobivati sortiranega mleka, se lahko dobi od zdravstvenih oblasti informacije o poedinih mlekarnah. Vedno treba rabiti le mleko v steklenicah, kajti mleko, prelito iz večje posode, je podvrženo nevarnosti okuženja. — Bistveno potrebno, toliko na farmi kolikor doma je, da se mleko drži čisto, hladno in pokrito.
Širite "Amer. Slovenca"!
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J.
CLEVELAND, O
KDO JE BIL KOLUMB?
Kdo je prvi odkril Ameriko, ni tako neizpodbitno dokazano kakor uče konvencijonalne šolske zgodovine. Poleg teh eksi-stira še nekakšna "tajna zgodovina" odkritja Amerike, ki je pa znana le ožjemu krogu raziskovalcev in zgodovinarjev. Ti učenjaki se že desetletja prepirajo med seboj: Ali je bil Kolumb Italijan ali Španec.
Kolumb sam je nekoč celo pred notarjem izpričal, da je doma iz Genove v Italiji. . . Od tam sem prišel in tam sem se rodil," je dejal. Mnogi zgodovinarji pa smatrajo, da Kolumbova trditev ni resnična in k temu navajajo celo vrsto dokazov.
Tako n. pr. se je Kolumb podzavestno izdal na zemljevidih odkritih dežel. Neki kraj na vzhodu otoka Kuba je imenoval "Maisi". V okolici Gal-lega v severovzhodni Španiji pomeni to v narečju: "In vendar je tako". Kolumb je s tem imenom najbrže hotel izraziti, da je resnica to, kar on pravi: namreč da je odkrita dežela Indija kljub temu, -da drugi ne verjamejo tega. Otok Guana-hani, ki ga je prvega odkril, je imenoval San Salvador, kar pomeni Odrešenik ali Kristus, a je izraženo v silno šepavi španščini. San Salvador pa imenujejo v Gallegu nekakšno pasijonsko igro in nanjo je bržčas mislil, Kolumb, ko je krstil odkriti otok. Iz tega sklepajo, da je bil Kolumb doma iz Gallega na Španskem. V tem okrožju je tudi mestece Porto Santo; drugo mesto s
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v CUotfi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
▼ene« za potrebe, iopke za neveste m vsa v to stroko spadajoča dda Izvršujem točno po naročilo. Dostav-liani na dom.
dognano je, da je v Porto Santo našel naplavljeno truplo nekega Indijanca, kar ga je šele dovedbo na misel, da bi moral pluti v tisto smer, od koder je prineslo morje Indijanca in bi odkril Indijo. Na ta dogodek se je najbrže spomnil na Kubi in dal kraju tisto ime. Da je bil Kolumb res Španec, pa nesporno dokazuje neki dokument iz tiste dobe .
Porto* Santo je predmestje Pontevedra in magistrat tega mesta je 29. julija 1437. izplačal neki denar zakoncema po imenu Domingo Colon in Suzana Fonterosa. Kolumb sam pa je dejal, da so bili njegovi starši Domenico Colombo in Suzana Fontanarossa. To so le po-italijančena imena njegovih roditeljev iz Pontevedra.
Čudno je, čemu je Kolumb skrival svoje domovinstvo. Zgodovinarji pravijo, da je bi-
krščanstvo, pripovedujejo, da so ljudožrci spoznali, da žensko meso ni okusno. Prvotno so namreč jedli ženske kot posebnost, zdaj so se pa prepričali, da njihovo meso ni baš najboljše. Člani francoske misije so zaslišali več sto Ijudo-žrcev, da bi zvedeli, zakaj dajejo prednost belemu mesu pred črnim in zakaj smatrajo dlani svojih žrtev za najboljše meso. Zvedeli so, da jedo ljudožrci najraje meso belokož-cev zato, ker je razmeroma najbolj slano. Prebivalci Novih Ilebridov so zdaj modernizirali svoje metode in začeli ubijati žrtve brez bolečin. Žrtve, ki jih nameravajo ljudožrci pojesti, morajo najprej plesati. Ko doseže divji ples vrhunec, jih ljudožrci od zadaj napadejo in pobijejo tako hitro, da umro brez bolečin. -o-
la njegova mati židovskega; TUDI POLITIČNI LISTI NE-pokolenja, kar seveda v časih;	SEJO!
španske kraljice Izabele ne bi
bilo posebno laskavo
Na splošno velja, da se stran-
v.,	.	£ ? karsko politični listi gospodar-
cilo za njenega sina. Baje pa , • ,	•• i - • , .
1 J 4.. rr 1 u X , • i sko nikoli ne izniacajo, to ie, se je v mladosti Kolumb tudi' , , ■ , " . ., ..
„i4 +-v	v.. .. i cla delajo vedno s primanjklia-
politicno onemogočil v svoji do- -	- , , ' . J
d 1 • 1 • j• ± •, i I jem. Da je pa lahko tudi na-< movini. Prebivalci distrikta .	.	.	.
n n	, ... . . . sprotno resnica, pričajo veliki
Gallego so bih znani revoluci- -v, . .	• ~
ameriški m angleški casmski
jonarji in nasprotniki kraljice Izabele.
Da pa se je Kolumb izdajal baš za Genovežana, ima tudi svoje praktično ozadje. Tedaj je namreč bivak) v Genovi nad 50 družin z imenom Colombo, kar je seveda jako otežkočalo ugotovitev pravih Kolumbovih prednikov.
-o-
LJUDOŽRCI SE ODPOVEDALI ŽENSKEMU MESU.
Kanibalsko pleme prebivalstva Novih Iiebridov je svečano izjavilo, da ne bo več jedlo ženskega mesa. Ljudožrci so žensko meso enostavno črtali s svojega jedilnega lista, in sicer ne iz ozirov na nežni spol, temveč zato, ker se hočejo modernizirati. Francoski misijo-
koncerni, ki izplačujejo visoke dividende. Pravkar objavlja svoje letno poročilo eden manjših angleških koncernov: United Newspaper Ltd., ki združuje v svojih rokah liste Daily Chronicle, Sunday News, Yorkshire News in Doucaster Gazette. Prej so bili ti listi v rokah Lloyda Georgea, lani pa so prišli v last nove družbe. — Dočim je znašala dividenda lani 5 odstotkov, znaša letos ce-iih 30 odstotkov!
-o-
Pomanjkanje prostora.
Gospa (mlekaiici) : "Zakaj ni nikdar smetane na mleku, ki mi ga donašate?"
Mlekarica: "Zaradi pomanjkanja prostora .ker vam dajem vedno zvrhano mero."
Leto 1928.
Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71 st St.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E ->4 St.
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec.
Zastavonoša. Anton Frankovic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo redčijo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za rarovalnino in sicer za $250, $500 $1000. $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1, do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, ▼ slučaju bolezni, bolnik naj se naznani i pri tajnike samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Asesment se pobira na seji nao i 10. dopoldne do 4. are popoldne.
Hranite vrednostne papirje!
Zelo nespametno je, kdor nima lepo" v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd.
Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem.
NAROČITE JO ŠE DANES!
—----■■ ■•	a
EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa.
Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box.
Name __________________________________
Address
City or town
EICHHOLZER & CO. Inc.
FOSCST CITY, PA.
Phone: CANAL 5903
JOSEPH FA VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street
Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ
KNJIG
Goriške Mohorjeve Družbe
ZA LETO 1928.
PRIJATELJI LEPEGA IN ZANIMIVEGA BERILA, POSEZITE PO NJIH, DOKLER NAM NE POIDEJO.
Vredne so najmanj dvakrat toliko, kakor stanejo.
CENA JIM JE $1.10 S POŠTNINO VRED.
Knjige so sledeče:
KOLEDAR.
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj.
OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič.
ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE.
OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj
(Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.)
Naročila z denarjem pošlite na naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.

AURIKARIKI SCOVCNEC
Torek, 12. junija 1928.
Džungla
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Čudni so belokožci, si je dejal. Kako srečen je, da živi v džungli, v varnem in mirnem
zavetju pragozda!	_
Kaj neki je v zaboju, se je popraseval, da so ga s toliko skrbjo zagrebli. Če ga ne potrebujejo, zakaj ga niso enostavno v vodo vrgli? To bi jim ne dajalo toliko truda —!
Ah, si je mislil, gotovo še potrebujejo zaboj ! Skrili so ga, kakor Sabora ali Numa skrijeta svoj plen, in prišli bodo ponj —.
Spustil se je k tlom in si ogledal prostor, kjer so kopali. Iskal je, ali niso morebiti kaj pozabili, kar bi utegnilo njemu koristiti. In res je našel lopato. Skrili so jo med grmovje, da bi jo ob dani priliki koj pri rokah imeli.
Pograbil jo je in kar brž poskusil. Pa neroden je bil in nevajen takega dela, ranil si
je svoje gole podplate.
Toda to ga ni motilo. Vztrajal je in ril naprej po zemlji in kmalu je odkopal zaboj.
Štirje krepki mornarji so se v potu obraza mučili z njim, da so ga privlekli iz čolna iri položili v jamo, — Trzan si ga je naložil na ramo kakor da je prazna škatla, pograbil lopato in se napotil v džunglo.
Po drevju seve ni mogel s svojim bremenom, ker rok ni imel prostih. Ostal je pri tleh, poiskal Tantorovo stezo in hitel s čvrstimi koraki naprej.
Ure in ure je potoval.
Končno se je ustavil sredi goste, neprodir-ne goščave, kamor nikdar še ni stopila človeška noga, pa tudi ni mogla stopiti.
Poznal je kraj.
Mična travnata livada je bila, droben po-točič jo je namakal in stoletni orjaki džungle so jo obdajali, prepleteni z neprodirno mrežo srbota, slaka, divje trte in bršljana.
Na tej solnčni livadi so se zbirali člani Kr-šakovega rodu v posvet, na njej so bili samci svoje krvave boje in mladiči so se poganjali po njej v živahnih igrah. Tudi Trzan sam je na njenih tratah preživel marsikateri prijetni, zabavni dan, tistikrat, ko je še tudi bil član Kršakovega rodu.
Planota je nedostopna in popolnoma varna, je zasodil. Noben belokožec, pa tudi noben črnec ne more prodreti do nje. Tukaj, je sklenil, bo skril zaboj.
Pod košatim velikanom je zastavil lopato.
Trdo je šlo, trše nego zunaj na obrežju, kjer je odkopaval že načeto zemljo. Toda vztrajal je tudi tukaj, noge so mu krvavele in črez par ur trdovratnega dela je izkopal jamo, ki se mu je zdela dovolj globoka za skrivnostni zaboj.
Ampak, bi kdo vprašal, čemu se je trudil, ko pa niti vedel ni, kaj da je v zaboju —.
Trzan je bil človek po telesu in duši. Toda v svojih navadah je dotedaj še vedno živel, kakor se je naučil med svojimi nekdanjimi tovariši Kršakovega rodu, med gorilami. In gorila, opica, nad vse rada posnema kar vidi pri drugih.
Trzan je videl, da so belokožci zagrebli zaboj. Šel je, vzel zaboj in ga tudi zagrebel.
Pa še radoveden je bil, kakor so strašno radovedne vse opice in tudi mnogi ljudje, ki ne znajo brzdati te slabosti. Zelo ga je mikalo, kaj tiči v zaboju.
Lotil se ga je torej, poskušal je tu, poskušal je tam, pa zaboj je bil okovan s težkim železom in močna ključavnica ga je zapirala. Zaman se »je trudil celo uro in napenjal svoje moči, zaboj se je upiral celo njegovim silnim mišicam.	<
Zagrebel ga je ne da bi vedel, kake skrivnosti so v njem skrite.
Noč je medtem legla na džunglo in Trzana je gnalo nazaj h koči. —
Tema je obdajala kočo, pa skoz okno je sijalo solnce in sipalo svetle trakove luči ven v črno noč.
Trzan je zavzet gledal neznani pojav.
Videl je v knjigah sliko svetiljke in bral je tudi o njej, da razsvetljuje nočno temo. Pa zaman se je trudil tistikrat, da bi razumel neverjetni čudež —.
Tiho in oprezno je zlezel bliže. Na mizi je brlela svetiljka. Clayton jo je našel med zapuščino svojega strica, jo popravil in napolnil z oljem, ki jim ga je dal seboj uporni, pa sicer pošteni Barker.
Pri mizi pa je sedelo na preprosto stesa-nem stolu belo dekle, ki je v zadnjih dveh dneh zavzelo sleherni kotiček v duši mladega Trzana.
Sklanjala se je nad mizo in pisala in Trzan se je čudil, kako naglo ji gredo izpcd prstov znaki, ki jih je sam le z veliko težavo risal. Zlatorumeni lasje so ji padali črez čelo ter se lesketal! v luči svetiljke in od čas* do Časa si jih je odgrnila s svojo belo, nežno roko, njen beli obrazek je zardeval, njene o5! so Žarele,
njena usta so bila nalahno odprta.
Dolgo dolgo je stal Trzan pri oknu, nepremičen kakor Numa na preži.
Čudne misli so mu prihajale, čudna, neznana čuvstva so valovela v njegovem mladem srcu. Potrkal bi na okno, vzdramil bi lepo belo dekle iz njenega pisanja, povedal bi ji, da je on tukaj, on, ki jo ščiti, ki bo skrbel za njo, povedal bi ji — sam ni vedel kaj.
Toda ni se genil.
Prestrašila bi se, zbala bi se ga —! Tile beli ljudje so tako čudni, vsake reči se ustrašijo -—.
Pa še nekaj druga mu je branilo, da se ni oglasil.
Sram ga je bilo —.
Kdo ve, odkod je prišlo to čuvstvo v njegovo srce. Morebiti mu je bilo v krvi —. Njegovi starši in njegovi pradedi so bili olikani ljudje, mogoče da je od njih podedoval tisti čut, ki mu je pravil, da se ne spodobi stati v temni noči pod oknom in prežati —.
Otožen se je pobral Trzan izpred koče, zlezel v rogovile bližnjega drevesa ter skušal da bi zaspal. —
Ine pa je pisala tisto noč po dolgem času spet svoj dnevnik.
In tole je med drugim napisala.
"Zapadno afriško obrežje. Kje, tega natančno sama ne vem. 3. februarja 1908.
*Tisti dan, ko smo zapustili naše domače mesto Baltimore, sem začela svoj dnevnik in sem ga pisala vse do odhoda iz Londona in še pozneje na potovanju v Afriko.
Toda ostal je na ladji. Pozabila sem ga. Pa če bi se bila tudi spomnila nanj, bi si ga najbrž ne bila smela vzeti seboj. Nikdar več ga ne bom videla.
Zato bom sebi v tolažbo in v vednost tistim, ki bi utegnili kedaj dobiti v roke tele papirje, popisala, kako se mi je godilo od onega dne ko smo odpluli iz Londona pa vse do danes in še naprej, dokler bom mogla sukati pero.
Dne 28. 12. 1907, pondeljek je bil, smo odjadrali iz Temzinega pristanišča. Pred odhodom nam je oče pravil in razlagal, da gremo na znanstveno potovanje. Pred nedavnim časom so odkrili v dolini reke Kongo razvaline silno starega mesta in te, je pravil oče, gremo iskat. Pridružili da se nam bodo še drugi znanstveniki, da nas bo velika družba in da je pot čisto varna itd.
Na večer odhoda pa nas je — kapitana, častnike, Claytona in mene, ker gospod Filan-der je menda že vedel kam potujemo, — poklical k sebi v kabino in nam povedal, da gremo iskat zakladov na nek zapadno afriški otok.
Vsi smo osupnili. Pokazal nam je stare, o-rumenele in preperele papirje. Pismo je bilo in zemljevid drobnega otočiča. Oboje je našel v stari, črvivi knjigi, ki jo je za tisoč dolarjev kupil od nekega londonskega starinar-ja.
Na tem mestu še koj omenim tudi to, da si je vzel na posodo deset tisoč dolarjev pri Robertu Canlerju v New Yorku. Nobenega jamstva ni hotel za posojilo. Poznam Canlerja in tudi dobro vem, kake namene ima —. O. jaz nesrečno dekle —!
Pismo je bilo staro najmanj dvesto let in v njem je bilo pisano, da leži na nekem kapver-diškem otoku — ime mi je izpadlo — zakopan velik zaboj zlata. Pisec je služil za mornarja na ladji, ki je vozila cel tovor zlata iz Južne Amerike v Španijo. Mornarji so se u-prli in pomorili častnike. Vihar jih je vrgel na pust otok, rešili so del zakladov, pa so v par mesecih drug za drugim pomrli od pomanjkanja. Le pisec je preživel nesrečo in se rešil v čolnu, ki si ga je sestavil iz ostankov razbite ladje.
Prišel je v Španijo in ni se mu več ljubilo nazaj po nesrečni zaklad. Napisal pa je pismo svojemu sorodniku in mu poslal tudi natančen zemljevid o legi otoka in o kraju, kjer je bil zaklad zakopan. Toda pismo nikdar ni prišlo naslovljencu v roke in po dobrih dvesto letih ga je kupil moj oče.'*—
Nismo bili preveč oveseljeni, ko smo zvedeli očetovo zgodbo.
Poznali smo ga in prepričani smo bili, da je stvar spet ena njegovih učen jaških posebnosti. Pa na potu smo bili in nazaj nismo mogli več. —
Dne 24. 1. 1908. Kapverdiški otok. Imena ne vem več.
Ta dan smo po dolgem iskanju našli otok, ki bi na nJem naj bil skrit zaklad. Krog poldne smo pristali. Otok je majhen, pust in prazen. Oče se je podal z dvema častnikoma in S nekaterimi mornarji n& suho.
Zsečer so Se vrnilf. Oče j€ jClax&ma in mene poklical v.kabine. OJfrsi mti Je žarel.
Slovenske in druge
"Victor" plošče.
0000000000000<>00<k>0000000000000<>0000«x>00<><
PISANO POLJE
loooooooooooo _	Trunk oooooooooooo

GODBA ZA PLES IN DRUGO.
Velikost plošč 10 palcev.
19714	After the Ball, valček — The Prisoner's Song, valček, orkest..........75
19861	Honeymoon, valček — Sweet bluebird, valček, orkester.,..................75
19869	The Whistler and his dog — The Warbles' Serenade, banda.........75
19871	Under the Double Eagel, marš — High School Cadets, marš banda .75
19894	Tout Passe, valček — Listen to the Birds, žvižganje z orkest..........75
19932	Hike Notre Dame — Notre Dame Victory, marš, banda.................75
19906	Sleepy Thne Gal — You Forgot to Remember, orgle.........................75
20000	Always — Dinah, orKle ...........................................................................75
20007	Valentia, fox trot — No more Worry, fox trot, orkester.....................75
20011	Tales of Hoffman — Cavalleria rusticana, orkester............................75
20020	Mountain Blue — Southern Melody, harmonika.................................75
20026	Evening Chimes Woodland Echoes, vijolina, flavta in harfa.....75
20027	Kohala March — Honolulu March, havajska kitara........................75
20110	Roses of Picardy — At Dawning, orgle................................................75
20131	Kilima Waltz — Hawaiin Waltz medley, havajska kitara.................75
20138	The Bird of the Blues — Countess Maritza, fox trot, orkester.........75
20141	Sleepy Head, valček — Ting a ling, valček, orkester.........................75
20168	Serenade — Narcissus, orkester s ptičjim žvrgolenjem.....................75
20172	T a Paloma, fox trot — O Sole Mio, valček, orkester.........................75
20175	E ;tudiantina — Wedding of the Winds, harmonika.........................75
20191	El Capitan, marš — Washington Post March, banda.........................75
20201	Love's Dream — Dream Visions, vijolina, harfa, zvončki.................75
20204	Petrushka — Mary Lou, fox trot, orkester.............................................75
20250	Beautiful Days, valček — Sharpshooters March, harm., klavir.......75
20253	Lena, šotiš — Cuckoo, valček, instrument, kvartet.............................75
20265	Barcelona — Hello Aloha, how are you, orgle.....................................75
20458	In a Little Spanish Town — Just a Birds Eye View, kitara, žvižg. .75
20586	Estrellita (zvezdica) — La Paloma (grlica). orgle............................75
20818 Russian Lulaby, valček — In a Little Spanish Town, valček........ .75
21176	Love's Dream — Rendezvous, orkester.................................................75
3119	Ljubavna sreča, valček — Dunavski valovi, valček, orkester ......75
3358	V našoj maloj kolibici, valček — Ljuba moja malena, polka...........75
3957	Lovec valček — Vaška krčma, polka, orkester.................................75
3976	Milijonarska polka — Barbara polka, banda........................................75
7119	Ljubim te valček — Bleščeče oči, polka, banda.....................................75
7165	Adelajda polka — Za. dom in narod koračnica, banda.........................75
7166	Ubogo dekle koračnica — Dunajski fant korač., banda.....................7*5
7210	Moja ljubezen valček — V zelenem gaju, šotiš.....................................75
7289	Veseli tovariši polka — Polka Mazurka, harmonika.........................75
7336	Zakaj premišljaš polka — Vožnja v tuje kraje, polka, banda.............75
7423	Gorenjski valček — Na skok, harmonika.................................................75
7491	Razpoloženje valček — Marička valček, ban da.................................75
7492	Izabela valček — Strelčeva ljubica, šotiš, inštr. kvartet......................75
7558 V krasni dolini polka — Xrasna Marička valček, banda.....................75
7600	Perzijski marš — Egiptovski marš, banda............................................75
7601	Zgubljene pete polka — Žetev mazurka, orkester................................75
7635	Brez r.ade polka — Kmečka polka, banda ...........................................75
7670	Moja ljubica polka — Ča anje valček, orkester....................................75
7810	Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka, orkester.....................75
7811	Pesem smeha — Poljub valček, žvižganje z orkestrom ...................75
7915	Taniska valček — Na poskok polka, harm., kitara in banžo..........:. .75
7916	Ljubimsko veselje šotiš — Urno skakaj valček, 2 harmoniki...........75
8088	Dunajski škric — Bavarski šotiš, instrum. kvartet.................................75
8142	Marica polka — Čebela polka, klarinet in harmonika.........................75
8177	V Clevelandu sem doma — Posavski valček, harm, in orkester.....75
8198	Slatke vijolice valček — Poročna polka, instr. kvartet.........................75
8326	Ljubimca šotiš — Normandski zvonovi valček, instr. kvartet.........75
8382	Zvonček polka — Na bajkalskem jezeru valček, bal. ork..................75
8406	Vojaški nabor polka — Poročni valček, harmonika.............................75
8489	Umetni ples — Katarina polka, banda—..............................................75
8490	Ah du lieber Augustin — Šnicelbank polka, instr. kvartet.................75
8501	Paulina polka — Lepota gora, harmonika.............................................75
8532	Paulina mazurka — Gorska vila valček, instr. kvartet.........................7 5
8576	Na otoku polka — V zelenem vrtu valček, orkester.............................75
8783	Chikaška polka — Pomladno veselje valček, orkester.......................75
8912	Novoletni pozdrav valček — Visoki Begaros, banda.........................75
8916	Gačino. valček — V cerkvi, ruska balalajka orkestra.........................75
8963	Skromna hišica — Vaška polka, banda...................................................75
9483	Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, Račič-Foys.............75
9484	Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, Račič-Foys.............75
80061	Veliko kolo — Malo kolo, tamburica orkester....................................75
80073	Koster vačlek — "Chicken" polka, harmonike, klarinet, vijol..........75
80085	Duna čardaš — Drava čardaš, tamburica orkester.............................75
80106	Bon-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............................75
80110	Večna skrivnost — Fazan^ orgle .....................................................75
80140	Albreht polka — Ana polka, orkester.....................................................75
80147	Macius, polka — Tarnovska polka, orkester.........................................75
80149	Emigrantka, polka — Josio-Oberek, harmonika.................................75
S0157	Fridericus Rex, marš — Nemška narodna, orkester.............................75
80279	Fomka, polka — Grunewald, orkester ................................................. .75
80331	Zgubljena pesem, polka — Jolietska slovenska polka, orkester.........75
80332	Amerikanec na obisku v stari domovini, harmonika s petjem.........75
80332 V krčmi, 1. in 2. del. Harmonika s petjem............................................75
80334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman orkester.............75
80335	Dolar-princezinja, valček — Resnične sanje, valček, harmonika.....75
80481 Seničica, polka — Dolg, dolg fant, polka, Dajčman orkester.............75
80527 Kadar so godci dobre volje — Na Dolenjskem ,valček, orkester.....75
Velikost plošč 12 palcev.
35797	Poet & Peasant, Overtura, 1. in 2. del, orkester............................... 1.25
35799	Blue Danube, valček — Southern Roses, valček............................... 1.25
35806	The Lost Cord — Adeste Fideles, petje s klavir, in orgl................. 1.25
35876	Hudson Waves — The Swing, valček, orkester................................ 1.25
68644	Nur a Liter, polka — Alte Moden, kmečka polka, orkester............ 1.25
68662	Trompeter, polka — Damelust, valček, banda.................................... 1.25
68672	Mala Lidija, polka — Svitanje, valček, banda.................................... 1.25
68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček, banda............................................ 1.25
68702	Ida, polka — Veseli mornarji, polka, banda.......................................... 1.25
68716	Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček................................................ 1.25
68767	Luksemburg, valček — Vesela vdova, valček.................................... 1.25
68783	Ljubica, valček — Ciganska ljubezen, valček..................................... 1,25
68839	May, polka — Johannes valček, banda ................................................ 1.25
68882	Herkules, valček — Marička, valček, banda...........*......................... 1.25
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
ZavqjSek jeklenih iglic (100 komadov) __________________________________________lOc
škatljica "tnngs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč)---------------------------------_25c
VAŽNO! Ako naročite vsaj pet plošč istočasno, trpimo poštnino mi. Ako pa je naročilo manjše kakor pet plošč, pošljite za vsako ploščo po 5 centov več za poštnino. — Za poštno povzetje (C.O.D.) računamo za pristojbino in stroške po 20 centov od pošiljatve. Ako je torej le mogoče, pošljite denar naprej, da sr. prihranite te stroške.
Na željo Vam postrežemo tudi z drugimi Victor ploščami, ki niso navedene v gornjem seznamu.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.
(ictor Records
Bratska harmonija pri sosedu.
Sosedni Denverčanje so se zelo postavili, ko so se odločili za zidavo lastne šole, ki zagotovi obstanek ne samole župniji, temveč tudi nudi podlago za ohranitev slovenskega živ-ija, kakor prav nobeno drugo sredstvo. Ampak čemu žrtve in napori, ko se zida pač verska šola in bo na ta način še bolj okrepljeno versko naziranje, s tem pa še bolj razdrta bratska harmonija med denverskimi Slovenci?
Tako namreč se more .soditi po sodbi "enega izmed organizatorjev", ki v Prosveti vabi na ustanovitev novega podpornega društva in pojamra pri tej priliki o pomanjkanju bratske denverske harmonije. Mož mora biti eden izmed tistih, ki imajo druge za neumne, same • ebe pa za zelo modre, d asi bo narobe res, ker pravi o sebi, "da veruje za svojo osebo prvič, kar vidi in kar se mu zdi mogoče . . .", normalni ljudje pa ne potrebujejo nobene vere pri stvareh, katere vidijo, in so prav brez verni za nemogoče stvari, n. pr. da bi bilo dvakrat dve pet. Le ne preveč modro, gospod, ker niso vsi neumni, kakor kdo o njih misli.
V dopisu sledi dolga klobasa o neki "veri" na jednoto. Sosed pa toži, da ni bratske harmonije, pa ne pojamra samole. temveč pove tudi vzrok take disharmonije. Celo dva vzroka navede. "Temu (da ni harmonije) je vzrok nevednost in versko mišljenje. Kadar se bo slovenski narod toliko izobrazil, da bo znal ločiti vero od politike . . .** Zaključka stavek nima in ga tudi ne morem postaviti sem. Nevednost . . . hm, to bo pač nova Šola preganjala, oko dopisnik morda nima katoliško šolo za — poneumnje-valnico, ampak "versko mišlje-jn.ie", to robo, ki že zdaj razdi-:ra harmonijo, pa utegne nova šola še pomnožiti in s tem utegne biti med denverskimi Slovenci v bodočnosti še manj kake bratske harmonije.
Dopisnik bo pa moral na harmonijo še dolgo čakati in je nikoli ne bo dočakal, ker prvič kako versko mišljenje nikakor ni vzrok disharmonije, pač pa bo njegova %vera", oziroma nevera tisti kamen, na katerem se harmonija razbija, drugič pa med denverskimi Slovenci versko mišljenje ne bo lahko izginilo, še krepkejše bo postalo. ko so se odločili za pravo trdnjavo verskega mišljenja.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. T.
CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica. Helena Mally, 1105 E
6.Vd St.
Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E.
74th St.
Blaga jničarka: Alojzija Pikš, 1176.' E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. P. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme.
Redna seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari dvorani šok sv. Vida.
za katoliško župnijsko šolo.
Če ,,eden izmed organizatorjev" z drugimi organizatorji išče vzrok za pomanjkanje bratske harmonije v verskem mišljenju, bo on z vsemi drugimi legel v grob, pa ne bo dočakal harmonije, ker versko mišljenje ne bo zamrlo. Edina pot do kake zaželjene harmonije je, da začne tudi dopisnik prav "apostolsko" versko misliti, in spravi svojo "vero" med staro — šaro.
Vse je, pa ni ničesar.
Da Jugoslavija laški manjšini v Dalmaciji nudi vse manjšinske pravice, je umevno ne samole iz stališča pravičnosti, temveč, tudi radi razmerja do fašistične Italije, ker se hoče izogniti vsake pritožbe in ne sme dati Italiji prilike za kak konflikt. ,
C. D. Booth, poročevalec lista Daily News v Chicagu, potrjuje, da ima laška manjšina prav vse, kar ji gre in še mnogo več. Ampak odkod, da ti manjšinski elementi v Dalmaciji kričijo neprestano o zatiranju in kličejo noč in dan.svoje bratce v fašistovski Italiji na pomoč, naj jih rešijo jugoslovanskega "barbarstva"? Stvar je enostavna. Od časov rimskih imperatorjev so igrali ti malenkostni elementi vlogo — vladarjev, in ta vloga jim je tako prešla v kri in meso, da je ne morejo pozabiti, ko je Slovan, dozdaj le njih suženj, vzel krmilo sam v roke in se vsedel na vladno mesto. Hinc lacrimae illae — odtod se solzijo in kričijo, ker se je za nje prevrnil vladni stoliček. Vse imajo, pa nimajo ničesar, ker vladanju manjšine nad večino je odklenkalo.
-o-
Vedno surovejše postopajo
z našim ljudstvom miličarji, med katerimi jih je mnogo iz Sardinije, ki so posebno nasilni ljudje. V Grantu pri Nemškem Rovtu je pridrl v gostilno, kjer se je vršil ples, sardinski mili-čar in začel s puškinim kopitom suvati na levo in desno. — Par fantov je pobil na tla. Cez nekaj dni je pozval nekega fanta v pisarno, ga pretepel in mu nastavil bajonet na prsi z zahtevo, da podpiše neko izja vo. Capra se piše ta miličarski divjak in dela čast svojemu priimku. Pravi kozel je, ki se zaganja v slovenske mladeni če. Ta Capra je zahteval od ljudi, da mu morajo podariti prapor, kakor jih imajo orož-niške postaje po drugih slov. krajih*. Ker se nihče ni zmenil za to, je ukazal nabiranje od hiše do hiše in gorje mu, kdor bi se ne odzval!
-o-
Feen-ammt
• Olajševalno ; sredstvo, ki se* ga lahko žveči kakor žvečilni

gum.
3 OKUS PO METL v drogerijah
Porota. * '
Hočevar Anton, rudar v Trbovljah, se je poročil z Emilijo Pintar. — Selšek Franc se je poročil z Marijo Mer zel iz Knezdola.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom te priporočamo s« m-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Rooeevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 it Place. Chicago, Iti
Vsaki čas in minulo
dobite nas na telefon. FRANK B. PALACZ, pogrebtrik. LOUIS J. ZEFRAN. pomočnik
1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4U.