Proslava desetleinlce Geslo vseh kulturnih narodov t Etjropi in njih voditeljav — z maliml Lsiemami — se gla&ii Pomirjenj« dubov. pTakšno pomirjenje J« predpogoj za Ohranitev in utrditev mlru med narodi in državamL Najpr&j je treba razorožiti duha, potem bo sledila razorofcitev all vsaj zmanjšanje oboroženosti na kopnem, na morju ln v zraku, in obstoj mlru bo zajamčen. He pomirjenje dnhov, ampak lzzlvanjo! Koroškl Nemci pa so drugega mnepja. Njihovo geslo ob desetletnici plebiscita na Koroškem ]e: nočemo vpllvati pomirjevalno, marveč izzivalno. Praznovanje desetletnice samoposebi pomenja udarec v obraz tistim zavednim Slovencem, kl so o pleblscltu glasovali za našo državo, in pohvala tiBtih, ki so — Cetudi zapeljani z brezvestno nemškonacionalno agltacijo, z lažjo in obljubami — glasovali proti svoji slovenski narodnosti. Proslavljanje plebiscitnega izida je torej poveliCevanje narodnega izdajstva In zasmehovanje zvestobe materlnemu jeziku. Predmet te proslave je potemtakem nekaj, kar se po splošnih pojmib. morale ne more imenovati lepo, plemenito in hvalevredno. Tem manj vzroka Je za to proslavo, ker je gospodarske razmere Koroške In celotna sedanje Avstrlje no dopuščajo ter ne opraviCujejo. Gospodarsko stanje ne prlpoioS« ]ubiliran]a. Kot polasnilo gospodarsklh razmer t Avstriji hočemo navestl dopis v graSkem »Volksblattu« z dne 18. maja 1930 \z Ivnice (Eibiswald) pod naslovom: »Krik v sili! Ali smo obsofenl na smrt?« Ivnica lezi pod slovenskim Radljem ter Je blla nekdaj obljudena s Slovenci. Nekdaj ]e bil to cvetoC trg s 1300 prebivalci, med njiml s 1000 delavci, ki so delall v železniku, premogovniku, steklarni In v žagah. Danea vsa ta podjetja počivajo, število prebivalcev je padlo od 1300 na 900. Ni železniške zveze, ni cest, odtrgan od gveta hira ta nekdaj tako prospevajoCi trg v smrt. Ker ni potrebnih pri¦pevkOT od države in dežele, Ivnica ?ropada kot pravcata paatorka države. Nekdaj tako lepa kmetije so unl5ene, gostilničarjl, kavarnarjJ, trgovcl, obrtnikit V3l nevzdržno hitijo v propad. »Ali morajo,« tako vpraŠa dopisnik, »takšn« razmere vladati na državni meji v »čast« države? Ali je treba ljudstvo ob meji tirati v obup?« Ni to edin krik v sili, ki se razlegra iz Avstrija. Tudi drugod je tako ali slično. Tako Je v Borovlj-h, najstarejšem in največjem industrijskem kraju v slovenskem delu Koroške. V plebiscitni dobi so Borovlje obogatele vsled živahnega trgovskega prorheta, ki je prihajal iz Jugoslavije. Brezvestnl nemški in nemžkutarski agitatorji so takrat med delavci in obrtniki agitirali, da bodo Borovlje propadle, če pridejo k Jugoslaviji. In sedaj? Borovlje 30 propadle, najboljši delavci — puškarji so brez dela in kruha, delavnice so prazne, uboštvo s« Je naaelilo tam, kjer jo prej bilo blagostanje. To se je zgodilo radi tega, ker Borovlje niso v JugoslavijL Kmetskemu stanu" se ne godi niC boljše. Javne dajatve so tolike, da pod njimi omahuje. Dolgovi rastejo, boben poje, zemlja gra v tuje roke. Z višin bežijo ljudje v dolino, iz doline pa v mesta. So kraji, v katerih težko najdeS kmetsko mladino, zlasti dekleta: vse je šlo v tujino iskat službe. Da bi ljudje v takšnih gospodarskih prilikah jubilirall, ali nl ?]coda denar]a?l In če tudl ta denar prihaja od zunaj, zlasti Iz Nem&ije, bi se dal boljše uporabiti: za lajšanje gosdarske bede ln povzdigo narodnega gospodarstva, ne pa za izlive nemSkonacionaln« zagrizenosti to nestrpnosti. KaJ hofie}o prlrediteljl piefaiselta« proslare? V tem Je namrefi namen ln pomen plebiscitnlh sla,vnostl na Koroškem. Proslavltl hočejo des«tletnico brezobzirnega ponemčevanja na slovenskem Koroškem in njegove uspehe med našim ljudstvom. V svoji nemSkonacionalni in nemškutarski zagrizenosti se niti ne zavedajo, da s tem pred svetom proslavljajo desetletnlco svojega besedolomstva. Ta beseda je bila dana tik po plebiscitu na deželnem zboru v Št Vidu, namreC s svečano besedo r<ano obljuba, da bo strogo varovana enako pravnost obeh deželnili jezikov, da b« tcrej slovenski jezik v javnostl, v šo I, v uradu popolnoma enakopraven a nemškim. Beseda je bila dana, pa n« izpolnjena, dakaz, da so tisti, ki so da» li obljubo, takoj izpočetka iraeli nam&n obljube ne izpolnitL Slovenski j*< zik na Koroškem, torej tamkaj, kjer j* bila njegova zibelka in prva domafiija, je brezpraven, njemu nl mesta ne t šoli na v uradu in tudl Lz cerkve s# izriva. Tako izpolnjuj«jo nomški mogotci Slovencem dane obljube. Njih cilj j© na Karavankah utrditi majo ne samo Koroške in Avstrije, marveč vesoljnega nemštva. Temu cilju tudi slu. žijo plebiscitne svečanostL Nemškutar« je ho-5e]o potrditl v suženjskem mišljenju ter jim s šumnimi veselicaml zapreti oči, da bi ne opaztli gospodarske stiske, katero jim ]e kot edini dar prinesel plebiscit. Zavedne Slovenc* pa, tiste značajne može in žcne, fant« in dekleta, ki jim ja slovenski materinski jezik sveta stvar in slovenska narodnost nedotakljiva, od Boga dana dobrina, pa hočejo ustrahovati, da bl se odrekli slovenski narodnosti in njenim pravicam ter se udali nemško nacionalnl zahtevi, da je slovenstv« na Koroškem obsojecto na smrt. V kakšnam duhn so bodo svečancsti vrSHe? S takšnim duhom bodo prešinjen« plebiscitne slavnosti na Koroškem. Potvarjall bodo zgodovino, dejstva boda postavljali na glavo ter rekali: to j« zdaj resnica. Zanikali bodo, da ]e bilo slovenstvo na Koroškem pred nemštvom, zanikall in poniževali pom^ Gospesvete za slovenski narod. Lažnjivo bodo deklamirali, da je KoroJka in tudi njem slovenskl del pred plcbiscitom bila v stiski, da ji je pretila propast ter da je plebisclt prinfsel odrešenje in sreCo. Izdali so za slav.iostl nek igrospev, neko legendo o stiskl ln rešitvi Koroške. Ta legenda j« najboljši dokaz, v katerem duhu se bo proslavljala desetletnica glasovanja, ki je bilo 10. oktobra 1920. V tej legendi izvaja kronist (letopisec), kako ]« vpadel Slovan, kako je tamkaj pu?tošil in palil, a Koroška se je branila. Kor pa letopišCevim besedam dodaja prlpevek: Kdor še more nositl orožje, v bran se post^vi zoper tuje roparje. Kdo so ti slovanski roparji? Ali so to slovenski Korošci, ki ao na KoroSkera imeli svojo državo, predno J« sploh kašen Nemec bil na Koroškerat Mar so ti roparjd tisti slovenski in «lo- vanski bratje, ki so koroškim Slovenccm prišli na pomoč v njihovi stiski? Mi vemo, da nam na to vprašanje ne bodo dali odgovora nemškonacionaini prireditolji plebiscitnih svečanosti. Bomo pa smatrali njihov molk kot odgovor. Ne smatrarno pa sc kot užaljene, ker smo od nemškonacionalnih zagrizencev vajeni takšnih in še hujših reči. Slovenski Korošci in mi z njimi ostajamo ravnodušni, ker je z nami pravica. Gospasveta in njeno izročilo, to js našc pravo! Kleveta in. psovka nas ne more omajati. Gcreče baklja — goreži slcveiisk! ficniovi! S Koroške ie prišlo pred nekaj dneTi obvcstilo, da je v temni noči ogenj aničil hišo in gospodarsko poslopjo posestnika Vošpernika ob Vrbskem jeroru in poseslnika Gasla na Zili. Oba dva moža sta bila slovenska korenjaka, ki se v svoji podedovani slovenski poštenosti in zvestobi nista dala ni za las premakniti s slovenskega pota. Ni težko uganiti, iz katerih krogov so tisti, ki so zažgali dvema Sloveneema njihove lepe domove. O"o plebiscitu in kmalu po njom je bilo dosti takšnih obžalovanja vrednib slučajev, da so hiše zavednih in značajnih Slovencev, osobito č? so stale osamljene, postale Srtev zloeinskega plamena. Ob dcsetlstnici so se ti žalostni slučaji začeli ponavljati. Ali naj so to goreče bakije za.proslavo desetletnice? Svarimo pristojne Cinitelje na Koroškem in v Avstriji, da v tem oziru napravijo red ter obvarujejo naše slovenske bratc pred takšnimi izbruhi sovraštva nacionalističnih tero-ristov (strahovalcev). Če ti zagrizenci ne uvidijo, pa morajo Tsaj pristojni činitelji uvideti, kako takšni sovražni izbrabi delujejo v sedanji dobi, ko se varstvo narodnih manjšin smatra kot c-na najvažnejših mednarodnih zahtev. Bol, prizadeta na Gosposvetskem polju, na Zili, ob Vrbskem jezeru, ne boli samo tamkaj, marveč boli tudi v Mariboru, v Ljubljani, v Zagrebu, v Bcogradu, v Novem sadu, v Sarajevu, v Skopl-ju in v Bitolju. V tem razpoloženju borno pazljivo zasledovali potek plebiscitnih slavnosti in dogodkov na Koroškem.