gospodarske 5 obertniške m narodne 9 ^jBÊldm^. -i. I > tt iff...Ai. P B, j^P Wi maL , . t zolcu se ne dá z vozom ravnati, in bi se tisti pri sprednjem zdaj pri zadnjem koncu napffcgati, je to zna tista leži zadosti nizko, je toraj bolj gorka, rodi vinsko meuje, da biezo še ni veliko imel z vozom opraviti. Koli-terto in veliko sadja. Zamolčati ne smem, kar so sicer že kokrat se voz zadenjsko odpahne, al samo s ćloveško močjo, tudi drugi povedali, da mora tista stran s svojo soseščino ko se namreč s tištim ne dá naprej iti in tudi ne na mestu gosp. Petra Aleš a, ter- oberniti. Pri kozolcih dobri kmetovavci tudi ondi ne tratijo blagega v Istri za sadje hvaliti žaškega korarja, ki je sadje rediti povsod učil, kjer je bil veliko sveta, kjer imajo dosti prostora, v duhovni službi. 0 kmetovanji na Pivki in pod Nanosom pa še vem kake besede pristaviti. Tudi sadnega in drugačnega drevja se je na Pivki začelo več saditi. Pri Postojni je vélika cesta že Rodovitni svet je res na Pivki moćno razdeljen in raz- daleč obsajena z drevjem; ua enih krajih so lipe postav-drobljen med kmeti, kakor je pisal gosp. B.; pa to ne Ijene, na druzih so hruške zverstene, ki so za velik del velja toliko od podnanoške strani, ondi se namreč zemljišča že tudi cepljene. Tudi pot k postojnski jami je že obsajena nahajajo v vecje kose djane. Da bodo pivski kmetje zares z drevoredom, dasiravno je někdo letos kaj tacega se kmetje ne zgolj cestniki, bodo V ze znali tudi svoje njive med dobrimi vošili za prihodnje pisal. Res bolj skupaj devati, kakor 5 le da ob potih drugod to deiajo dobri poljodelci. ni samo sadno drevje zastavljeno, pa tacega se precej tudi Sicer so jih sedanje okolisčine že marsikaj naučile, česar ne more toliko dobiti; lipe vendar se obilno nahajajo po poprej niso cislali. Na priliko cestno blato, ki je v velicih gojzdih, in se rade primejo in hitro rastejo, če so presajene kupih ležalo poleg potov, je že skoraj vse zginilo, je namreč Ce je nekdo pisal, da se lipe tukaj ne obnašajo dobro na njive prišlo za dober gnoj ; trava pri njivah in krog hiš blezo starih dreves ni pogledal ki so mu lahko vsaki dan ki se je pred le teptati pustila, se že s šerpom žanje, in pred oćmi. živini nosi; plevél se z njiv tudi bolj spravlja domu, in Naj zdaj še pristavim nekoliko jezikoslovnih drob-blagu daje v pičo. Kakor to, tako se bo sčasoma zbolj- tinic. Naš novi nemško-slovenski slovnik, z veliko pohvalo presojevani tudi v literarni dokladi časnika „Wiener šalo drugo. Dasiravno ta stran daje le eno žetev, pa vendar se z Zeitg." od 15. dec. obsega tudi toliko bogastva našega j nekterih njiv dobuje dvojni pridelek; kjer je namreč dozorel govora, in mnogo besed, ki so le bolj na Pivki navadne jari ječmen, ondi se seje še repa za tisto leto. Turšica da se res le málokterá pogreša. Meni so med temi na uho ali k oruža pa bi že bolj rastla in se přidělovala, samo prišle, na priliko: kalati, vodo zajemati iz rupe; ka lál o y da bi se sadila; v Šmihelu v hrenovški fari so to leto posoda k zajernanju; čotast hrom i šepast; kojiti ? re Drugod ravno tursice veliko dobili, rodi; pa prav za prav le mislijo, da bi se jim pokradla pravijo, da ta stvar ne diti otroka ; v o n j a t i, disati ; š e t a t i, se prehajati ; j u g la r 5 ce voglar, préževec pri ženitnini; bor jača, dvorišče; por bi jo le eden ali dva gospodarja na njivi imela. Pa tudi ta talo, bedak, bebec; jeba, guba; s ter pije, ubogo revšče ? izgovor je prazen; tatvina se nahaja povsod, in tudi na m a vra, mavrica, božji stolček; zgon, kraj, kamor se Pivki, vendar ne toliko, kakor se sčm ter tjè hoče vediti. živina zganja; m i r i š č e staro poderto zidovje; vnuka V neki vasi poleg Postojne, kjer je kacih trideset kmetov, druga otava ; frodelj, obsekane veje za živinsko klajo; sta letos dva imela turšico usajeno, vendar sta je oba veliko barét, ostanek trave po zadnji košnji; kernjevec , te-drug, spravila domu. Sicer pa je na poljskih čuvajih ta skerb, da kavec; dekláj, zijala, dekle (v Idrii); vočjín, se tatvina brani; in take čuvaje imajo tukaj, z laško be- ženinov tovarš; spleten ka, družica, nevěstina tovaršica sedo jim pravijo „vardijani". Kar pa se ajde tiče ? je to š r aj a t i koga, s kom govoriti ; vancati, dobiček imeti ? 9 12 p rez el et i, prekleti koga, mu hudo voščiti; ptići k o l- Nekoliko 0(1 • « i j • V # i • t 1 • I • i • • * ^ * * ** ^ nejo, se pravi, kn so ptici prav glasni med seboj; moliti lepo rečeno namesti kleti koga. Lastno je tej strani, koga, jezik potrebe 9 da se slovenski uradnije vpelje. da se govori: reuem, namesti ženem; vrč, namesti vžé, V t ze. eni Nap * • Tudi se pravi: ob eni uri, ob dvé uri, namesti ob příhodnost slovenske je dan, zasvětila je zarja dobre setve za boljš » roda in vseh narod i ob dveh; iz eue numere, iz dve numere, namesti iz derža vstrijauske perve i iz druge numere. bo vprihodnje cesar s postavno poklicanimi Rekel bi, da to cika na itali- deželnimi zbori in deržavnim zborom vladal Zato raj naj janski jezik. Tudi se rabi v imenih ženskega spola za omeh- bi se že zdaj Slovenci ćano ali sićavuo tihnico končna glasnica e namesti a, kakor narod poznajo in resnićno Ijubijo ter bi bili zmožni za v Českem: Božje Mati, naše Marije, namesti Božja važni pôsel; zakaj kar bodo ti možje za svoj slovenski ozerali po tacih možéh, ki svoj tako Mati, nasa Marija. narod V buk vah „Recimo koju" visokoučeni gosp K u r e 1 a c ejali to bodo SI in njih potomci želi. Posebno pa je velika potreba, kakor so „No ze pac dobre nasvete dajè, kako naj bi tudi Horvatje v svojem većkrat omenile, da se slovenski jezik v urade (kancelije) « A ■ I • I 1 I V ft • t « ^ • • « M • ft . ^ _ _ ____^ »lovstvu se bolj blizali drugim Slovanom in zlasti Slovencom. pelj ) ker nemški jezik veliko potov, zamude časa in Besede bolj pisati po korenikah kakor po navadnem izreku, stroškov, sitnosti in prepirov, še celó da bi jih drugi Slovani ložje razumeli; pri °-la dajansko" pismo dva ali tri križe na unanji S d odari Stajarskem 7000, na Krajnskem 15.000, ua Koroškern 11.000, na Primorskem 3800. v Tirolih 2500, na Českem 6300, na Marskem 10.700, v Šlezii 15.400, v Oalicii 18 700, v Bukovini 26.300, na O^erskem 8600, na Erdeljskem 25.600, imajo po Ančika j njane. e res kega d tako srećna, d kU v škrinji ticati ajde s kri nj dp ali tremi krizi išče, pa dobi več p in pisma z s krizi. eni d tri in še več k » V v Vojvodini serbski 12.100, na Horvaškem 12 800, v Dal Zdaj ker ne vé, ktero je pravo pismo, prinese ves macii 5400, v Lombardii 1500, na Beneškem 1600. Naj stavek pišem očetu, ki se urno z nji k Dolinarjevemu manj doktorjev je v zolkievškem okrožji v Galicii, kjer Janezu odpravijo. Janez; se na 80.000 ljudi šteje le en zdravnik, največ pa jih linar starega IJrezovarja je na Padovanskem, kjer je 1200 ljudi ima enega. (Dr. Nader Medizînaî-Scbemat.) roda oče D b pa ravno domá ni, toda oce Do- íialo přišel, ali , da naj m w U da bo k ojemu sinu radi glas • * d Janez ne hodi domu, ker so se že prepričali, da njih sin 13 se ne zná dosti nemškega, da bi zamogel pisma iz kancelij Saj Brezovarjev oce bi bili ce pred k županu šli, toda . brez tolmačiti. Tega so se oče Dolinar že večkrat prepričali, ko pri županu imajo kerčmo, in ko bi bili k županu šli so svojemu Janezu pisma preberati dajali, pa so oče bolj dveh poličev bi ne bili nič opravili; pri Dolinarji so jo pa vedili, kaj v pismih stoji, kakor njih Janez z vsemi svojimi mislili dobro opraviti in pa še brez stroškov. Zdaj morajo » melenci", dasiravno nobene cerke ne poznajo pa vendar le k županu iti in res gredó. K vsi sreči ravno prav je Brezovarjev oče nekoliko casa posede, kar Janez pride, nobenega pivca pri županu ni Prav je, ker se jim že tako domii mudi, da bi mladi precej en poliček prinesejo, potlej pa še enega. Glejte Oče župan ga » Brezovar ne zvedil, da so z njegovimi pismi tukaj bili. 9 Janez vzame pisma, jih pregleduje in pregleduje, na kdo bi bil mislil! oče župan pa očale na nos nataknejo in precej na pervi pogled zagledajo v pismu, da ima stari Brezovar zadnje vendar pravo pismo dobi. Ga prebere enkrat in že res ja blan o nad p o d o m zapisano. Da, oce župan so — ali so to reč že pred vedili, ali so pa hotli dvomi. ce bo mogel prav povedati. Ga prebere vdrugic in moder moz Janez že v obraz rudeč prihaja in ne more nič kaj dosti starému Brezovarju vstreci, da so mu po volji govorili, iz pisma povedati. Na zadnje ga stari Brezovarjev oče Dolinarjev Janez si je pa en malo več na pismo razumel, prašajo: Ali stoji v njem jablana na vertu nad podom zapisana ali ne. (Pod stoji pri bregu in v bregu nad podom tista jablana, ki ima prav dobre jabelka, ki jih oče prav radi jedó). kakor krava na boben. Zdaj pa če se stari 1R v mladi Brezovar tožita, se ne ve , kdo bo pravico dobil. Ce jo mladi dobi, stari Brezovar porekó, da je mladi gospodo podkupil; če jo pa stari Bre- Pa Janez jim odgovori, da od tega ne stoji nikjer nič zovar dobojo, je pa ravno taka. In sodnik je krivičnik, če v pismu Pa gospod uradnik, budalo, je očetu zapisal je ravno pravicen, ko prerok Samuel. rt Apfalter im gar ten hi n ter der d r ô s c h t e n n ett, pa hinter der drôschtenue je vec apfalterjev, nad podom pa le eden. Gospod petašolec pa je se ravno nikoli ni slišal, da r> apfalter" po slovensko jablana; on je le slišal „apfel Ljudje v okolici bi gospoda petašolca za prav neum-nega imeli, toda za rajtenge je pa Dolinarjev Janez tič, da mu ga ni para. Ni tega tri tedne, kar je v majhnem času izrajtal, koliko dni je od Kristusovcga rojstva do cerkve- baum", in spet reče, da oče nimajo nobene jablane zapi- nega zegnanja farně cerkve. Ravno tako hitro je izrajtal, sane. Stari oče Brezovar le svojo terdijo, ker dobro vedó, koliko ur sta njegov starji brat in njegova mlajša sestra do da imajo jablano nad podom zapisano in že nejevoljni posta- te «re stara, ko so mu mali Dolinarca uro, leto in dan svo- nejo, da še en malo zakolnejo in pravijo: Kako pa to? jega rojstva povedali. Oče Dolinar mu pa spet ne verjamejo Buzacajna, jablaua mi mora biti zapisana! Zdaj se še le veliko, ker večkrat seje že přiměřilo, da sta kake manje gospod petašolec spomni, v.« ^ ».v«,^ „...mu. - --------7 — --v— — r------, —- r- --- drôschtenne", še enkrat dobro pogleda in pravi: Da, da, saj in so oče pred izrajtali, ko sin. Večkrat sta vsak drugač imate res jablano zapisano, toda za podom. Ali za podom izrajtala in vsak svojo terdila, pa oče se ne dajo zmotiti je več jablan, nad podom pa le eno. in sina napnó, da je mogel še enkrat rajtati in potlej se Mati Dolinarca pa in več druzih si mislijo : Janez se je skazalo, da so oče res prav imeli in bolj izrajtali ko sin ne znajo, ko te: kljuka pet da je nekje bral „hinter der rajtenge imela; oce so rajtali na pamet, sin pa na papir * ? dasiravno drugačne rajten orf* 9 pač le bolj v duhovskih recčh uri, saj so Janeza le na duhovsku dali učiti, ne pa na deželsko, toda uekaj jim križ deset. Pes vé, kdo je očeta tako rajtati učil. titrah delà. Čez nekoliko tednov potem se je iz bližnje vasi mladi Precej ko je Janez na šolske praznike domů přišel, Berdar z Dolinarjevo deklo sošel in jo vpraša, kdaj so kaj so Dolinarjevi šivarje v hiši imeli, in oče Dolinar in starji gosp. Janez domá, on bi jim rad ene pisma prebrati prinese!. šivar se ravno prepirata, koliko da je angeljskih korov. Dekla trapa pa mu pravi: Našemu Janezu • v nic Oče so terdili, da jih je sedem, šivar pa in mati Doli- nosi pišem brat, on nič ne vé. m n ™ . _ «vi , 9 narca, da jih je devet. Nato ravno Janez v hišo stopi, on Ni tega štirnajst dni, so mu oce rekli, da grajsinski berič, ki pisma nosi 9 več bi imel pravdo razsoditi, pa še od „angeljskih korov" nič vé, kakor Janez, dasiravno ni več šol izdelal, ko dva vedil ni. Vendar jo z očetom potegne, ker iz lastne skušnje „kvasa". Unidan je Janez očetu pisma bral, pa bi bili ▼é, da so njegov oče ne poznajo Grajščinski berič, pa res, je le drugi razred izdelal moder mož, da so ga večkrat že za kako reč posekali, toda zdaj jo je napek zakermil. Šivar , kako se „osmi in deveti angeljski koru Pa kdo bi si bil misli, da šivar. ki le no šivarii 99 r oče kmalo več vedili, ko Janez, dasiravno nobenega „puk štoba" je še dobro vedil 9 imenuje disi, to reč bolj vé, ko oče Dolinar. potlej pa več let vojak bil, zdaj pa te pisma prenaša in zmiraj je v kancelijskih rečeh, pa res pisma bolj razume Popolnoma pa materi Dolinarci serce opade, da bi nje ko Dolinarjev Janez; on še županovega očeta prežuga, da- sin kadaj duhoven bil, ko enkrat iz polja domů pridejo in Janeza samega v hiši pri citrah uajdejo, ko je ravno to „kvanto" pel in na citre brenkal: „Jez sem v Ljubljan — dobro poznán 9 v mestu, predmestom u in na PoJjan Toda to je bila velika sreča, da ga niso oče Dolinar tako zasacili. Dobra mati 60 žalostni, pa vendar se ena rešivna pot se jim odprč, in to je: Precej pervo nedeljo po ima brez V iMHHta tem v farovž k gospod očetu lajmoštru prijokajo in jih lepo prosijo, naj bodo tako dobri, da njenega sina k sebi pokli-čejo in na pravo pot obernejo in jim tožijo, kako so sina zalezli. Zraven pa še „cajnuse" (zeugnisse) prinesejo 9 da od or ospod očeta zvejo 9 če ima res njeni sin vse „melence^ kakor pravi; ne verjamejo mu že ne veliko. Poglejmo še za starim Brezovarjem, ko se je od Do- linarja na pot podal. Stari oče po potu mermrajo, sami s • m saboj govore in pravijo: Dolinarjev Janez je en tepec škoda, da je on le enkrat šolo od znotraj vidil. Mar bi bil županov oče so le tri „kvase" eiravno so moder moz. Saj Berdar je že uni dan beriča prosil, da bi mu pisma pregledal, pa berič časa ni imel, je ravno mogel eno pismo k Hribarju nesti. Rekel pa mu je berič, da bo kmali nazaj přišel, da naj ga pri Spramu v kerčmi počaka, da tega en opravek tam. Berdar bi bil ravno šel k Spramu, pa vedil je, da ima berič zmiraj da brez dveh poličev ali še več te reci ne opravi, zato se je pa raje na Dolinarjevega Janeza zanašal. Tako je po deželi med kmeti s peto-, šesto-, sedmo-in tudi osmošolci in z vradnimi pismi. Taka je bila in taka bo še, če se slovenski jezik v uradnije ne vpelje. Da je to resnica, mi bo vsak duhovski in deželski gospod po- suho gerlo, in terdil, kteri je kmetiskih starisev sin, ker to vsak iz lastne skušnje vé. Vsakemu je znano, da to, kar se po Slovenskem ljudstvu v nemškem jeziku dopisuje, veliko potov stroškov, zamude, časa in prepirov uzrokuje. Koliko pa še 9 k županovemu očetu šel izdelali, pa več vedó, ko ta bedak ki nezaupnosti do uradnikov! (Dalje drugi pot). škoda za vsak krajcar, ga Dolinar za-nj potroši. 14 Jezikoslovne drobtinice. Pregovori ill reki isterski. blagoslovi! sam vladika černogorski ; B n isu perst cr ubij duarj se morejo pet pred njimi se morajo uklanjati satau in vsak hud duh, in tako živijo hajduki popolnoma varni. dobiti a persti Glej jih v tem visokem zavetji pod milim nebom * z Bog i d velikanskimi pecinami obdane, kako brezakerbno se or © und meiner Treue) Kade Bog d Kada m J kruh ibljejo (Pri moji veri! Bei meinem Glauben sèm ter tjè. Hajduk = kristjan zgrabi orožje, ker ga tursko silstvo k temu žene, da mu je ali poginiti ali pa zbežati v • • i i pit besed neće falit (To je T ado se g t i d ust c t » gore, ua oi i coi SIVIJC1IJO JIICU luim iu uo U»ttl Ulil UUSC stalna), svoje z odpadom od vere. Zapustivši plug in očetovski da si reši življenje pred Turki in ne oskruni duše b i s 1 a č i, d ne fa v jeseni in spomladi) d c e P t (zl ledke) dom loti se puške, jata stane hajduk in s tem i u gana mušćevavec kervavega bojisca, da po- starodavnih krivic, ktere Nije konja va d d m u w J d d so njegovemu narodu in svetemu kristjanstvu prizadjali Turki Lj u b1j a i v Ljublj Cuv (Vsakemu se najde Or podař. Nekdaj je bila in divji poturčenci. Hajduk ljubi Boga in potlačenega svojega brata 9 za te kraje višja pravica.) nikdar pa mu ne ugasne v sercu merzenje do okrut k div oj ka bašiljak nega kristjanske ga dušmanina Turka. Ne Ka Ki Od Ki d • v kolik w J tb P jaram dug (slep k r i n j nj) To so ljudje, ki smo jih vidili v duhu med visocimi pecinami. Je pa v oni dolinici nekoliko podzemeljskih hramov, ki jih je priroda, nekoliko pa takih, ki jih je čio — 7 r - ------ — ' ---------i ••• jm" J~ «v««....« rvm,i,u i joivi- čeno kupi, drago p I a t i (cena roba malo velja). veska roka izdolbla. V nekterih bivajo možje, v nekterih da do vida (od ranega jutra do poznega ra). žene in otroci gub noć, gub d > drugi so za shrambe orožja in bogatega Svaka žena hudob k n ece p P • V su veli dank m ažula ni boba. i j a li k i (malo je časa po volji spati, ampak truditi se je veliko) T K 8i nic! Odgovor: N dan lep, t glavu nosi. plena, ki so si ga hajduki pridobili, borivši se s turškimi tlaćitelji. Ena teh skalnatih sob je zdaj tudi stauovanje vjete hcerk e paseve, Emire, krasne deklice mlade« w J vzetnost ga saki lepi) m J v blag d P (pre K b šal gledat, kade m P b latu jabuku naša I. Glej jo, žalostna sedí pred podzemeljsko jamo na kam-nati klopi. Akoravno jo je groza živeti med hajduki, ji je vendar temna ter zamolkla zemeljska duplina preozka in predolgočasna ; — po strahoviti noći je zasijalo solnee pri- Ak i in a p m na mlad t P kervavega (erdečega), će b P vina; k i m a P S i će bit P Z pase) gnati na popasek se se eno malo Kerma brad N i m d b to 1 o r d jetno in trava se ozelenila tako vidoma, da je vse to žalostno jetnico přivábilo na beli dan. Hajduki se proti uji tako spoštljivo in priljudtio obnašajo, kakor služniki proti svoji zapovednici, žene hajdučke pa ji strežejo tako Ijube-znjivo kakor da bi bila njih prijatlica ali sestra. Spoznala je Emira tù mnogo žensk, ki so bile nekdaj sužnje njenega misa D sto let ni k t r o \ u i m ) oceta, pa pobegnivsi k hajdukom so zadobile tukaj pri svojcih varno zavetje in svobodo. Kada je sveti Vid, daža mora bit. Ki gleda na lunu, nima kruha u i vina. Zakrita z gostim naličjem, skoz pa ognjene oči ktero so njene černe s tamnim plamenom blisketale, sedela je prava slika dušnih bolečin, ako- glavo Emira, Lepoznanski del s podperto ravno si je prizadevala zakriti britke čutila pred hajduki, zlasti pa pred mládencem, ki se je bil naslonil ob svojo dol Turki i u raja puško, stoječ ne daleć proć kakor na straži, in je neprestano Poleg ilirskega. (Dalje.) II. Zarno sije solnee na uebeškem oboku in zlatí z ru gledal žalostno devojko. Kadar pa ga je zala Turkinja pogledala s svojim solznim očesom, vidila je, da junaku zalije rudečica obličje iu da pogled svoj od nje odvraća. r> On me pomiluje a misli si sama sebi Emira r> al hči mogočnega Ali Osmana ne smé kazati slabosti svoje! menimi žarki teme Balkana. V bistrih studencih, ki izvi- Oh! al pa imam li tudi še oceta ?u zdihne nehotoma glasno z zarnolklim glasom ; rajo ob podnožji, ogleduje se kakor v zerkalu mogoeni velikán. Nad visokimi stěnami, ki jih komaj okó doseže, strahoviti ziblje se silni orel in zaokrogivší nekoliko po zraku spusti muhe o zadobljenih ranah, vidila je namreć v přetekli noči kako so spremljevavci očetovi padali kakor vidila je tudi očeta od haj- se proti Novopazaru. Za njim plove truma sokolov in gav- dukov obdanega, al vedila ni, je li tudi on padel pod haj ranov, kajti polna jim je žertev ua polji novopazarskem. dukovim mečem ali kaj? In zdaj je devica sama med ubi Med visokimi temi skalnatimi stěnami je skrita okrogla javci svojega očeta, ne vedé, kakošna osoda jo caka. dolinica, zaraščena z visoko travo; skoz njo žubori potočec Sedaj se ji približa ena tudi z njo vjetih njenih in sperajoč nizke brežuljke spada s pećine na pećino. Med sužnic, usedivši se ji k nogam i prime jo za roko ter praša: potjo sprejema mnogo virčkov ter přiteče pod imenom po « Zakaj žaluješ, Emira? ti si dobrega toka Sitnice na Kosovo polje, po kterem se podoben hajduki; zato se jih nic ne boj. Razvedri lice svoje serca; to vedó da srebernemu pasu prot Vuciternu vije. Vhod v ravno omenjeno dolinico je narava močno za varovala, kajti edina pot ▼ taisto pelje skoz dolgi podze meljski berlog. Bosnjaki se z nami raduješ zadobljene svobodě". Alah se je serdito odvernil od menea zdihne Emira. Elizabeta! kako moreš tirjati od mene, da bom vesela, jaz, Y) mislijo, da ta berlog je prebivališče sužnica sužnih?" v volkodlakov; Turki, ki so se basen in vraž podjarmljenega naroda poprijeli in jih z mnogimi svojimi žili Lizabeta, devojka nekoliko stareja od Emire, odkima kvantami pomno- z glavo, rekoč: „Gospodična draga, kaj tacega morete go y pa pravijo, da ondi stanuje satan in drugi černi duhovi, voriti samo pri Vas. Tukaj, kjer veter svobodě po gorah nije sužnosti; tu kraljuje svoboda, kakoršue vam ma- Al ne to ni in ne uno; pać pa so si hajduki odbrali to mesto za svoje varno in skrito stanovaiišče, za svoje za- krog berloga, vhodu v berlog dije homedancom doseći nikdar 5 mogoce ni a vetje. S kozjo kervjo pokropili so kamnje da bežé volkodlaki od njih domovja; pri » Mili Emira se zgane in pogledavši Lizabeto žalostno zdihne: kaj tudi najpriserćniša moja nekdanja prijatlica Bog! postavili so na štirih mestih britke martre, kterih kipe je Lizabeta je zoper meue; tudi ona me spomnuje žalostné 15 sužnosti. Oh Bos: !a s temi besedami sterga roko svojo roke Lizabete, zakrije si obličje, ki ga zalijó grenke solze. peklu itd. Mladi hajduk, ki je bil priča vsega te m po y obširui £ovor o mlađem hajduku, o veri kristjanski, o nebu, Emira je vse to poslušala kakor haremsko povestico iz tisuč in ene noći". «topi zdaj bliže; tudi njemu je britka žalost navdala duha vidilo se je, kakor da bi občutil tudi on Emirne dušue bo i (Dalje sledi.) lečine Al Lizabeta ni marala za mladenča: obern in rece: 55 !Ve ro, prime jo zopet za roke ne, draga dušica; Lizabeta bila ti je vsi- se od njega poklekne pred Em Dopisi Na Dunaji 5. jan. H. E. Novo leto je nastupilo kdar zvesta tovaršica iu je še daj kar sem govorila, sem kakošno bo? sam Bog vé. Iz Pariza, kjer se zdaj nosi govorila edino le iz namena, te potolažiti". Emira objame zdaj zvesto svojo služabnico se proti nji reče: „Verujem ti, verujem, deklica veliki zvonec vse viši politike in druzih važnih zadev, se » • in naguivsi cujejo z visocega sedeža le mirni glasi pa kako se y ne nam dajo tolmačiti, se ne more gotovo povedati, ker je žalujem zastran sebe y al oče! oh y nesrecni moj oce u sarstvo mir!" zgodovina • f 55 ce nas pa uci y kako se ta mir do in zdaj » zajoka 55 on leži mertev v sredi zvestih 8e»uJe* Najbolj prav se mi zdi, če besede vzamemo kakor junakov svojih, iu telo njegovo kljujejo orli balkanski so iz druge strani pa da času možko v obličje gledamo Bog! oh Bog!" globoko zdaj zdihne" ujegove potrebe in zadeve yy Tvoj oče ni mertev, krasna devojka a spregovori zdaj bliže stopi v • mladi hajduk yy In je? kaj se je z njim zgodilo vprasa in pogledamo njegove terjatve, in sploh vse, kar se v njem suuje, da ne pride danes ali Te dni je bila deputacija pa naglo Emira n Svoboden je « od mládenec z blagim gl y jutri strašni klic „prepoznola iz Galicije tukaj, mož iz vseh stanov več kot 200 samo trije so bili sprejeti, drugi pa potem podučeni s tem, kar jim je minister povedal o deželn«m zboru, jeziku in y n na berzem svojim konji je lahko se pred zoro dospel druzih zadevah. Spet imamo nov časnik z imenom v Novipa u 55 (Volksstimme)" ljudski glas, ki ima na čelu rek: vox po Emiri zasije radost na licih. „Hvala velikemu Bogu« P«1«* vo* Dei! Vrednik mu je prof. Rosental. Pervi listi _ _ _ _ . - _ - « __II____• A_____1___ ________J • t * • ♦ . • V«. ft » izusti pobožn tebi pa, junak, će plačilo prerok nas odkritosercno govoré in hočejo biti organ 55 ocituega ali od Bo prositi a yy Jaz v Kristusa verujem, devojk odgovo deneć resnobno in mirno v » ter ne iscem nič od mla tvojega U UIIC U I C Cl li U U 11 U 111 III 11 11 VF - ^ l v I I1U IDV/U ft 11 UIU l/U I» 1---------- -----J----- --- • v preroka. Jedna kaplja kervi Zveličarjeve da kane na teht- franč. cerkvi, ki jo je pel preč Ijudskega muenja" ; vsaj tako je brati, če bojo le dopisi pošteni! — Ka ci ce vo stoletnico smo tudi tukaj lepo in spodobno obhajali. 18. u. m. ob 11. je bila vélika maša v Skarić in stregla gosp or s» nico grehov mojih, in to je milost Božja za me « Emira ni razumela besed mladenćevih; z zažarenim sta mu prec. gg. oceta: Marka iz Bosnije iu Jakov iz dal- V sred cerkve je stal mertvašk oder, matinskega Sinju. licem upre oči v njega in rece: 55 Kd • V mi je priča, da je to resnica, kar mi govoriš o očetu mojem 55 Jaz sam a od mládenec nekako razzalj ovencan posebno s pesnikovimi pesmami. Zvečer je bila pri Sperl-u velika „beseda" in okoli 2000 pričujočih gostov, kjer je tudi slovenska pesem „Naprej" lepo donela; bila je >5 ko je pádel oce s konja, sem ga ja d in iz boj • » ♦ Li je ti dovolj spričbe dpeljal v vsem prav vesela in prijazna veselica! . - - « V, . ^ . . , ... nikdar ne laže!" dostavlja ponosno Gospod prof. Hajduk kristjauski Miklošič uči letos: staroslověnsko gramatiko in krestomatijo, staro-slovensko sinktakso in o slovenskih krajiških imenih yy Pa to si ti stori 1 praša osupnjena devojka. P° znani svoji bistroumni metodi. Hvala ti od meue velika Bo kterega ,, uvaia li u u 111 cuo »tim« , - uu^ , nigit^a Vei'UjeS , uaj -"•»■«j» " • ■ ««v. te blagoslovi; svojega preroka pa hočem prositi za milost, çais!" tako je odgovoril francozk kmet naj Na Dunaji 31. dec. 1860. X. yy Moi je suis Fran- mi je pravil tù da bode Alah dobrotljiv kristjanskemu junaku duša Emira te ne bo pozabila, nikdar ti si blag Zareče ogle v imeniten tergovec ko se je vec ptujcov po zelezuici od Valenciennes proti Parizu peljalo. Bilo je nek več kmetov dovala je med tem govorom krasna Turkinja mladenča. na vozu in pogovarjali so se v svojem „jargonu", kterega yy Aleksi zasliši se zdaj siln možki glas. Mla so popotniki za ilamenskega imeli. deneć je poznal glas svojega oceta in je urno odsel 55 Lizabeta! Lizabeta nivši se k tovaršici, 55 reče En to je ljubeznj strastno obei Začeli so se od âamen skega meniti, in ko kmetje zapazijo, da pogovor njih zadeva vstane eden med njimi, se oberue proti ptujcom in jim y mládenec iz rodu mozko angelj prerokovih; kako je dober, kako je kra u je y z gori omenjeuimi besedami ? pové, kterega naroda da To je narodni ponos! Kaj ne, to je velik razlocek od pa beseda ta umerla ji je na ustnicah. Zategnila je zdaj naših „Deutschslovenen !" Pa 55 venia sit verbo" v enem tud lićje cez oči, da ji služabnica ne zapazi zazarenega obziru je ta beseda zelo zaznamljiva, namrec da „Deutsch-slovenen" ue znajo ne slovenskega ne nemškega. Drugače si obličja. Al ta je poznala dobro svojo nekdanjo zapovedo-vavko in njeno ljubavi gorečo serce; nasmeja se le toraj ne morem misliti, kako da je slavni etnograf, ki je popo- tovaje skozi Ljubljano popoldne na „Roženpoh" šel si ko- nadaljuje Emira; „zakaj mi zarec dobre kave privošit, zašel med to čudno ljubljansko tiho in se misli 55 Ti molčiš, Lizabeta'4 ne odgovarjaš?" yy Pa kaj hoćem ti 55 odgovoriti, draga prijatlica ?" vpraša Lizabeta. yy Kaj ni v tebi nikakcga čuvstva? nisi li čula y da drušino, ki „vermischt" (v obeh pomenih) govori: nemško s takim nagiasom, da učeni možic, akoravno bi bil v germanske m jezikoslovji brata Grim-a v kozji rog vgnal y m moj oče živi in je svoboden? žlahnih čutil". Oh y ta mládenec mora biti mogel sduhtati, ali bi bilo to frankovsko, alemansko ali bo ar » 15 Želiš li vediti, kdo da je?" reče Lizabeta. yy To vé kakošno narečje? Ker je med čudno nemšcino še bolj čudne ptuje besede sčm ter tjè vtikati slišal, se mu je do- je Aleksi Mladenovič; njega se naše devojke, plesaje zdevalo, da so morebiti ostanki starih Markomauov in kolo y spominjajo kakor junaka u Kvadov; pa s prašanjem se vse zvć; povedali so mu, „A1 je vreden tudi, da 86 ga spominjajo « priterdi so te med nemško mesa ne besede ..kraiuerisch" 55 ali da pa Emira y yy škoda da ne veruje v preroka. Aleksi! kako „wie die Zeitungen schreiben: „slovenisch". Možiček vzame svinčnek in zaznamova si v svoj portefeuille: „Deutschslo- lepo 6e glasi to ime! 0, zakaj je kristjan a 55 Zakaj je kristjan?" nadaljuje Lizabeta. Vedi y mi venen « f Kmalo potem pa bere v učenem 55 etnograiičuem verujemo v pravega Boga, v sv. Trojico in blaženo devico družtvu v „Schweinfurthausen-u u y Marijo. Ko bi poznala bolje našo sveto vero, zapustila bi za gorami ljudstvo, krotko kakor jagnjiča svojega preroka in postala kristjana; in potem morebiti tudi dosedaj neznan odcepljej starih Gotov! da je najdel tam d&ljec - skor gotovo zena Aleksijeva Ci Zatem je zgovorna devojka uadaljevala ki stanuje okoli velicega močvirja že delj ko 1000 let, in nekdo izmed njih 10 učenega zgodovinskega družtva je dokazal, da poglavitno mesto „Laubach" je Jazon sozidal, in, stermite učeni to > • é ft I i • Vi ii « • V t varsi f nadalj uje nas etnograf ostali so v se z ru i r a j zmožni in z vernitvijo v domacijo bi se jim gotovo zelo lo. Pravica tirja, da slovenske mesta, na čelu Ljub-bodo pokazale, ali smo ..Deutschsloveneu" ali Slo- ustre & ljudje taki, kakor so bili v Jazonovih časih, nespremenjeni iu nespremenljivi ; s politiko in takimi sleparijarni se ne pe- vani? Ali bo uradni jezik Ijubljanskega rotovža vedno ćajo; njih največji vžitek je na homcu „Roženpoha" si vsako popoldne „kofeka privositi, ki „sowohl voru abstrakten als konkreten Standpunkte betrachtet" ni slab! Stermeli so pri « J mški pri N govorimo od Ogerskeg in Horvaškega, kjer mestnih gosposkah že povsod domaći jezik vpelj menim le, da se je na Ceskem niso okoljs nic bolj kakor pri nas y y Hrudim-u. Pilsen-u y tacih znajdbah učeni Nemci, ali se bolj smo pa mi ster- Kralj gradcu tu v Strakonic-u več manjših mestih pri magistratu meli, da so se nekteri naših domorodcov s to znajdbo tako počastene čutili, da v imenikih národnosti gimnazijskih uči ceski jezik vpe Ali še naš jezik ni tako omikan Dru gikrat več druzeg teljev podobni Hamletovemu duhu kakor „Deutschslovenen" Iz Horvaške 6. jan v. Razm med Slovenci horribile visu audituque! po svetu strašijo. Ako možje tako počenjajo, od kterih se more pričakovati, da vejo, kaj delajo, se pač ni začuditi, da se potlej tudi učenci sčm ter tjè temu cudnému novoznajdenemu narodu prište- in Horvati niso kakor bi imele biti. Već pozornosti zaslužujemo od Horvatov Slovenci, ki jim delamo dosti na roke. , tukaj pa se Pi nas se pivaj zdi brat na jugu viče : „van s Kranj Res je y da * • naših rojakov vajo Saj a bove majore discit a rare minor4' pravi stara r> na Horvaškem nam je d sramoto, ker se je Bach-u po prislovica. Ali se je pa potlej, dragi Ljubljančani, čuditi, ako nižala, biti lep dje k zatiranju horvaške narodnosti y al v fix engagirte Correspondenten" od slovenske stranke v Ljubljani govorijo? Ali neveste, da je staro pravilo, ki je vedno in bo vedno obveljalo, da narod, ki sam sebe za-smehuje, ga tudi ptujci zasmehujejo, da na narod, ki sam ne dá se tajiti, da dosti Slovencov je služilo pošteno hornu narodu in mu bilo na korist. Horvatom posebno na se pljuje, tudi drugi radi plujejo! Zdaj se ne moremo zgovarjati, da zavoljo okoljšin ni mogoče veljave dati slovenski narodnosti. 20. oktdber nam je dal ustavno pod- vaškemu pomanjkuje domaćih učiteljskih »će, opravljati vse svoje Bilo je pa, naime v m o ć í y ni mog vencov. gimnazije Zagrebu sme se reči, da jim brez pomoći SIo-lekoliko takih na- y V i sincov 5 k niso vred bil da jih je kedaj solnce hor keg obnebja obsij Hvala Bogu, dteg y v » poprimimo se je, kakor so se je vsi naši jugoslo- pozorisca lago # vanski bratje poprijeli. Dobili smo zdaj Schmerling-a za ministra in upati smemo, da bodo reči hitreje spod rok šle, kadar bojo overe iz poti spravljene, ki njegovo delavnost še overajo; tudi naš deželni zbor bo še morebiti spomladi beli dan zagledal. Čas hiti, prizadevajmo si z vso močjo, da se bodo poslali možje, ki si bodo svesti svojega svetega pokliča, ki ne bodo terpeli, da se unkraj Kolpe pri naših Perva y Hl ne bilo jim traga ! Je pa dosti tacih so se iz ki so se v tužnih c a s i padlo, neprestano borili za pravico dom h, ko je celó većini Horvatov serce ičega jezika v šoli. se trudili brez nehanja za pospesenje narodnega napredka marsiktero ž přejeli v Z£ ampak za niče va nj ko požerli h va I voj Ijo bia ruda ne prizadetja, mo nehval pa so od h , kterim so vse svoje sile žer tovali. Pobijati okna svojim dobrotnikom je zadosti nepri bratih vse živo cr i bije y pri nas pa vse zaostaja. y za nas najsvetejsi zaklad, narodov svoje drugih dolžnost je, da se bodo potegnili za naš jezik, da zadobi kakor jezik neizbrisljive pravice, da se ne podi kakor kruljev berač z kruha od hiše, ampak da se kakor edini stoj IH štenih Horv kakor brate bij sirovo, okrutno. N k s tim žaliti po nas SI priznavajo in spoštujejo svoj i pak zaveruiti h poredn lad ne vé kaj delà. Zalostno je, da študent, ki se je pri koscom ovsenega učni jezik v vseh uradnijah in šolah brezizjemno vpelje. Da je naš jezik za vse javne opravila že dosti omikan, je ki vlekel do 5. ali 6 uzroka, ker je Slo šole y Slovenca zanicuje iz edinesra » in ni rojen od horvaške matere. N ćud bi se, ako bi živeli med divjaki vroče Afrike al ze uberwundener Stand punkt". kakor Nemec pravi, Govorica naših po starem principu izobraženih uradnikov je ga nikakor nočejo navaditi, naj pustijo službe čudim se y ker živimo v osredj bražene Evrope, carstv ijanske kte » narodi bi se morali ed d bosa; ce se h Y Ce bratovsko ljubiti, ne pa pisano gledati kakor pes mačko drugim. Ce so se mogli uradniki ob času Francoza v kratkem času popolnoma ptujega jezika navaditi, bode pač Dokler bo na Horvaškem ime „Kranj u psovka, ne bom mogoce, se v svojem maternem jeziku V se v krajšem času za b potrebo izuriti. Tudi imamo prav popolnoma zadosti mladih uradnikov, ki so 8e dozdaj v druzih kronovinah, posebno po Ogerskem potikali in bojo vsled 20. oktobra ob službo igovoriti o v z bratovski. Cerkiiice 4. jan jemnosti knj in * Kakoi drugod tud P nas že nekake priprave za nove t nijskih mož. Gospod okrajni po prišli ; ti so večidel možje, domaćega jezika popolnoma imel v vsem svojem kraj samo tri v Pla like ž se delajo ve župa-bi bil rad t • T Dal nam jo je res, al s sila velikiro razloćkom unikraj in takraj Litave, unkraj in takraj Kolpe. „Qui bene distinguit, bene dočet". Kar je ondi, ni še v drugih slovanskih in prej. tova Iz tega namena je bil pokl v Pla iz naše ok 3 županije za na-il vceraj župane in sve-Po godu mu je šio. ker vse druge županije z naso nemških deželah; tam že delajo, tù še le peticionirajo. Kar je Ulaska. Ali je pa ravno razun Minišije so se zedinile Cerkniško, namreč Dolenjska , Grahovska , Žerovniška in ta sicer hvalevredna sternitev daj Gal ičija in Ceska, to tudi Slovenija ni : ondi je narodne go spôde, narodnega gradjanstva itd. obilo; pri nas narodne to se pr može teh nove t verst lahko na perste štejemo. Ondi pridejo z de putacijami knezi, grofi, veliki posestniki in tergovci itd., to dá veljavo takemu poslanstvu. In pri nas? Infandum jubes reno-vare dolorem! — Skoz in skoz zapopadljiva nain je gorečnost volivci V d in sveta jeza rodoljuba slovenskega, ako vidi, da ne gré tako ljud kakor drugod — žalostna mu majka! Al kar ni danes, utegne biti jutri, ako Bog dá in sreća junaška. Kar je bilo tako si- priporočljiva, postava od leta 1849 ni p Kolikor nam je znano, srenjska m spet vpelj pak le nove volitve županov in svetovavcov so razpisane in t so le za t iirie zbore d tud pop jo prihodnj Ino zaupanj Pe stematicno in tako globoko zatopljeno, se ne zdrami čez noc in se ne zgodi na nob eno komando, ce še tako ojstro in še tako nega zbora bo je srenjam in imenitno delo deželnega ali deržav-omljivo celó nova srenjska postava, * ker za;.;otovlj nj i h mostojnost (autonomija) in jim bodo gotovo odstopile tudi cesarske poske ktere pravično V takih Y y 0 scinah se ne dá narodna zavest „aus der Erde stampfen"; treba je vse drugih zdravil za tako bolehnost, ki nam jih kaže Bog obvari, neplašljivost moderadosov ali stranka netopirjev! ampak praktika ali, kakor Napoleon pravi: „neizprosljiva In zato pravimo še enkrat: „Qui bene Vřed. bodi Bogu potoženo! nemilih okolj i pravila, ktere opravljajo zdaj sauie. Tak y ko se bo vi dílo kaj da bodo imele županije opraviti in kolik mocncga ebj da j bo treba, naj bi se vred o po-panije tako y da bi z manji oški in bolj vspe P logika kar J e. tega, distinguit, bene doceť". u s v oj o zupanij nalogo ; 3 zed i k b I • i P v eno vecjo. Zdaj pa, ko so vzete župa • V cas y da se bo več h nijam vse tako imenovane p stoji tudi njih autonomij čednika udinjati w J b renesene opr skorej Ie v tern, se ne prigovarj d in ob- tedaj, da bo „Tovarš" svojim tovaršem o tej potrebi do si m ej stojno na seree govoril. Ker ravno od sol govorimo, prenare- priporočamo tištim gospodom, ki se merzijo nad „Novicami", jati panijske ej ker bo to tako le malo casa se ter- da odkritoserčno odkrivajo napake naših gimnazijskih sol, pelo in sedanje županije niso tako ua slabih nogah ne mogle stati koliko d ko so preživele že deset let. da bi ktere nam le otrobe kažejo, belo moko pa skrivajo, naj be rejo i kar sta „Ost. Post"' v 358. listu I. I. in ..Wanderer44 N dalj v Nekteri županijskih moz so taki, ki so bili izvo- v letošnjem 3. listu pisala, in vidili bojo, da povsod se raz po posta leta 1850. nekter w J pa poznej or osposka. Pervi so bil u le za tri leta od iz volila 8 voj i h lega ravno tisti glas nevolje i da poslednje leta niso veljale volivcov. Al leta so se množile, ž nji hoj strošk itd tak d Je daj serčno vesel, kd postave, ampak samovolja „člověka". „Ostd. Pošti" pac mnoge sitnosti, nihče ne bo ocital národně' „neroduosti", in berite, kaj piše za- od demoralizacije šolstva! Kako se pri nas spoštuje ce more težko butaro tolikošnih let komu drugemu oddati. Naj sarski ukaz od 8. avg. 1859, tega še menda „Ostd. P.tt bi jo pa oddali nazaj tištim, k so jim jo naložili, svoji ne vé, pa bi ji tudi za to mar ne bilo, kar verli Wan volivcom, rekoč: „Vi ste nas izvolili, naša služba je zdaj dereru tnožko rešetari, ko govori od tistih „Cultur nach pri kraji; kaj hoćete tedaj, ali biti še sami svoji in si voliti Osten Tráger-jev^. In to, kar nemški dunajski časniki novo župaustvo, ali pa sklenili se s to ali uno obci brez ovinkov svetu razodevajo, da bi se pritožbe slišale na Tako bi bilo pravo. Kar je tište, ktere je vmestila pa zadeva une druge verste, to dotičnem mestu iu se odvernile napake, kaj to, mislite, poska poznej v njih lužbe bi takim razsoje zastran obstoj ali brez vedenja in privoljenja občinskega zbora memo, da bi bilo pravo. Sploh in p leti, naj se n a m e s t n i k < snega koli zares to. k eJ b bstoja sedanjih obči , težko verja z e oj b b Novice" ne smele očitno govoriti za to, ker so slovenske? Ne bojo jenjale ne, dokler ne bo cesarska a postava obveljala. — Poslednji petek imeli smo v reduti muzikalnega družtva. 10 81 w J kolik pljiva imajo le d £ J b kak b s 11 bod d Skušnj bod 3 dt lepo veselico; bil je koncert za učitelje Prav mičuo in lepo bilo je vse uredjeno; posebno nam je pa milo, da so se pele pesmice slovenske, Krekova „Oblakom" in Vilharjeva „Na goro" z mičnimi napevi, ki seterih let so ljudi že zmodrile, in svetovavci v rokah, in si boj izbrali može, do kterih morejo za da vejo ) pri u kaj jih je gospod Nedved zložil. Drago nam bo vsakikrat pri majo župani takih priložnostih, da se tukaj na slovenski zemlji plemeniti h volitvah sami Čeh pokaže Slovana. upanje imeti Iz Ljubljane. Razglas mestnega odbora oklicuje, da Iz Ljubljane. Naše mesto je bilo te dní zlo prestrašeno od s te kl ega psa, ki se je 2. dan t. m. pritepel iz k ljubljanskih volivcov je imeni livci) za nove volitve stratu (na rotovžu) raz t 15* db pol kakimi 900 vo- Verhnike v Ljubljano in je tù v torek - in popadal pse po mestu, pa nek tudi v ze pri mag in sredo napadal Šiški j dokler ga m bi vsakega, ki ima ali niso vjeli in živega v živinobolnisnico přinesli, kjer je po po davku ali sicer po svoj t pravico voliti naj noči v saboto konec storil. Da bi bil kterega člověka po pride gotovo do 13. tega mesca pogledat, ali je za- padel, se dosihmal še nič ne vé. Raztelesenje je poterdilo, P v versto volivcov ali ne in pa v k se morejo potem pri tož it ak 80 pusen ali o, da napak posta vlj in če bo njih pritožba pravična spoznana, da se bojo v vers tili volivcom. Ljubljančanj predmestjih ! Vodnik nam ne J< bodite nečimerni daj v ne mestu in v bodite leni! da je bil za n a j h u j o s t e k l i n o bolán , in ker so bile jetra in vranića polne tiste steklini iastne, strupene kakor černe kervi, je zdaj lahko zapopasti , zakaj je tako grizel in popadal, da je celó sam sebe razmesarjal oglje togotno že pél „Lenega caka stergan kal in pa tudi že ce rk nj en ega psa raztergal, kar noben. še y tako hud pes nikdar ne stori. In vendar so nekteri ljudje palca beraška, prazni bokal T ravno tako natanko sicer še tako abotni, da so rekli: saj ni stekel, le izstradau je ne eU od tega, da vas kl ondi ne bote aj na „ otov kala daj dobili ne nove al vediti morate, da t knje ne po d b o r ker bo- Take bi radi povabili, da bi se namazali z njegovimi sli ce vam ze njami ali z vorili. Boz njegovo kervijo; morebiti bi potem drugač (ra .... < > daj noreom pamet! Da bi Ie vse od njega na za nič druzega ni ! ima podarstvo z mestnim dnarjem padene pse dobili in pokončali, da bi še kak d i u g ne stekel v rokah; on ima oblast přiklade na davek določevati itd. in kakega člověka ne popadel in bi se odvernila nesreća Pomislite eno, k d laj bo da gré tudi za vašo kožo in da ni vse ki se je zgodila nedavuej na Dolenskem , kjer je y ubog kdor sebi in mestu dob Ijen v mestni odbor, in da je tedaj vsak, fantè za steklino poginil. Zato Ljubljančanje, Verhničanje, - V . to . % . « V _ ^ _ 1 __. ___ - litev. h aj ue bodite nečimerni d se udeležiti teh vo daj Šiskarji in kteri koli ste vidili omenjenega steklega psa, ki iz Ljublja 1. d t. m. je pi • V naš novi slo je bil lovskega plemena, srednje velikosti, belo in rujavo pisan, nikar ne skrivajte, če veste, da je bil vaš pes ž ki k „Učiteljski t a dan. dobi v lični podobi na njim skupaj; dajte ga berž konjedercu, ker življenje čio Sostava pervega lista nam je prav všec, in vreduik, vesko je več vredno kot vsi psi y ki pisatelj je porok , da naš „To in če morebiti ne gosp. Andrej Praprotnik, nam veste, da je bil vaš pes od njega popaden, pazite dobro na-nj ne bo peto kolo v versti slo- in berž ko zapazite, da se ne vêde in obnaša tako venskih ča; zdatne podp kov m za tega mu je želeti prav kakor po navadi, dajte ga Dvoje mu isk pnpoi eno y da bo prepozno. Ce tudi izperva raji berž konjedercu, da ne kaj jé in pije in se vam v se ne V f zgubi nikoli izpred oci t!» y da poglavitna naloga njegova je biti u c otroke ob m J pomoćnik, ue pa dobriká, ne mislite, da ne bo stekel, zakaj steklina je tako k za učitelje in goljufna bolezen, da skor nobene ni take. Ubogajte enem ; drugo ki y y ljudskih šol po deželi namena dosegle. ako niso čisto na tista \ da pridno trebi ptuji slak iz koli ne bojo svojega visocega cr fn> ki osposkine ukaze in še sami dobro čujte nad svojimi so člověku res najprijazniša žival, al v steklini odu podlagi. To je elika krivda naših tni h (p tedaj psi, največji sovražniki njegovi! Ljubljana šteje okoli 1700 psov, y dobro raz- kterih število se bo prihodnjih 6 tednov nekoliko zmanjšalo; ) šol celó po kinetih, da se dragi čas za tolik al treba bilo še drugega krepkega pripomočka, to je y pas potrehnim drugim kom, kterih bi se nasi kmecki jega davka, ki ga je mestni odbor ze pred vec leti dva- n i krat vpeljati hotel, al deželno poglavarstvo ga ni j oterdilo, otroci ze v šoli mogli učiti, da bi bili potem bolj vedni kmetje, krade z nemščino, ktere se kmečki otrok v dveh ker je nek tedanji svetovavec ga ali treh letih ravno toliko privadi kakor zajec bobna. Nemščina je ravno tako malo pripravna za naše ljudske šole kakor bi bila latinščina ni přišel s svojimi tremi psi pod tia vso moč odbijal štibro. y da m erščina za realne. Nadj se 18 Novičar iz domačih io ptujih dežel. Iz Dunaja 7. jan. Današnji vladni časnik oklicuje postavo za volitev v deželne zbore v nemško-slo-vanskih deželah, ktera določuje, k d o bo imel pravico voliti in kdo i z voljen biti. Volivce v takih mestih, tergih in obertnijskih krajih, ki imajo po s voj ih deželnih postavah pravico za poslanstvo svojih zastopnikov, bojo volili v soseskah s tremi volitnimi razredi Ie volivci 1. in 2. razreda (volivci 3. razreda nimajo pravice voliti), v soseskah pa, ki imajo manj ko 3 razrede volivcov, bojo volile le perve dve tretjini po davku zverstenih volivcov. Soseske na kmetih volijo na vsakih 500 prebivavcov 1 volivca; pri delitvi prebivavcov veljá 250 ali več glav za 500: pod 250 pa ne štejejo nič. Majhne soseske, ki šte jejo manj kot 500 duš, volijo 1 volivca. Za volivce izvo Ijeni možje bojo volili v se le poslanca v deželni zbor ki mora biti avstrijansk deržavljan, saj 30 let star y popol noma dolezen vseh deržavljanskih pravic, in pa da ima ali v versti velikega posestva ali pa v mestnih in kmetiških soseskah pravico volitve. — — Čeravno je ta postava sirja memo une, ki jo je minister GořUhovski oklical, je vendar še zelo zelo těsna in ne zadostuje nikakor temu, kar se je pricakovalo od ministra Schmerling-a. Cudno je to! ÍT Grof Ladislav Teleki, eden najimenitniših Ma-jarov, ki je zavoljo udeležbe ogerskih prekucij v letu 1848 bežal na Francozko in je poslednje dni lanskega leta pridši v Draždane na Saksonsko bil tù vjet in potem na Dunaj pripeljan, je bil od cesarja pomilosten proti temu, da in obljubi miren biti. Grof je to ob- ostane na Ogerskem 1 j u bil in šel na Ogersko. Veliko se je govorilo poslednji čas, da bo grof Rechberg, ?? Wien. Zeitg cc minister unanjih oprav, iz ministerstva stopil. s je oznanila, da to ni res. Al tudi od ministra Schmerling-a se je govorilo, da hoče spet ministerstvo zapustiti; tudi ta novica, ki je zlo osupnila vse y ki pričakujejo v blagor Avstrii krepki razvitek ustavne svo bode, je dosihmal le govorica ostala. Deputacijo iz Galicije, na ktere čelu so bili Dzieduszyki dr. Smolka, knez Adam Sapieha in grof A. y je 4. dan t. m. minister Schmerling odgovoril ji je med drug i in to-le: prav prijazno sprejel ; „Vsega , cesar želite y Vam ne morem že danes resiti. Al to Vam morem zago toviti, da bote dobili nerazcepljen dežele n zbor, bo imel pravico ter jat i, kar je deželi potrebno. Na ti po ki stavni poti bote lahko dosegli v s e vec kakor to, kar danes tistih Becherjev, Schůttetov, Goldmarkov, Jelinekov, Tause-nauov itd., ki so se, zamaknjeni v Frankobrod, prederznili v imenu cele Avstrije govoriti; zaničevaje 16 milijonov av-strijanskih Slovanov jim ni bila Avstrija nič druzega kot izhodnja Nemčija", in s tern banderom so pridigovali svo- 9» bodo tisti Nemčii y ki bi mogla s požertimi drugimi narodi vsaki dan „grosser sein u Cesarski diplom je zdaj naša postavna podlaga, in terpeli ne bomo, da bi nam kdo pra vice krátil, v tem pismu izrečene". Lahko je misliti y kako se zu y „Presse" z maškaro „Gleiches Recht fiir Aile" na obra-huduje nad takim početjem, ko vsa přepadena vidi, da avstrijanski Slovani hočejo biti Avstrijani ne pa Němci. Iz Benetk. Cesarski ukaz, da morajo zdaj tudi na Laškem bankovce jemati, kterih so se dosihmal branili, ni Lahe tako razserdil kakor se je tu in tam mislilo, zakaj Lahi niso pri temu nič na zgubi, marveč še na dobičku. Ce hočeš od Laha zdaj kaj kupiti, kar, postavimo, 5 gld. veljá, in mu daš bankovec za 10 gold., ti dá 1 gold. 90 kr. v srebru nazaj, ker goldinarsk bankovec Ie za 69 kr. srebra plačujejo davke večidel z bankovci, tedaj velja. Verh tega terpí le deržava ne pa Lahi. Laško. Odtod nič posebnega novega. Volitve za talijanski deržavni zbor so se začele. Garibaldi se je očitno oglasil, da noče biti v zbor izvoljen ; dalje opominja k edinosti, ker brez te se ne more Beneš ko osvoboditi. Mazzinovci nagovarjajo volivce, da izberejo med Kavour-om ali Garibald-orn. _ Francozko. Iz Pariza 2. januarja. Novoletnica Na- poleonova je bila letos dosti prazna rekel cesar » Z zaupanjem Je pricakujem prihodnji cas, ker sem prepričan, da bo svetu mir ohranjen, ako si bojo vse vlade prijazne in edine". To je gotovo: če se vlade ne bojo sperle, bo mir. Al kje je edinost? „Opinion Nation" poleona časnik princa Na-pričakuje, da leto 1861 bo celi Evropi přineslo zmago pravice in svobodě; Italija se bo pomirila in Rim bo njeno poglavno mesto, Beneško njeno skladišče ; Ogersko bo neodvisno, v jugu in zahodu krepko Slovanstvo v ravnovagi slovanskému izhodu, kristjanski bo Carigrad, Sirija Turku vzeta, v Rusii in v Ameriki sužnost odpravljena to želi princov časnik, naj bi se kerví. Mož pričakuje veliko ! in vse doseglo brez prelivanja Prusko. Iz B e r o l n a 2. jan Že dve leti bolni kralj Friderik V i 1 h e 1 ni IV. je danes umerl 65 let star. Ker ni imel otrok, je stari brat V i 1 h e 1 m njegov mlajsi, ga pa že tudi 63 let namestoval v vladstvu, ktero je sedaj kot kralj nastopil. želite. Pravda zastran ućnega jezika v šolah, in zlasti v vseučilišču Krakovském, bo rešena po Vam, da vsaki jezik v našem cesarstvu bo prejel svoje je dosihmal prišlo na svetio 45 pôl; pôla veljá 4 krajc. nov. dn. vaši volji kmali; rečem Listnica vredništva. Gosp. Vink. v M: „Obćne povestnice1' pravice. Sicer pa Vam še to povem, da vsakemu je Gosp. M. Sk. v T: Tiskar pravi, da ni za 2 1. 1860 prejel na pripušeno, se na nas z besedo in pismom oberniti in pove dati, kaj dežela potřebuje, da se vzame v deželne po roćninc. Da se zvé poinota. Vas prosi, povejte, po kteri priliki ste poslali dnar. Gosp. dr. R. v Gr. Prav radi smo spolnili Vaso stave. V 2 mescih zadnji čas, se nadjam, bojo organi željo in „Novice" za celo leto napotili v Radosl. v K: Přejeli smo 7 gold., 2 gold, sta preveć. — Gosp. J. Irk. Gosp. K. Ž. v Z: zacijne delà gotoveu. (Po teh ministrovih besedah bi bil Ali ni prehudo? — Gosp. J. P. Vij. na V: „Novice44 se Vam po pač pravi čas, da se tudi Slovenci iz vseh dežel ogla- šiljajo. — Gosp. A. Dom. v Dr: ^Dobili smo le I. „Slov. Nem. pa sijo saj v zadevah jezika v šolah). Tisti Richter, zoper kterega je kakor naši bravci Avst.", vec ne, zastarano. Prosimo na dalje. tudi pesem ne. Radi bomo vzeli, al o kebrih je že Cas ti tim gosp. dopisnikom: vedó, huda pravda skozi 10 mescov tekla, je za mačuhom umerl 3. januarja. Tako so sedaj vsi trije: Eynatten, Bruk in Richter na unem svetu pred Sodnikom, zoper ktereffa V pondeljek še le smo přejeli 12 dopisov; ne vzemite za zlo, ako je fizično nemogoće, da bi vsi zagledali že danes beli dan. v ni nobene apelacije več. Živo g ibanje dunajskih volivcov novih mestnih odbornikov je poterl oklic naše policije, ki pripoveduje, da le Zitna cena 4 v Kranji 7. januarja 1861. taki se smejo udeleževati volitnih skupščin, kteri imajo pravico voliti, indasev občne politične pomenke ne smejo spušati. řeži ù 3 fl. 90 Vag P domaće 6 fl. 70 banaške 6fl. 75. fl m fl ovsa 2 fl. 30. aj d 3 fl. 80 k 4 il. 2G. proso V • s o rsi ce Kursa na Dunaji 7. januarja Česko. Iz Prage. „Narodny Listy" krepko pretre-sajo politiko dunajskih širokoustnikov iz leta 1848, to je y 5% metaliki 62 fl. 25 kr. Narodno posojilo 73 fl. 45 kr. Ažijo srebra 50 fl. 50 kr Cekini 7 fl. 12 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar iu založnik : JoŽef Bl&znik. • «