ritem, ki ga odlikuje predvsem dolga živ- ljenjska doba gozdnih dreves, njihovo posa- mično umiranje ·in vznik novega življenja na njihovih odmrlih ostankih. Slednjega v go- spodarskem gozdu ne srečujemo. A za razvoj tal ima odmrla organska snov velik pomen. ln za pestrost življenja v gozdu, ki ohranja njegovo stabilnost, je pomembno to novo življenje. Prof. Mlinšek tu opozori na pomembno vprašanje- o gospodarjenju z mrtvo organsko snovjo v gozdu. V okviru takšnih, sonaravnih razmišljanj prof. Mlinšek izčrpneje razloži neločljivo povezanost gozdnega in vodnega ekosiste- ma. Pri delu z gozdom moramo gozdarji pomisliti na to, da se skozenj pretaka še eno življenje, s svojimi zakonitostmi in s svojimi zahtevami. V poglavju Pripoved mogočne jelke je opisano zaporedje pojavov, ki v vsej svoji slučajnosti vendarle vestno sledijo skozi tisočletja oblikovanim in preizkušenim na- ravnim zakonom in oblikujejo bogato živ- ljenjsko združbo gozda. Pripoved jelke ,,tra- ja cc stoletja in nas opozarja na časovno dimenzijo gozda, ki jo moramo upoštevati in spoštovati, tako pri gospodarjenju z go- zdom kot z vso krajino. V poglavjih Sonaravni gozd- naša vest ter Pragozd in kulturna krajina avtor zao- kroži razmišljanja o gozdu kot naravni tvorbi in jih poveže v povsem konkretne usmerit- Oxf.: 228.81 :945.24 ve, ki jih moramo pri našem delu z gozdom in krajino upoštevati, če ju želimo ohraniti zdrave. Gozdarji moramo biti o vlogi gozda v krajini še posebno dobro poučeni. Dobro pa moramo biti poučeni tudi o njegovem notranjem ustroju in o zakonitostih, ki dolo- čajo njegovo življenje in njegov razvoj, da bomo lahko vzgajali takšne gozdove, ki bodo krajini in nam resnično v oporo. Pri tem so nam prav ohranjeni ostanki prvobitnih gozdov - pragozdovi - s svojimi tisočletnimi ))izkušnjamicc lahko neprecen- ljiv izvor idej o tem, kako gospodariti z gozdom in krajino. Pestrost gozda, visoke lesne zaloge, odmrla rastlinska snov v go- zdu in življenje vodnih ekosistemov v njem so gotovo poglavja, ki jih velja v pragozdu še enkrat podrobneje proučiti. Knjiga prof. Mlinška, ki jo poleg prijetno sproščene besede o zanimivih in aktualnih vprašanjih odlikuje tudi lepa oprema, je vsekakor koristna novost naših gozdarskih knjižnih polic. Kot zanimivo in poučno čtivo bi jo priporočil vsem gozdarjem in tudi vsem drugim, ki tako ali drugače sodelujejo pri gospodarjenju s prostorom oz. krajino. Knjigo bo gotovo z veseljem prebral tudi vsak, ki se skrivnostim narave in življenju krajine posveča le ljubiteljsko. Živan Veselič Razstava fotografskih in likovnih del v Kočevju Z veliko delovnega zanosa, ljubezni do gozda in svojega konjička - naravoslovne fotografije, seveda pa tudi z veliko poguma so kočevski kolegi v okviru prireditev ob stoletnici osnovanja pragozdov na Sloven- skem v Likovnem salonu sredi Kočevja 18. septembra 1989 predstavili javnosti raz- stavo fotografskih in likovnih del na temo pragozd. Pripravo razstave so kočevski kolegi ne- posredno povezali z nagradnim natečajem 452 G. V. 10/89 za diapozitive ter barvne in črno-bele foto- grafije na isto temo. Tako so bili na razstavi predstavljeni vsi nagrajeni in tudi mnogi drugi fotografski izdelki, ki so prispeli na razpisani natečaj. Veliko prizadevanja je zahtevala predvsem predstavitev diapoziti- vov kot velikih in zelo kakovostnih barvnih fotografij. A prireditelji razstave so hoteli tako vse- binsko kot estetsko preseči zgolj predstavi- tev dobrih fotografskih izdelkov. Razstavo so si zamislili kot estetsko in poučno celoto, ki bi obiskovalcu po eni strani obogatila vedenje o naših pragozdovih, bogatih ostankih prakrajine sredi vse bolj moderni- ziranega okolja, hkrati pa mu nudila raz- novrstni estetski užitek. Fotografijam iz natečaja so tako pristavili fotografske utrinke iz vseh večjih slovenskih Slika 1: Ureditev razstavnega prostora je bila zgledna (obe stiki foto : Janez Konečnik) Sl!ka 2: Domiselni poster, ki ga je po zamisli Tomaža Hartmana narisal Božo Kos G. V. 10189 453 l . i ' 1 pragozdov, dva nadvse domiselna velika posterja, ki ju je po zamisli Tomaža Hart- mana izdelal Božo Kos, ter zbirko grafik slikarja - našega kolega mag. Boštjana Koši~a. Tako jim je uspelo pripraviti poučno raz- stavo, zanimivo. lepo in koristno za vsako- gar - od šolske mladine in nepoučenih do starejših in gozdarsko izobraženih ljudi. Vsakdo si je lahko ob ogledu razstave odgovoril na kakšno vprašanje ali pa si kakšno vprašanje na novo zastavil in bo nanj iskal odgovor v prihodnje. Samo otvoritev razstave je popestril na- govor dr. Staneta Peterlina iz Zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine Slovenije, ki je v nekaj besedah opisal pretekla in sedanja prizadevanja za zavaro- vanje pomembnih objektov naše naravne in kulturne dediščine pri nas ter orisal pomen negovanja takšne dediščine za živ- ljenje vsakega naroda. Nekaj besed so dodali prireditelji o zorenju zamisli o raz- stavi in njenem namenu. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate fotografskega nateča­ ja, mlaai kočevski glasbeniki pa so zaigrali nekaj v prireditev odprtja razstave lepo vtkanih glasbenih točk. Z veseljem lahko zapišemo, da so prire- ditelji razstave z njo v celoti dosegli tisto, kar so si želeli. Njihovo delo ni bilo zaman. Celo mnogo več. Veliko in požrtvovalno delo so opravili ob pravem času, v času, ko je zaradi ogroženosti gozdov vsak korak, ki zbližuje ljudi z gozdom in njegovo usodo, še toliko koristnejši. S pripravljeno razstavo Izid fotografskega natečaja Ob stoletnici varovanja naravne dedi- ščine pragozdov na Slovenskem je GG Kočevje v Gozdarskem vestniku razpisalo fotografski natečaj: Pragozd na Sloven- skem. Vsak udeleženec je lahko prispeval ne- omejeno število črno-belih ali barvnih foto- grafij in diapozitivov. Prispevki so bili opremljeni z imeni avtorjev in nazivi pragoz- dnih rezervatov. Na razpis je prispelo 289 454 G. V. 10/89 so tudi pronicljivo in dovršeno pokazali eno izmed možnosti, ki jih ima slovensko go- zdarstvo za popularizacijo svojega dela in negovanje širše skrbi za gozd in okolje. Poleg kolegov Tomaža Hartmana in Ja- neza Konečnika iz Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki sta od zamisli do izvedbe na svojih ramenih nosila največje breme te pomembne gozdarske kulturne prireditve, ki jo izraz razstava kar malo utesnjuje, zaslužijo zahvalo in priznanje tudi vsi tisti, ki so pokazali razumevanje in kakorkoli pomagali, da je njihovo delo tako uspešno ugledalo luč sveta. Posebno zahvalo si zaslužijo Gozdno gospodarstvo Kočevje ter pokrovitelja razstave Splošno združenje za gozdarstvo Slovenije in Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo, ki so raz- stavo tudi gmotno omogočili. Kaj naj rečemo za konec? Ne doživimo prav pogosto v našem okolju, da bi gozdar podobo na ogled postavil. Zato smo vsa- kega takega dejanja lahko zelo veseli. če je ta podoba gozd, za katerega se skupno trudimo in je vsebinsko in oblikovno vse tako dodelano, kot so to napravili kolegi iz Kočevja, seveda ob sodelovanju vseh av- torjev fotografij in avtorja grafik mag. Boš- tjana Koširja, smo lahko takšnega dejanja dvakrat veseli. Le želimo si lahko, da bi pripravljena razstava obiskala še kakšen kraj v Sloveniji in tako čim več ljudem prikazala in povedala tisto, kar na tako lep in nevsiljiv način nosi v sebi. Živan Veselič diapozitivov, 15 barvnih in 61 črno-belih fotografij, sodelovalo pa je 13 avtorjev: Janez Papež, Hrvoje Oršanič, Marko Fi- gar, Edo Žitnik, Boštjan Tarman, Marko Master!, Anton Vovko, Mirko Perušek, Oskar Dolenc, Dušan Oswald, Franjo Kor- diš, Janez Konečnik in Tomaž Hartman. Žirija: Stane Jarm- kipar, Boštjan Košir gozdar-slikar in Marijan Smrke - mojster fotografije je po razgovoru določila način