Sp«aiston« In »bbonamento postal«
Poštnina plačana v gotovini
Stev. 119.	F	Ljubljani, v četrteh, 28. maja 1942-XX	Ijeto	VII.
lsklJoSna pooBIaKesEa e* ogflaievanje llalfjanikega In tujega | Urednlltvo ta «pravai Kopitarjeva 6, CJublJana. | Omceuibnarla Mdoahra pet la pobSUcIti flt provenienca ttalian* t Ur or a: IJaioa« Pubblicita italiana 8» A, Milana <	| Redazione, Amrninistrazione: Kopitarjeva & (jablana I	ed	M	teral	Union«	fubhlicit*	Uallana	&	A.	Milano.
II bollettino No. 726:
Vastissime azioni aeree nel cielo Mediterraneo
11 Quartier Generale delle Forze Armate co-
munica:
Intensa attivita dePaviazione dell’asse in Ci-renaica dove alcuni centri delle retrovie nemiche sono stati violentemente bombardati. Sugli appre-stamenti di Tobruck sqaadriglie di stukas hanno lanciato bombe di ogni calibro: in combattimento due velivoli britannici venivano distrutti dagli aviatori tedeschi.
lina poderosa nostra formazione da caccia attaccava con riuscita sorpresa 1’aeroporto di Gambut sul quale 25 Curtiss erano pronti per ij volo, incendiando alcuni di essi e tutti gli altri danneggiando gravemente.
Azioni diunne e notturno sono state condotte da bombardieri italiani e germanici contro aerodromi di Malta cacciatori di scorta hanno ab-battuto due Spitfire.
Dalle operazioni della giornata due nostri aerei 11011 sono riternati.
Nella notte scorsa il nemico ha attaccato Mes-sina, con due ondate di bombardieri. Le bombe sganciate erano dirompenti e incendiarie. Sono stati causati danili rilevanti al Duomo, alla R. Uni-versita ed alcune abitazioni private Finora sono stati accertati sette morti e 19 feriti fra la popo-lazione civile, mentre. continua le agombero delle macerie. Vi sono inoltre sette marinai fariti. Un aereo colpito dalla difesa coniraerea e precipitato in mare.
II contegno della popolazione e stato calmo e disciplinato.
All’alba del 23 corr un nostro sommergibile comandate dal tenente di vascello Gianfranco Gozzana ha attaccato in atlantico e colpito con due siluri un incrociatore statunitenae della classe Pensacole (9100 tonn.) di scorta ad un convoglio.
Vojno poročilo št. 726:
Zelo obsežno letalsko
udejstvovanje aad
Sredozemskim morjem
Uradno vojno poročilo štev. 726 pravi;
Živo udejstvovanje osnega letalstva v Cirnajki, kjer so bila hudo bombardirana nekatera železniška križišča v sovražnikovem zaledju. Oddelki nemških strmoglavcev so na naprave v Tobruku metali bombe vseh mer. Nemški letalci so v boju sestrelili dve angleški letali.
Mogočen naš oddelek je s posrečenim presenečenjem napadel letališče v Gambutu, kjer je 25 letal vrste Curtiss bilo pripravljenih za vzlet, nekaj izmed njih je bilo zažganih, vsa druga pa hudo poškodovana.
Italijanski in nemški bombniki so podnevi in ponoči nastopali zoper letališča na Malti, lovci iz spremstva so zbili dva Spitfireja.
Z nastopov tega dne se dve naši letali nista vrnili.
Preteklo noč je sovražnik napadel Messino z dvema valovoma bombnikov. Bombe, ki so padale, so bile rušilne in zažigalne. Znatna škoda je bila povzročena na stolnici, na vseučilišču in na nekaterih zasebnih stavbah. Dozdaj so med civilnim prebivalstvom ugotovili 7 mrtvih ter 19 ranjenih, odstranjevanje podrtin pa se nadaljuje. Vrh tega je ranjenih 7 mornarjev. Eno letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, je treščilo v morje. Prebivalstvo se je vedlo hladnokrvno m disciplinirano.
Ob zori 23. maja je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Gianfranca Gozzana v Atlantskem morju napadla in z dvema torpedoma zadela ameriško križarko vrsto »Pen-sacola« (9100 fon), ki je spremljala ladijski sprevod.
Smrt zadrskega prefekta in poveljnika karabinjerjev
v boju z uporniki
Zatler, 28. maja. s. Predvčerajšnjim ob 13 so blizu Zegarja, na meji med zadrsko pokrajino ter med hrvaškim kraljestvom, v oboroženem spopadu s skupino upornikov padli zadrski prefekt Vezio Orazi, poveljnik zadrske skupine kr. karabinjerjev stotnik Umberto Bonassino ter nekaj vojakov. Prefekt in karabinjerski častnik sta šla nadzorovat prednje obmejne postojanke, ki jih drži policija. Tam so jih uporniki napadli s hudim ognjem iz strojnic ter z ročnimi bombami. Prefelct in poveljnik sta se zagrizeno lx»rila prav do smrti.
Prefekt Orazi se je rodil v Rimu 1. 1904. Bil je poročen in je imel tri otroke. Poprej je bil rimski zvezni tajnik, prefekt v Cuneu in Goriziji ter glavni ravnatelj za kinematografijo v ministrstvu ljudske kulture. Bil je skva-drist, imetnik liktorskega traka, sodeloval je
pri pohodu na Rim, bil ranjen za fašistovsko stvar.
Rim, 28. maja. e. Uradni list fašistovske stranke poroča:
Pr- izpolnjevanju svoje italijansike in fašistovske ter hierarhične dolžnosti je v Zadru junaško padel, smrtno zadet iz zahrbtne komunistične zasede, tovariš Vezio Orazi, prefekt, skvadrist in bojevnik. Stranka, ki ji je služil z najvišjo in naravnost vzgledno vero, zapisuje njegovo ime v zilati seznam padlih za revolucijo ter dviguje prapore v jasen in ganjen poklon njegovemu spominu.
Zader, 28.>maja. s. Dalmatinski guverner je' v zadrskem radiu s plemenitimi in ponosnimi besedami obujal spomin na junaško podobo skvadrista Vezija Orazija.
Vesti 28. maja
Nagel napredek uničevalne bitke južno od Harkova
Cilji ponesrečene sovjetske ofenzive v Ukrajini General v. Bock in maršal Timošenko si gledata četrtič iz obraza v obraz
Hitlerjev alavni stan. 28. maja. Uničenje sovjetskih armad, ki so obkoljene južnd od Harkova, naglo napreduje. Po ponovnih praznih poskusih vdiranja je odpor sovražnih sil, ki so se doslej srdito branile, zdai zlomljen. Sovražni oddelki so stisnjeni na ozkem prostoru in razkropljeni v raznih žepih ter nudiio sliko strahotnega nereda. Poveljnik 57. ruske armade general Podlaž in načelnik njegovega stana sta se usmrtila, ker sta bila na tem, da ju bodo zajeli.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete uspešno nadaljevale z napadi. Posamezni sovražni napadi so bili zavrnjeni.
Na bojišču ob Ledenem morju sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji v pristanišču pri Murmansku. V nadaljnjih napadih na skupine sovražnih ladij med Severnim rtom in Islandijo so bojna letala potopila 8000 tonsko trgovsko ladio ter zažgala tri manjše ladje.
Bojna letala so podnevi napadla pristaniške naprave v Southamptonu, ponoči pa vojaške cilie ob jugozahodni angleški obali.
Pri osamlienih napadih na norveške in francoske obale ie sovražnik izgubil štiri letala, ki so jih sestrelili lovci in protiletalsko topništvo.
Ženeva, 28. maja. s. Razvoj bitko pri Har-kovu, piše vojaški dopisnik lista »Tribune de Lausanne« prav jasno kaže, da je Timošenko skušal preprečiti nemške načrte, ki so merili na napad na kavkaške petrolejske vrelce. Dokaz za to so ogromne mehanizirane sile, ki so jih Rusi nagrmadili v tej pokrajini. Dejstva pa so dokazala, da je bil ruski napad slabo pripravljen, ali pa se je oziral na možnosti, ki se niso uresničile. Prav verjetno je, da so Rusi hoteli zadrževati znatne' nemške sile na polotoku Kerču, kar bi jim nudilo priliko, da bi mogli razviti napad na bojišču pri Harkovu z verjetnim uspehom. Nagla osvojitev polotoka Kerča in krepko delovanje nemških čet na odseku pri Harkovu pa je dokazalo zmote ruskega vrhovneg apoveljstva, ki se zdaj na vse kriplje trudi, kako bi čim večje število čet rešilo obkolitve.
Bukarešta, 28. maja. s. Vojaški veščaki romunskih listov obilno razpravljajo o bitki pri Harkovu ter prav posebno poudarjajo, kako sijajno in spretno so se zavezniške čete borile proti sovjetskim silam. Vojaški strokovnjak lista »Timpul« pravi, da si nasprotna poveljnika, maršal von Bock in maršal Timošenko, četrtič v tej vojni gledata iz obraza v obraz. Maršal von Bock je bil tisti, ki je vodil velike obkoljevalne bitke pri Bjalistoku, Smolensku in Brijansku ter povsod odnesel veličastne zmage. Zdaj pa po štirinajstih dneh od početka velike bitke pri Harko-
Italijanska obramba je pripravljena odbiti sleherni napad na italijanske obale
Italija bdi nad sredozemskim bojiščem
Madrid, 28. maja. s. Posebni španski dopisniki v Rimu mnogo pišejo o Italiji, njeni vojski in notranji fronti, pa soglasno podčrtavajo rastočo vojaško moč in nezlomljivo strnjenost med italijanskim narodom in njegovo oboroženo silo, ki opravljata ogromne napore za dosego zmage. Potem ko je pudaril važni pomen Sredozemlja v sedanji vojni, pravi dopisnik lista >ABOc, I talli j a bdi nad bojiščem ter je pripravljeni postaviti se po robu in premagati sleherni sovražni poskus, ki bi bil naperjen proti njenim obalam. Armade, zbrane v strahotni zvezi pod poveljstvom kneza Piemontskega, nadaljuje pisec, bi na kratko opravile z vsakim takim blaznim poskusom. Glede notranje fronte je^ treba reči, da je pripravljena na vse preizkušnje. Enotna volja, da jih bo premagala, daje popolno gotovost o zmagi.
Dopisnik lista »Arriba« pa se bavi z vojno v Cirenajki in poveličuje hrabrost italijanskih čet, posebej pa še poudarja junaško delo delavskih oddelkov, ki ob strani dragih bojevnikov prijemajo zdaj za puško zdaj za lopato, da bi tovarišem pripravili obrambne postojanke in ceste, ki vodijo do zmage. Nato pravi, da ima Italija popolno prvenstvo v ustvarjanju takih oddelkov delavcev borcev in popisuje neutrudno delo, ki ga ti opravljajo v kar se da v neugodnih življenjskih razmerah in spričo silovitih težav glede oskrbe orodja in gradiva, ko se mtfra-io zdaj pa zdai postavljati po robti sovražnim
napadom. Španski časnikar prikazuje to edinost kot znak delavnega in tihega junaštva italijanskega naroda, ki se z enako krepko voljo loti puške ali delavskega orodja, da bi domovina zmagala v miru in v vojni.
Prehranjevalne težave v Turčiji
Ankara, 27. maj d. AS. Turški ministrski predsednik je imel v narodni skupščini govor o težavah 6 prehrano prebivalstva. Odkrito je priznal, da sedanja državna organizdfcija ne more zadoščati nastalim novim potrebam in da jp je zato treba popolnoma spremeniti. Ministrski predsednik je sporočil, da 60 že skoraj končane določbe o maksimalnih cenah za vse vrste življenjskih potrebščin in da bodo uvedli tudi racioniranje, če se bo izkazala potreba. Na vprašanje predsednika parlamentarne skupine neodvisnih poslancev, kaj bo z državnimi uradniki, ki 60 poročeni s tujimi državljankami ali obratno, je ministrski predsednik izjavil, da je v turški državni upravi k 150 državljanov poročenih s tujci. Pripravlja se zakon, ki bo uredil vprašanje porok državnih uradnikov za tuje državljane.
Ankara, 27. maja. AS. Narodni skupščini je bil predložen v odobritev zakon za uvedbo davkov na izredne dohodke. Veljavnost zakona 6e bo raztezala tudi nazaj do leta 1939.
vu je položaj prav tak kakor že tolikokrat poprej in četrtič je Von Bock premagal Timošenka.
Berlin, 27. maja. AS. Amreiški list >Newyork Times« piše, da je za bitko pri Harkovu najbolj značilno dejstvo, da so v nemškem žepu obkoljene zelo velike sovjetske sile, ki skušajo predreti obroč z vsemi razpoložljivimi sredstvi, toda ti poskusi le slabe položaj obkoljenih armad, ker vedno bolj izgubljajo možnost svobodnega premikanja in ker jih nemško letalstvo sistematično obdeluje z bombami. Nemški listi pripominjajo, da Sovjeti ne morejo poročati o nikakih uspehih na nobenem bojišču in se poslužujejo otroških poročil, češ da življenje poteka normalno v pokrajini okoli Harkova. Res pa je, da sovražnik v tej pokrajini ne more misliti niti na normalni umik, ker mu ga nemške in zavezniške sile zapirajo od juga, zahoda in Bevera. Dočim »Newyork Times« priznava, da se bliža nova nemška zmaga, pa londonski radio pripoveduje, da je položaj >zelo nejasen«. Nemški listi pripominjajo, da angleški radio vedno tako postopa, kadar pripravlja javno mnenje na nove poraze. ,
V Stresi je te dni zasedala italijansko-madžarska
mešana komisija za pospeševanje madžar. trgovinskega prometa Čez fiumansko luko.
V Firenci je imel seje italijansko-nemški fjospo-
darski odbor ter razpravljal o praktičnih vprašanjih glede izmenjave blaga med obema državama.
Japonska vojna mornarica je včeraj svečano praznovala 27 letnico pomorske bitke pri Cušimi, v kateri je bilo v rusko-japonski vojni uničeno rusko vojno brodovje. Po ulicah so bile velike manifestacije in množica je vzklikala mornarici.
Avstralski ministrski predsednik jc izjavil, da bo v avstralskih strelivnih in letalskih tovarnah in ladjedelnicah do konca leta zaposlenih nadaljnjih 318.000 delavcev. Omenil je tudi stroge omejitve v izdelavi vsega drugega blaga, ki ni potrebno za vojne namene.
50.000 Bolgarov, ki so se svoječasno umaknili iz Ukrajine, se želi spet vrniti tja.
Iz San Sebastiana je v ponedeljek odrinilo na vzhodno bojišče 1.300 španskih prostovoljcev pod poveljstvom polkovnika Vilalba. Ti prostovoljci bodo zamenjali »sinjo divizijo«, ki se bo vrnila v Španijo.
V bližini Oeteborga so švedske oblasti zasegle
pristali angleški balon, ki je imel na 150 m dolgi jekleni vrvi obešeno posodo z nevarnim razstrelivom. Posodo so še pravočasno odstranili.
Turški proračunski načrt za novo finančno leto, ki ga* je finančni minister predložil narodni skupščini, določa za narodno obrambo 394 milijonov turških funtov, to je 84 milijonov več kakor za letos. Za kritje dodatnih izdatkov pa sme vlala najeti posojilo 120 milijonov turških funtov.	$
Atentat v Pragi
Berlin, 28. maia. s. Iz Prage poročajo, da je včeraj bil storjen atentat na namestnika državnega pokrovitelja za Češko in Moravsko, višjega skupinskega poveljnika in podpoveljnika vse nemške policije llevdricha. Razpisana je bila nagrada 10 milijonov kron za tistega, ki bi se mu posrečilo najti sled za povzročiteljem atentata. DNB poroča, da je Hevdrich bil ranjen, da pa njegovo življenje ni v nevarnosti.
Bratsko gospodarsko in denarno poslovanje med Italijo in Madžarsko
Pomembni govori ob uradnem obisku italijanskega finančnega ministra
v Budimpešti
Budimpešta. 28. maja. s. V Budimpešto je na uradni obisk dopotoval fašistovski finančni minister grof Pavel Thaon di Revel. Na postaji okrašeni z italijanskimi in madžarskimi zastavami, sta ga poleg drugih dostojanstvenikov sprejela tudi finančni minister Remenv Schnel-ler ter predsednik vlade in zunanji minister de Kallav: navzoč ie bil tudi italijanski poslanik Aiifuso. Italijanski minister je pregledal med igranjem italijanske in madžarske himne častno četo. množica pa ga je navdušeno pozdravljala. Po kratkem postanku v hotelu Palatinu na otoku sv. Margarete se ie italijanski minister odpeljal v kraljevi grad ter se vpisal v dvorno knjige. Zvečer ie minister priredil na čast italijanskemu gostu tudi slovesno večerjo, na kateri je imel govor.
V njem je najprej s toplimi besedami pozdravil italijanskega finančnega ministra ter podčrtal orožno bratstvo med Italijo in Madžarsko, katerih vojske se zdaj druga ob drugi borita zoper boljševike. Omenil ie, koliko je Italija storila za Madžarsko, ki ne bo nikdar pozabila, da ie Duce bil prvi med vsemi evropskimi državniki, ki je zahteval pravico za okrnjeno Madžarsko. Končal je z iziavo, da more italijanska finančna politika v voini služiti za vzgled drugim državam. Posebno je vesel, da more z italijanskim finančnim ministrom nadaljevati pogajanja, ki so se začela v Rimu. Ta pogajanja bodo nedvomno poglobila gospodarske in denarne odnošaje med obema državama.
Minister Thaon di Revel se ie zahvalil za prisrčni sprejem in toplo pozdravil madžarske čete, ki se bore ob boku italijanskih, nemških in zavezniških čet. Gospodarsko In denarno sodelovanje med obema državama, ki ga olajšuje istovetnost obeh gospodarstev, temelječih na delu in na strogi odvisnosti med madžarskim pol jedel jstvom ter italijansko industrijo bo prineslo najlepše sadove ter bo tudi na gospodarskem področju prineslo uspehe, kakor jih je
rodilo sodelovanje na vojnem področju. Evropa, ki bo vstala iz zmage, bo po zaslugi držav, ki vodijo trojno zvezo, ustvarila nov gospodarstvo. Mlade države bodo prispevale pri gospodarski obnovitvi z vsemi svojimi silami in sredstvi. 'x tem sta dali že čudovite dokaze Madžarska in Italija, ki si bratsko pomagata v medsebojnih potrebah.
Madžarski državni upravitelj bo danes sprejel zastopnika fašistovske vlade.
Japonski cesar napoveduje naglo zmago
Tokio, 28. maja. s. Ob začetku izredne 6eje japonske zbornice 60 prebrali naslednji cesarjev odlok:
»Naše sile 60, zadajajoč sovražniku povsod poraze, zasedle strategične postojanke, odnošaji z našimi zavezniki pa 60 se še stesnili. Ko uživamo globoko zadovoljstvo nad vsem tem, pričakujemo, da bodo naši podložniki z zvestobo m pogumom naglo dosegli vojne cilje. Državnim ministrom 6mo zapovedali, naj predlože proračune ter druge zakonske ukrepe, ki 60 v sedanjem položaju nujno potrebni. Pričakujemo, da boste izpolnili 6vojo dolžnost ter razpravljali v duhu sodelovanja in odobrili ukrepe, da ustrežete našim željam.«
V Londonu se zopet posvetujejo
Bern, 27. maja. AS. Iz Londona poročajo, da so prišli v Anglijo general Arnold, šef letalstva v Združenih državah, admiral Towers ter trije drugi ameriški letalski generali na posvet o letalskem sodelovanju med obema anglosaškima državama. Zdi se, da skušajo odpraviti nekatere organizacijske težave, ki vedno bolj zavirajo pošiljanje ameriškega letalskega materiala v Anglijo.
Delovanje osnega letalstva v Sredozemlju
Od septembra do maja je angleško letalstvo zgubilo 1391 letal
Berlin, 27. maja. AS. Glavni stan Oboroženih Sil je podal zanimiv pregled o delovanju Osnega letalstva na sredozemskem bojišču v zadnjih mesecih. Med drugim se vidi, da je angleško letalstvo imelo izredno visoke izgube. Anglija je morala zadnje mesece pošiljati vedno nove eskadrile lovskih letal v Sredozemlje. Letalsko oporišče na Malti, ki je predstavljalo resno nevarnost za plovbo po Sredozemlju ter po okoliških obalah, je bilo skoro popolnoma izločeno v celi vrsti neprestanih napadov na Malto. Danes lahko plujejo ladje v Severno Afriko prosto in varno, ne da bi se jim bilo treba bati napadov angleških letal z Malte.
Tudi nad Severno Afriko je angleško letalstvo že izgubilo vsakršno upanie na premoč v
zraku. Od septembra preteklega leta pa do sredine maja 1942 je sovražnik izgubil na sredozemskem bojišču 1391 letal; 588 letal je uničilo nemško letalstvo, 803 pa so uničile italijanske letalske sile. Nemci so v letalskih bojih sestrelili 378 letal, 62 jih je uničilo nemško protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil pokončan na letališčih na Malti ter v Severni Afriki. Od 378, ki so jih Nemci sestre-■ lili*, je bilo 135 lovcev tipa »Curtis«, 78 tipa »Spitfire«, 86 tipa »Hurricane«, 50 dvomotornih letal, večinoma tipa »Bristol-Blenheim«, ena ameriška leteča trdnjava, ostala letala pa so bila različnih drugih tipov. Italijanske letalske sile so uničile 518 angleških letal v Severni Afriki, 265 pa na raznih drugih bojiščih v Sredozemlju.
t Ivo Peršuh - tretja žrtev torkove komunistične morije v Ljubljani
Ljubljana, 28. maja.
Istega dne, kakor pokojni univ. prof. dr. Lambert Eli rlich iu akademik Viktor Rojic, je postal žrtev zahrbtnega atentata tudi g. Ivo Peršuh, uradnik Vzajemne zavarovalnice in po vseh naših krajih znani javni delavec ter prosvetni organizator. Sredi dela, v poslopju Vzajemne zavarovalnice, so ga napadli zločinci ter ga smrtno nevarno ranili. To se je z go d Mo komaj poldrugo uro po umoru prof. Ehrlicha in Hojic. — Enega od obeh morilcev, najetih, plačanih in poslanih od vodstva OF, je takoj po bratomornem napadu, skoraj na kraju zločina, doletela božja kazen in je podli umor plačal z življenjem.
Ivo Peršuh se je v torek in v sredo boril v bolnišnici s smrtjo in že je bilo videti, da bosta njegova krepka narava in močno telo krepkejša kakor rane smrtonosnih revolverskih krogel, že je kazalo, da bo izvedena operacija uspela, toda zgodilo se je drugače. Včeraj, v sredo ob pol 5 popoldne, je spravljen z Bogom izdihnil svojo dušo.
S pokojnim Ivom Peršuhom odhaja v večnost mož_ redkih organizatorskih sposobnosti, izredne življenjske volje in podjetnosti, pa tudi mož dejanja. Pokojnik se je rodil 17. decembra 1898 v Zgornjih Lažah pri Konjicah na Štajerskem. Gimnazijo je študiral v Celju in v Ljubljani, kjer je maturiral. Po več letih visokošolskih študij je vstopil kot dopisnik in
vodja podružnice »Slovenca« v Celju. Po izstopu iz službe »Slovenca« je stopil v službo »pri Vzajemni zavarovalnici.
Že v deških letih se je pokojni Ivo Peršuh mnogo udejstvoval v raznih prosvetnih društvih, zlasti pri bivšem »Orlu«. V Celju je na primer sijajno organiziral dramatsko skupino »Orla«, enako živahno pa se je po naših društvih uveljavljal tudi po svoji preselitvi v Ljub-ljano. Skoraj ni bilo večje prireditve ali zborovanja naših druUev, da se ne bi Peršuh žrtvoval kot vnet organizator, sodelavec in organizator. Izvrsten časnikar, kot je bil. je pre-•vzel tudi uredništvo glasila Vzajemne zavarovalnice »Naše moči«. Ko se je 1. 1935. ustanovila fantovska organizacija, je takoj prevzel eno vidnih vlog. Od tedaj dalje je s telinično-orga-nizatoričnega stališča vodil vsako večjo prireditev v Ljubljani. Nepozaben je njegov nadčloveški trud pri mnogih zborovanjih, piri evharističnem kongresu v Ljubljani, pri Mladinskem taboru in še pri drugih prireditvah.
Pokojnik zapušča gospo Vido iz ugledne družine g. Dežmana, ravnatelja knjigoveznice Ljudske tiskarne ter nedoletna otroka hčerko Mirjam in sina Janeza ter tudi nedoletno sestro Vido. Vsem tem je bil skrben mož, oče in brat. Globoko potrti družini, ki jo je iznenada zadel tako strašen udarec, izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnikovi duši pa naj Večni podeli zasluženo plačilo!
Prenos trupel dr. Ehrlicha in Viktorja Rojka
v Akademski dom
P*
Izšla je nova knjiga BStovenčeve knjižnice"
V zelenem polju roža
bi jo je spisal lani umrli Matija Malešič Kupujte to lepo knjigo, ki atane le 5 L Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikfh.	•
m
Predpisi o prijavi zalog vina v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 28. maja.
Včeraj popoldne sta bili trupli zahrbtno umorjenih žrtev dr. L. Ehrlicha' in akademika Rojica prepeljani iz prosekture -v dvorano akademskega doma na Miklošičevi ceeti, kjer bosta ostali do sobote zjutraj.
Trupli obeh pokojnikov je pred Akademskim domom sprejelo številno občinstvo. Prevladovali 60 dijaki in slušatelji našega vseučilišča, katerim je bil veliki pokojnik dr. Ehrlich vse življenje velik dobrotnik in podpornik. Obe krsti je pri prevozu v Akademski dom blagoslovil p. Odilo Hanjšek, nakar 60 ju prenesli v črno zavito dvorano. Že takoj po prenosu 60 začele romati cele procesije pred oder obeh pokojnikov. Tam bosta ostali trupli dane6 in jutri ter ju bo lahko mogel vsakdo pokropiti.
V sohoto zjutraj ob % 9 bodo krsti prenesli v stolnico, kjer bodo opravljeni blagoslovitveni obredi in darovana maša zadušnica. Po blagoslovu bodo pokojnika prepeljali takoj na Zale, kjer ju bodo ljudje 6pet lahko hodili kropit. Pogreb bo tv nedeljo ob 4 popoldne.
Skromna streha Akademskega doma je počaščena, da more nuditi kratkotrajno bivališče zem-skim ostankom slovenskega katoliškega duhovnika in vernega katoliškega akademika. Kakor je pokojni profesor dr. Ehrlich bil V6e življenje nadvse 6kromen in ni iskal nikdar sijaja, tako tudi 6edaj počiva v hiši, ki revna stoji v sredini Ljubljane med visokimi palačami. Marsikdo bi želel, da bi rajni gospod profesor ležal kje drugje, kar bi tudi
Gostovanje Jožeta Gostiša
Ljubljana, 28. maja.
Včeraj smo po dolgem času videli na naših opernih deskah rojaka, prvega tenorja hrvaške državne opere. Jože Gostič je prišel na enodnevno gostovanje in pel vlogo Rudolfa v operi »La lioheme«. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička, mnogi pa so morali celo oditi, ker niso dobili vstopnic.
Včerajšnja predstava je bila takšna, da je zlepa ne bomo pozabili. Predstava je bila na višku, k čemur ni pripomogel samo Gostič s svojo dognano igro in odličnim petjem, ampak tudi ostali solisti in zbor, ki so bili vsi odlični. Pri gostu moram priznati velik napredek, odkar je zapustil naše odrske deske. Glas mu je postal mnogo močnejši in obsežnejši. Razen dognanega igralskega podajanja ga odlikujejo vse oslale vrline velikega pevca.
Ne čudimo se, da je imel Jože Gostič tako laskave kritike pri nedavnih gostovanjih na dunajskih deskah, saj jih je prav gotovo tudi zaslužil.
Včerajšnji »Boheme« je bil velik glasbeni dogodek na naših deskah. Gledalci so bili navdušeni. Nastopajoči so bili deležni aplavza nekajkrat tudi pri odprtih scenah. Cvetja in rož ni manjkalo. Škoda, da je bilo gostovanje le enkratno, saj bi bilo gledališče pri ponovitvah gotovo spet napolnjeno. Naša gledališka uprava naj poskrbi, da bo dobila Gostiča za večkratno gostovanje, ker ji bo občinstvo gotovo hvaležno za njen trud.
zaslužil, toda mladina, katere duhovni voditelj, prijatelj, podpiratelj je bil, je želela, da ostanejo njegovi zemski ostanki vsaj dva dni med njo.
Takoj, ko 6e je po me6tu razvedelo, da ležita žrtvi ostudnih zločincev v dvorani Akademskega doma, 60 začele tja prihajati velike množice meščanov. Ljudje 6topajo nemo mimo krst in zmolijo kratko molitev za pokoj obeh umorjencev. Pa tudi davi 60 pričeli k mrtvaškemu odru prihajati novi kropilci. Vsi ti številni častilci obeh žrtev pa naj bodo verna priča, kako zna slovensko ljudstvo ceniti nedolžne žrtve in da med našim narodom ni prostora za ideje, ki jih oznanjevalci razširjajo med nami z orožjem v roki.
Jutri v petek in v soboto bo dvorana Akademskega doma, kjer ležita na mrliškem odru obe trupli, odprta od 7 zjutraj do pol 9 zvečer. Odbor za ureditev pogreba prosi vse častilce spomina obeh pokojnikov, da bi namesto vencev in cvetja rajši naklonili darove za Vincencijevo akademsko konferenco. Brzojavke in sožalnice naj se naslavljajo na odbor Akademske marijanske kongregacije v Semeniški ulici 2.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
smatrajoč za potrebno izdati predpise o ureditvi preskrbe z vinom,
odreja:
1. Trgovci na drobno in na debelo ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina kakršne koli vrste, kakovosti in letnika, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
Ista obveznost velja tudi za druge osebe, ki imajo več ko 5 hi vina; prijaviti se mora celotna množina.
2. Prijava se mora vložiti pri občini, na katere ozemlju je vino, ki ga je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti.
Občine morajo poslati prijave s preglednim seznamom Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načelstev.
3. Vino, ki je pri trgovcih na debelo in pri pridelovalcih, se sme prodajati samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda.
4. Pokrajinski prehranjevalni zavod sme postaviti pri vseh imetnikih, izvzemši razpečevalce na drobno, pod zaporo tiste količine vina, ki bi bile potrebne za oskrbo pokrajine.
Ne morejo se postaviti pod zaporo tiste količine, ki so potrebne imetnikom za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo.
5. Oddajanje za potrošnjo množin vina, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, se uredi s posebnimi predpisi, ki jih izda Pokrajinski prehranjevalni zavod.
6. Razveljavljenje so vse določbe, ki kakor koli nasprotujejo določbam te naredbe.
7. Kršitelj določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljenih pooblastil izda Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 denarno do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se poleg denarne kazni izreče lahko tudi zapor. Odredili se sme začasni odvzem ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej pa se odredi zaplemba proizvoda.
8.^ Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 22. maja 1942-XX.
Visoki komisav za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Iz Države
Vojaki pri poljskih delih. Zaradi bližajočih se žetvenih in drugih obsežnejših poljskih del, je dalo vojno ministrstvo vojaškim posadkam in poveljstvom dovoljenje, da smejo, v kolikor dopuščajo razmere, poslati službujoče vojake . na poljska dela, če se krajevni delodajalci za ( to zanimajo. Vojaki smejo biti zaposleni le v primerih, če primanjkuje v tistem kraju civilne delovne sile. Vselej pa se morajo vojaki na večer vračati v svojo posadko. Zaposleni vojaki morajo dobiti enake mezde, kakor pripadajo poljskim delavcem po določilih zadevnih zakonov. Če bo vojak dobival hrano pri delodajal-.cu, mu sme ta odtegniti za vsako jed do največ po 3.25 lire. Obenem mora biti vojak zavarovan zoper nezgode ter mu za primer obolelosti ali poškodbe pripadajo vse ugodnosti. Delodajalci, ki bi radi dobili vojake za delo, morajo nasloviti prošnje na poveljstvo armadnega zbora in zraven priložiti potrdilo občinske komisije, da zares primanjkuje civilnih delavcev.
S
Spremembe pristojbin za živinske potne liste
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se priravnajo takse za živinske potne liste novi finančni upravi in spravijo v sklad s potrebami pokrajine in občin, odreja:
1. Odpravljajo 6e vse takse, ki 6e pobirajo za živinske potne liste po določbah, navedenih v za-glavju, ,in sicer: državna taksa po zakonu o taksah, banovinska taksa po pravilniku o proračunu bivše dravske banovine, tak6a za veterinarski in živinorejski sklad po pravilniku o živinskih potnih listih in občinske takse po proračunskih pravilnikih za posamezne občine.
Namesto njih 6e uvajata pokrajinska taksa in občinska taksa.
2. Pokrajinska taksa se pobira v naslednji višini in takole:
1. Za izdajo živinskega potnega lista, ki 6e nanaša:
a) na drobnico (ovce, koze in svinje) od glave
0.50 lire;
b) na konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in na osle, mule in mezge ne glede na njih starost, od glave 3 lire;
c) na konje in gvoeda z enim ali več stalnimi sekalci, od glave 5 lir.
To takso plačuje s porabo pokrajinskega kol-kovnega papirja (golica, na kateri je vtisnjena vrednost takse) lastnik živali, za katere se izdaje potni list.
Ce 6e izda za več glav drobnice en 6am potni li6t, se mora nalepiti za vsako po toliko kolkov za L. 0.50 več. Za sesajoča teleta in žrebeta, ki 6e odpremljajo 6kupaj z materjo, 6e nalepi na potni li6t dopolnilni kolek za L. 0.50.
2. Na živinske potne liste, ki 6e nanašajo na prenos lastništva, 6e nalepljajo tile kolki:
a) za drobnico (ovce, koze in 6vinje), od glave 3 lire;
b) za konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in za osle, mule in mezge ne glede na njih 6tarost, od glave 10 lir;'
c)	za konje in goveda z enim ali več 6talnimi sekalci, od glave 15 lir.
3. Za overitev potrdil o izvoru in zdravju živali in potrdil o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, ki jih izdajajo veterinarji ob izvozu v inozemstvo za vsak železniški voz posebej, se nalepi im izvirno besedilo kolek za 50 lir in na prevod potrdila v tuj jezik kolek za 10 lir.
Taksi niso zavezana veterinarska potrdila o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, če teža izvozne pošiljke ne presega 5 kg (pripomba 2. k ta. post. 212. zakona o taksah) in če jih izdajo veterinarji uradno.
Takse iz številk 2. in 3 se plačujejo s pokrajinskimi kolki, ki se nalepljajo in uničujejo na vrhu polnega lista oziroma na overitveni pripis ob stroških tistega, kateremu se je žival prodala ali oddala.
2.	Osebe, katerim je poverjeno pobiranje taks, ki pa prekršijo taksne predpise iz člena 2., se kaznujejo denarno s petkratnim zneskom takse, ki bi jo bili morali pobrati. Prav tako se kaznuje ne glede na veterinarsko-policiiske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 kdor v nasprotju s predpisom člena 11. tega pravilnika ne plača dolgovanega zneska.
Kazni se izrekajo po postopku iz zakona o taksah z dne 25. junija 1927.
4. Občinska taksa se pobira v naslednji višini in takole:
t. za	izdajo živinskega	potnega	lista	.	1.50	lir
2. za prenos lastništva na živinskem potnem listu........................;	•	•	L—	^
3. za obnovitev potrdila o zdravju živali 	1.—	lir
4. za	spremembo namembnega kraja	.	1.—	li
5. za	pregled živali....................0.50	lir
Takse iz št. 1, 2, 3 in 4 se plačuje jo za vsak posamezni potni list v taimka.i navedeni višini, ne glede na število glav, navedeno v posamez-
21. t. m. je bila v Zagrebu velika bolgarsko-hrvaška delavska kulturna prireditev, ki jo je počastil tudi bolgarski poslanik. Na prireditvi je prišlo do prisrčnega izraza prijateljstva med obema državama.
Hrvaška delavska zbornfca je začela posebne tečaje za tiste delavce, ki še ne znajo pisati.
Razstava »Židje« je trajala v Zagrebu 20 dni in jo je obiskalo čez 21.000 oseb. Razstavo bodo sedaj prirejali še po drugih hrvaških mestih in krajih.
Za 24. t. m. je lirvaška poštna uprava dovolila poseben žig na dopisnice s tole vsebino: Nemška plastika sodobnosti — rastava — 24. 5. 1942 — Zagreb. Žig je bilo mogoče dobiti samo en dan.
V Zagrebu j? bilo mnogo stanovalcev kaznovanih, ker niso počistili podstrešij, kakor to predpisujejo pravilniki.
Ustaška mladina na Hrvaškem bo letos organizirano nabirala zdravilno rastlinsko cvetje. Posebno bodo zbirali maline, jagode ter lipovo cvetje in bezeg.
Poveljnik} nemških čet na vzhodu hrvaške države, ki so doprinesli svoje k očiščenju tamkajšnjega ozemlja, so bili te dni odlikoV&ni v Sarajevu. Kot odlikovanje ®o dobili Mlinsko bosansko orožje. Razen tega so dobili 'Še posebne diplome v hrvaških državnih barvah.
nil potnih listih. Plačujejo se z občinskimi kolki, ki se nalepljajo iu uničujejo na zadevnih listinah.
Takse iz št. 1, 3, 4 in 5 plača 'lastnik živali, takso iz št. 2 pa tisti, na katerega se prenese lastništvo.
Kolki so za vse občine v pokrajini enaki in imajo natisnjeno volovsko glavo z besedilom »občinska taksa« in z navedbo vrednosti; dobavlja jih Visoki Komisariat, kateremu plačajo občine stroške natiska. Dobavljanje, razdeljevanje in nadzorovanje teh kolkov se urede s posebnimi predpisi.
Donos občinskih taks ee steka v občinski veterinarski sklad kraja, kjer se je sklenila prodaja in se uporabi po polovici za razne veteri-narsko-policijske ukrepe in po drugi polovici za povzdigo živinoreje na občinskem ozemlju.
5. Kršitelji določb o taksah iz člena 4. se kaznujejo ne glede na veterinarsko-policijske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 po kazenskih predpisih glede taks v izvršilnih pravilnikih za izvrševanje posameznih občinskih proračunov.
Kazni izreka župan in se stekajo v občinski
veterinarsk sklad.
6. Ta naredba topi v veljavo na dan 1. julija 1942-XX.
Ljubljana, dne 2.1. maja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
El Wal!ace
ROMAN
RDEČI KROG
Inšpektor se je ustavil pred hišnimi vrati. Hotel je Je naprej, pa se jo premislil in šel počasi po stopnicah navzgor ter pozvonil. Strežnik, ki mu je odprl, je bil eden dvanajtserih služabnikov, ki t>o še bolj poudarjali praznoto tega bivališča.
Jack je bil v jedilnici in se je zdel zatopljen v svoj zajtrk.
»Kar naprej, mr. Parr,« je dejal Jack, ko ga je zagledal, in vstal. »Domnevam, da ste zajtrkovali že pred urami. Ali mi prinašate kaj novega?«
»Nič novega,« je odvrnil Parr, »Izvzemši to, da se je mr. Fro-yant odločil plačati.«
»Nikdar	nisem	dvomil, da bo plačal,« je zaničljivo	dejal Jack
in potem se	je	po	dolgem času spet	prisrčno nasmejal.	»Jaz ne bi
hotel biti Rdeči krog, ali kakor koli se ta vrag že imenuje.«
»Zakaj pa ne?« je vprašal Parr in videti mu je bilo v očeh, da se kratkočasi, kajti uganil je bil, kaj je menil Jack.
»Moj ubogi oče je imel navado praviti, da je Froyant na vsako stotinko, ki mu	je	bila odvzeta, tako	navezan, da ne da	toliko časa
miru, da je	ne	dobi spet nazaj. Ko	ga bo minil strah,	se bo lotil
rdečega kroga in ne bo nehal prej, dokler ne bo pridobil nazaj vsega svojega denarja prav do zadnjega bankovca, katerega je moral izročiti.«
»Cisto verjetno,« je dejal inšpektor, zadnje še nimajo v rokah.«
Parr je potem Jacku povedal vsebino Froyant tisto jutro.
Mladi mož je bil očitno presenečen.
»Zelo predrzni so, kaj ne? In ali se vam ne zdi. da tokrat
»toda denarja na vse pisma, ki ga je prejel
mnogo tvegajo, kajti, komur se bo posrečilo ukaniti Derricha Ya-lea, mora biti zelo prebrisan človek.«
»Tuda jaz sem vašega mnenja,« je dejal inšpektor in udobno prekrižal svoje noge. »Moram se prikloniti pred mr. Derrickom. So nekatere stvari, ki jih pri njem v resnici občudujem,«
»Njegove psihometrične zmožnosti na primer,« se je nasmehnil Jack.
Inšpektor pa je le odkimal.
»0 njih vem vse premalo, da bi jih občudoval. Zdijo se mi nenaravne, ampak na svojevrsten način si jih lahko razložim. Ne, na neke druge njegove lastnosti mislim«
Parr je nenadoma obmolknil in Jack je imel vtis, da je potrt.
»Zdi se mi, da vam gre zelo slabo pri glavnem stanu, kaj ne/« je vprašal. »Domnevam, da niso nič preveč zadovoljni z rezultati, ki ste jih odkrili v Rdečem krogu. A ni tako?<
Parr je prikimal.
»Po pravici povedano, zdaj ne ležim na preveč rahlo postlani postelji,« jo priznal inšpektor Parr. »Toda to mi ne dela nobene preglavice.« Parr je uprl svoj pogled v Jacka in ga dolgo ‘hiotril. »Toliko, da nisem pozabil,« je dejal, »vaša mlada .prijateljica je dobila novo zaposlitev.«	v
Jack se je zdrznil.
»Moja mlada prijateljica?« je zajecljal. »Ali mislite gospodično?«
»Seveda, gospodično Drummondovo mislim. Derrick Yale jo je vzel v svojo pisarno,« je dejal in se zadovoljno nasmehnil Jacko-vemu presenečenju.
»Talijo Drummondovo da je vzel v svojo službo? Saj se gotovo norčujete, kaj ne?« je dejal zmedeno Jack.
»Tudi jaz sem mislil, da se šali, ko mi je povedal, da namerava vzeti Talijo k sebi v pisarno,« je odvrnil Parr. »Toda Yale je kaj čuden človek!«
»Mnogo ljudi govori, da bi moral biti Yale v glavnem stanu,« je povzel Jack in se istočasno zavedel, da ga je polomil.
Toda mr. Parr ni z ničemer pokazal, da bi se čutil užaljenega.
»Nn glavnem stanu nimajo navade, da bi sprejeli v svojo sredo ljudi, ki niso pri policiji,« je odvrnil inšpektor s smehom, kar je bilo pri njem zelo redko videti. »Ker, če bi bilo tako, potem bi vzeli gotovo tudi vas, mr. Beardmore. Ne, naš prijatelj je zelo spreten dečko. Gotovo pa ne pričakujete, da bi kdo izmed nas iz glavnega stana priznal, da bi bil privatni detektiv, amater, kakor ga imenujemo, kaj več kot neroden človek, ki nas le ovira. Toda Yale je spreten.«
Medtem sta se oba približala oknu. odkoder sta se zagledala na mirno ulico, v kateri se je nahajal Beardmoreov dom.
»Ali ni tistole gospodična Drummondova?« je vprašal Jack nenadoma.
Parr jo je tudi zagledal. Talija je stopala počasi po drugi strani ulice. Glcdaia je na hišne številke. Prav ta trenutek je stopila čez ulico.
»Saj prihaja sem,« je zasopel Jack.	»Radoveden sem...« Jack
se	ni zadržal	niti toliko, da bi končal,	kar je mislil reči,	temveč
je	dobesedno	zdirjal iz sobe in odprl	vežna vrata ravno	v trenutku, ko je	Talija položila kazalec na	gumb električnega	zvonca,
da bi pozvonila.
»Kako dobro mi de, da vas spet vidim. Talija,« je dejal ter ji prisrčno stisnil roko. »Ali ne bi vstopili? Neki vaš stari znanec je pri meni v jedilnici.«
Talija ga je radovedno pogledala.
»Pa ne, da bi bil to mr. Parr?«
»To ste pa res imenitno uganili,« se je nasmejal Jack in zaprl vrata za njo. »Morda ste hoteli videti mene samega?« je nenadoma vprašal.
Talija je odkimala.
»Ne. Prišla sem, ker me je poslal mr. Yale, ki vas prosi *• ključ hiše ob reki.« '
Ljubljanska deniistična šola deluje že drugo leto
V njej se strokovno izpopolnjujejo dentlsti, preden začno s samostojno
obrtjo
o?!
Ljubljana, dne 28. maja.
Da je zobovje v tesni povezanosti z raznimi obolenji, predvsem želodčnimi, nam ni treba tukaj še posebno poudarjati. če nimaš zdravih zob, si podvržen najrazličnejšim obolenjem in zato je dobro in prav, če že 6tarši navajajo 6voje otroke na umivanje zob, kar stane vsekakor mnogo manj, kakor pa, če ti mora zobozdravnik popravljati zobovje ali pa celo vstavljati nove zobe.
Da imamo v mestu veliko specialistov zobozdravnikov, je znano, prav tako pa je tudi znano, da je skoraj toliko, če ne Se več, tudi zobotehni-kov, ki delajo z veliko prakso in 60 splošno upoštevani. Manj pa bo morda znano našim bralcem, da imamo v Ljubljani posebno 6trokovno denti-6tično šolo, v kateri se usposabljajo tehniki, da bodo lahko odprli 6voje privatne prakse. Denti-stična šola je vzorno urejena in nam more biti le v ponos.
Sola ima svoje prostore v Vegovi ulici, okna šolskih 6ob pa gledajo v Gregorčičevo ulico. Sola ima na razpolago tri velike ordinacij6ke sobe, poseben tehnični laboratorij, pisarno, lično čakalnico in vse pritikline.
Prva ordinacijska 6oba služi tudi kot predavalnica. Velika šolska tabla in stoli ter mize 60 v njej. Slike in fotografije, ki so obešene po stenah, prikazujejo različna obolenja zob, razvoj zobovja in še kaj, kar zanima obiskovalca. V tej prvi 60bi 6ta tudi dva zobozdravniška stola. V celem ima šola šest stolov, od katerih 6ta dva najmodernejša na elektriko, ostali štirje pa na nožni pogon.
V vsaki izmed ordinacijskih sob je umivalnik s tekočo mrzlo in z elektriko segreto vodo.
Sola obstoja leto6 drugo leto. Večina lanskoletnih slušateljev ima že evojo prakso. Po končani šoli, ki traja 12 mesecev, sme namreč slušatelj začeti na 6voje. Sola je od države priznana in je pod nadzorstvom Visokega Komisariata, katerega predstavnik. je šef Higienskega zavoda. Letošnji pouk obiskuje 20 slušateljev, od katerih so tri gospodične. Strokovni pouk vodi osem profesorjev, med katerimi 60 zobozdravniki in en inženir.
Tedensko imajo slušatelji po 45 ur strokovnih predavan j. Na šoli poučujeja anatomijo (dr. Koibetova), splošno patologijo (dr. Ozimičeva), stomatološko patologijo in terapijo (dr. Sfiligoj), stomatološko kirurgijo (dr. Horvat), pro-tetiko (dr. Perko), higieno (dr. Lapajne)), farmakologijo (dr. Osolnik) im kemijo inž. Mrdjen. Direktor zavoda je g. dr. Perko, vse poslovno delo in tajniške posle pa vodi g. Savnik, ki je obenem tudi slušatelj letošnjega letnika.
_ V šolo ilahko stopi vsak tehnik, ki je delal najmanj že 14 let v praksi pri kakšnem zobo-tehniku ali zobozdravniku. Imeti Pe mora tudi drugo potrebno šolsko izobrazbo. Ob koncu tega šolskega leta, ki bo februarja prihodnjega leta, bodo polagali slušatelji posebne izpite [pred strokovnimi komisijami. Razen predavanj pa opravljajo slušatelji v šolskih ordinacijah tudi praktična dela. Letošnji pouk traja šele dobra dva meseca, pa obiskuje dentistične ordinacije že čez sto pacientov, ki bi radi imeli za malenkostne stroške popravljeno zobovje.
V šolo prihajajo pacienti iz vseh slojev, največ, pa taki, ki nimajo dosti denarja, da bi hodili par popravila zob k zobozdravnikom. O vsakem
Eacientovem zdravljenju vodi šola posebno artoteko, v kateri so zapisana vsa dela, ki jih ,f|}u|atelj izvršuje. Tehnik sme delati le svojemu ipacientu, menjava ni dovoljena. Tehnik dela pod strokovnim nadzorstvom in preden pacient odide, ga mora_4>regledati eden izmed profesorjev, k; poučuje na šoli. — Sicer je v čolskih ordinacijah na razpolago skoraj ves pribor, razen ročnega instrumentarija, ki ga mora imeti vsak posameznik s seboj. Praktična dela na pacientih so trikrat tedensko, ostali trije dnevi pa so namenjeni za predavanja in tehnična dela v tehničnem laboratoriju. Šolo vzdržujejo slušatelji sami z mesečno učnino, nekaj podpore pa daje tudi Komisariat. Ves inventar v šoli je last ali slušateljev samih, deloma pa tudi društva zobotehnikov. V eni izmed ordinacijskih sob je tud-i ipriprava za suho sterilizacijo orodja, ki ga uporabljajo pri praktičnih delih.	_	x
V tehničnem laboratoriju pa je mogoče videti vse najnovejše zobotehnične pridobitve. Tam je peč za žganje porcelanastih kron, plinski kuhalnik za kavčuk, aparat za vlivanje jekla, moderni električni vrtalniki in še toliko drugih reči.
V direktorjevi sobi pa je omara, v kateri so vsi najpotrebnejši predmeti, ki jih slušatelji uporabljajo pri praktičnih delih. I am so tudi najrazličnejša zdravila. Šola seveda ne bi hila popolna, če ne bi imela svoje strokovne knjižnice, iz katere slušatelji črtajo svoje znanje, v kolikor ga jim predavatelji zaradi omejenega čas« ne morejo razložiti pri predavanjih. V šoli imajo slušatelji na razpolago tudi skripta predavanj, kajti domače literature tega kova je pri nas še zeio malo.
V šoli je uveden tudi poseben red. Vsakih 15 dni ima V6ak slušatelj dežurno službo za sprejemanje novih pacientov. Na 15 dni se menja tudi nadzornik tehničnega laboratorija, ki mora skrbeti, da je v laboratoriju red in zanj tudi odgovarja.
Dnevni pouk, pa naj bo pri predavanjih ali pri tehničnih delih, traja od pol 8 do 2.
Šola praznuje šele drugo leto svojega obstoja, pa je, oziroma bo dala spričevalo usposobljenosti že 60 slušateljem. Šola je bila nujno potrebna, saj je na samostojno prakso ča-
kalo že preveč kandidatov, ki pa na svoje ime niso smeli začeti, ker ni bilo to v skladu e predpisanimi zakoni.
Kakšna je bodočnost dentistične šole? Po večini bodo v teh dveh letih dokončali šolo vsi tisti, za katere je bila namenjena. Za prihodnje leto bo še kakšnih 10 reflektantov, ki bodo imeli pravico do šole. Ali pa se bo samo desetim šola izplačala? Sami je prav gotovo ne bodo mogli vzdrževati. Škoda pa bi bila, če bi se lepo urejeni prostori uporabljali za kaj drugega kot za to, za kar so bili urejeni Če šola ne bo mogla obstajati, pa ne bi bilo napak, ako bi se na primer šolska poliklinika zanimala za te prostore in inventar, ki je v njej. Če pa ne šolska poliklinika, pa vsaj kakšen drug zdravstveni zavod. Morda bi lahko tod uradoval stomatološki oddelek splošne bolnišnice
Kaj je zanimivega v 5. številki »Obiska«
»Ljubljana v maju« — s tem naslovom nas pozdravlja pogled na del slovitega Robbovega vodnjaka s stolnico v ozadju, pogled, kakor ga prinaša v bakrotisku ovitek 5. številke »Obiska«, družinskega mesečnika, ki je zaradi vedno pereče in zanimivo razporejene vsebine ter lepih slik postal znan in priljubljen med najširšimi sldji našega naroda. Posnetek je v resnici odlično delo fotografskega mojstrstva.
Zadnja stran ovitka ima prav tako lep, spomladansko mikaven motiv, ki razkazuje pod za-glavjem »Lepote Ljubljane« spominsko znamenje sredi preurejenega trga pri cerkvi sv. Jakoba. Iznad zelenega drevja kipi k spomladanskemu nebu, ki ga krase beli, dimasti oblaki, prelepo znamenje, za njim pa se dviga zvonik šentjakobske cerlive.
Na notranjih straneh ovitka srečamo dva prav zanimiva posnetka pod naslovom »Od Emone do Ljubljane — 1500 let zgodovine.« Prvi nam kaže (model) rimsko Emono v 1. stoletju po Kristusu, (model je bil napravljen po izsledkih najnovejših izkopavanj), drugi pa nam predstavlja Ljubljano za Valvazorjevih časov, za 17. stoletja.
Med berivom v »Obisku« najdemo nato prav skoraj neverjetno veliko število risb, reprodukcij (tako so zlasti zanimive reprodukcije podobic v temeljito pisanem daljšem sestavku,_ ki ga je napisal pod naslovom »Kaj pripovedujejo stare slovenske podobice« (Ante Gaber), dalje slikovna reportaža »V deželi vzhajajočega sonca«, ^ reprodukcije slikarskih del Fr. Miheliča, »Pisani svet«, zanimivi posnetki v »Zakrinkanih obrazih« (opozarjamo zlasti na maski Agamemnona in Klyta-imnestre iz mikenskega zlatega zaklada!), na drugi notranji strani ovitka pa nas pozdravita spet v bakrotisku reprodukciji del, ki sta jih na-
slikala slovenska umetnika: Fr. Mihelič, »Gostilna«, in Lojze Perko, »Zibelka«.
Vsebina številke je tudi tokrat prav pestra in mikavna. Na uvodnem mestu prinaša »Obisk« črtico »Kegljišče«, ki jo je napisal en brat. Tone Gaspari, ilustriral pa drugi brat, Maksim Gaspari! Sledi izredno zanimivi in tehtno pisani članek A. Gabra, »Kaj pripovedujejo stare slovenske podobice«. Najbolj bo bralec vesel na podobici tiskane pesmice, ki jo je bil sv. Joštu na čast napisal sam nesmrtni France Prešeren! Pesmica se da v reprodukciji prav lepo prebrati.
Z običajno humoresko je zastopan Zorko Simčič, ki zmerom bolj kaže, da je njegova vedra žilica zdrava, njegov humor je mamreč prav prijeten in povsem neprisiljen, česar smo pri nas skoraj zmerom pogrešali. Tokrat prinaša Simčič »Naše stoletje«.
Dr. Stanc Mikuš razpravlja v članku »0 slikarju Fr. Miheliču o tem našem pomembnem mladem umetniku.
Sledi odlomek iz Maiocchi.jeve knjige »Kirurgovo življenje«, ki jo je pravkar prevedel Mirko Javornik in ki je izšla v zbirki »Naša knjiga«, založba Ljudske knjigarne v Ljubljani.
V »Zakrinkanih obrazih« piše Niko Kuret o čaru in grozi, vzvišenosti in smešnosti krink. Za konec še lepe novosti iz modnega poglavja, pa šah ter uganke — in bralec si pravi, dobra je ta številka, takega mesečnika je človek res lahko vesil!
Naročnina na »Obisk« znaša za vse leto 40 lir, posamezna številka pa stane 4 lire. »Obisk« se naroča pri upravi, Kopitarjeva ulica 2 (Ničman).
Prihodnja številka »Obiska« bo v skladu z novimi določili o obsegu periodičnih listov dvojna in bo izšla konec meseca junija.
0 vrabcih in bramorjih - hudih škodljivcih
Ljubljana, 28. maja.
Vrabec, veliki predrznež, pretepač in postopač med ptičjim zarodom, ie postal letos predmet posebnega opazovanja med vsemi vrtnarji in obdelovalci zemlje ter vzbuja ponekod v predmestju veliko pozornost. Je to ptič, ki je znan po vsem evropskem kontinentu. Vrabec ie pravi spak in barabež.
Ko je človek v mladih letih iskal učenost tam na velikem Dunaju, je dnevno, pozimi in poletu, ob lepem in slabem vremenu imel priliko točno o poldne poslušati pred univerzo na drevju velikanski, močno oglušujoči koncert vrabcev, ki so se ob tem času natepli tia od vseh strani Dunaja in so dvigali oglušujoč živžav. Dunajčani pa so v svoji duhovitosti na; pravili veliko in značilno razliko v vrabuljini družini. Delili so iih na aristokrate, kapitaliste in proletarce. Vrabec-proletarec se ie klatil po delavskih okrajih, kjer je po cestah pobiral skromen živež, vrabec-aristokrat pa se ie sukal okoli dvora po prvem , okra ju, kjer ie dobival tečneišo hrano in ie bil tudi res bolje_ rejen.
Tudi v Ljubljani imamo med vrabčjo družino velike razlike. Vrabec Tičistana ie ošaben in navajen na boljše drobtine, predmestni vrabec pa je boli skromen.
Marsikdo do zadnjega ni verjel in ni mogel verjeti, da je vrabec vrtnarjem v veliko nadlego in da je res pravi škodljivec. Kdor ima priliko vrabca do podrobnosti opazovati, bo pač moral ugotoviti, da je ta ptič res nekoliko nadležen in škodljiv. Je zelo izbirčen pri nabiranju hrane. Kakor tat, ki ima poseben voh za izvohan ie zakladov, tako ie tudi vrabec zelo iznajdljiv in takoj izvoha, kie lahko dobi do^ ber prigrizek.
Vsako pomlad je vrabec naivečji škodljivec grahu. Sprva so mislili vrtnarji, da vrabec grize samo zgodnje poganjke grahove in prvo grahovo listje in da grah tako obgrize, da sc popolnoma usuši in uvene. Sedai pa so prišli vrabcu na sled, da ie tildi tako premeten in zna poiskati celo v jamicah pod zemljo kaleči grah. Človek ie pred tedni vsadil vrsto poznega gra-ha. Napravil ie do deset zaporednih jamic, v
katere ie položil po več graškov. Začudil se ie, ko ie čez nekai dni pri vsaki jamici opazil na vrh zemlje ogrizen grah. Odkril ie jamice, a v njih ni bilo niti enega graha več. Postal je človek pozornejši. In kmalu ie opazil, kako je priletel vrabec in začel razkopavati še nepa-četo, graha polno jamico. Odkopaval ie grah za grahom in ga odnašal. Že nekoliko nakaljeni grah mora biti vrabcu prava slaščica, ki jo nosi mladičem, kajti sedai ima vrabec že prvi svoi zarod.
Po zapadnih naseljih v 'okolici, posebno ob dolenjski strani se liudie, ki so obdelali večje kose zemlje, zelo pritožujejo o velikem pol iškem škodi iivcu-bramor ju. ki mu po nekaterih notranjskih krajih pravijo tudi — mramor. Bramorjeva zalega se je pred dobrimi 12 in več leti posebno zalegla po barjanskih njivah. Največja, najkatastrofalnejša jesenska povodenj 1. 1933 je povzročila, da so vode to zalego odnašale z barjanskih njiv tia proti mestu, posebno na Galjevico in bližnje kraje, kjer se je bramor zopet skril pod zemljo. Je namreč bramor drugače zelo trdoživ in vzdrži lahko nekai časa na vodi. Boji se pa posebno svetlobe. Poprei so bile niive ob doleniski strani skoraj brez bramorja. Po tei povodnji pa se je bramor sila zaredil in so primeri, ko ljudje izkopljejo v poletnih mesecih po več gnezd mlade zalege. Bramor si napravi približno v globini kakih 30 do 50 cm na niivah gnezdo, kjer izleže velikansko množino bramorjev, jih ie včasih do sto in še več v 1 samem gnezdu. Tudi letos so mnogi na svoiih niivah in gredah pokončali že mnogo bramorjev, ki so prav dobra hrana za kokoši in celo mačke se spravijo na nie. O pokončevaniu bramorjev ie bilo že mnogo napisanega po raznih listih in v strokovnih glasilih. Za danes toliko o vrabcih in bramorjih!
Ljubljana
Redni letni občni zbor zadruge »NOVINARSKI DOM« bo v nedeljo, 7. junija t. 1. ob 10 dopoldne v Novinarskem domu z običajnim dnevnim redom.
Koledar
Danes, četrtek, 28. maja: Avguštin, škof.
Petek, 29. maja: Kv. Make.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 3; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Us tar, Selenburgova ulica 7.
Interesenti za semenski krompir, ki so že
vložili prošnje zanj, a še niso prišli po nakaznice, naj pridejo ponje v petek in soboto, 29. in 30. t. m., v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici St. 7. Tisti interesenti, ki pa ša niso prosili za semenski krompir, naj pa vlože prošnje v tem uradu tudi v petek in soboto, po nakaznice naj pa pridejo v torek, 2. junija t L od 8—12.
Zabojčke s smetmi nekateri večkrat tudi po več dni puste čakati pred hišo na smetarja, da se na smeteh zbirajo muhe ter se iz zabojčka razširjajo vonjave po gnilobi. Zabojčki s smetmi pa nikakor niso za okras, še manj pa pospešujejo dobro zdravje našega mesta, pri sosedih pa zbujajo razne pikre opazke o redoljubnostl gospodinj, ker se po več dni ne brigajo za smeti. Toda ljubljanske gospodinje so bile že večkrat opominjane, da morajo smeti sežigali ter šele pepel odpadkov in izgorke oddajati smetarju. Prav tako vse gospodinje natanko vedo, kdaj voz za smeti pride v ulico, zato pa nikakor ni treba, da bi zabojčki po več dni škodili dobremu glasu Ljubljane, da je snažno mesto polno samih gospodinj, ki do skrajnosti ljubijo red. Kuhinjski in drugi odpadki morajo biti sežgani, zabojčke e peptelom in izgorke je pa dovoljeno postavljati na določene prostore šele tisto jutro, ko pride voz za smeti k hiši. Če pa površne gospodinje svojih pomočnic ne bodo naučile reda, bo mestni fizikat prisiljen predpisati zaprte smetarske zabojčke.
Corelli, Beethoven, Škerjanc in Novak, so na sporedu jutrišnjega komornega koncerta, ki ga bo izvajal pod okriljem Glasbene Matice, Ljubljanski komorni trio. Tako boino slišali dela 4. literatur, in sicer iz staroklasične italijanske literature, Corellijevo Sonato za tri instrumente, ki je 6na prvih sonat sploh v glasbeni zgodovini. Nato delo mladega Beethovna, ki še močno spominja na glasbo v Mozartovem načinu. Beethovnu sledi Škerjanc s svojim triom, ki je bil že ponovno javno izvajan, doma in v tujini. Delo je najboljše te vrste v naši literaturi. Končno bomo slišali tudi Novakov trio, delo znamenitega češkega skladatelja in najodločnejšega poznavalca slovaškomo-ravske folklore. Spored je izredno lep, bogat in zanimiv, izvajali ga bodo domači umetniki: Der-nielj, Šedlbauer, Lipovšek, zato opozarjamo in vabimo na jutrišnji koncert ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. — Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubi jansfto gledališče
Drama:
Četrtek, 28. maja ob 17.30: »Sola za žene«. Red A. Petek, 29. maja: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 30. maja ob 17: »Romeo in Julija«. Prvič
v letonšji sezoni. Red Premierski.
Nedelja, 31. maja ob 14: »Konto X«. Izven. Znižane
cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Sola za
žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Opera:	>q
Četrtek, 28. maja ob 16.30: »Carmen«. Red Četrtek.
Gostovanje Elze Karlovčeve.
Petek, 29. maja ob 17: »Boccaccio«. Red B. * Sobota, 30. maja ob J7: »Prijatelj Fric«. Red A. Nedelja, 31. maja ob 1$: »Boccaccio«. Opereta. Izv.
J. P. Moliere: »šola za žene«. Petdejanska komedija iz baroka, ki 6e odigrava na dvanajstih prizoriščih. Vsebinsko prikazuje zmago zdravega čustvovanja nad razumskimi ugibanji meščana, ki si hoče po sili vzgojiti mlado dekle v vzorno zakonsko zeno. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst, Chrysal-da — V. Skrbinšek, Oronta — M. Skrbinšek, Alaina — Potokar, Georgetto — Kraljeva. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. Muzikalne intermezze igra pianist Bojan Adamič.
Shakespearjeva igra »Romeo in Julija«, ki je doživela lani največji uspeh v sezoni, bo igrana tudi letos za vse abonmaje. Prva letošnja predstava bo v 6oboto za red premierski in sicer bo začetek ob 17, na kar posebej opozarjamo. Naslovni vlogi, ki sta ju igrala že lani z odličnim igralskim uspehom V. Juvanova in Jan, bosta tudi letce v isti zasedbi. Režiser: dr. Kreft, inscenator: inž. E. Franz.
Franz. v. Suppe: »Boccaccio«. Opereta v treh dejanjih, bo igrana v petek za red B, v nedeljo pa izven abonmaja. Peli jo bodo v 6ledeči zasedbi: Boccaccio — Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar, Lambertuceio — Zupan, Scalza — M. Sancin, Leonetto — B. Sancin, Fiametta — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Peronella — Poličeva, Izabella — Španova, Pietro — Drenovec, kolporter — Dolničar, majordom — L. Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec.
V. HEISER
Zdravnik gre ^ križem svet
Pokazali so mi posteljo ob steni v eni izmed pritličnih sob.
»Rad bi kladivo,« sem dejal.
Začel sem trkati po zidu in pazlijvo prisluškoval zvoku. Ko sem se bližal veliki razpoki, ki sem jo že prej opazil nad posteljo, je pristopil načelnik:
»Kaže, da Vam ni znano, kako ljudje v teh krajih zidajo hiše: tod ne najdete votlih sten.«
»Naj se Vam ne zdi bedasto,« sem odvrnil, »in ne zamerite mi, če bi rad utešil svojo radovednost.«
Načelnik ni več ugovarjal, zato sem še naprej trkal, dokler nisem prišel tik reže in je zid dal jasen votel glas.
»Prosim Vas, da bi dali izkopati steno prav na tem mestu,« sem se obrnil na načelnika.
Prav kmalu so delavci odkrili majhno vdolbino, v njej pa crknjeno podgano.
»Bolhe so prišle skozi razpoko,« sem pojasnil.
»Zdi se, da imate prav,« je priznal načelnik, »toda kako razlagate tale primer?« me je vprašal in me vlekel po stopnicah gor ter mi pokazal posteljo, ki je stala ravno sredi sobe.
Ogledal sem si pObliže strop in spet odkril razpoko. *
»Če pošljete koga na podstrešje, boste našli mrtvo podgano prav tule zgoraj,« sem rekel in pokazal na neko točko nad posteljo.
Šli so gor in res našli crknjeno podgano.
Obrnil sem se k dr. Jacocksu, a namesto zadovoljnega obraza, ki sem ga pričakoval, sem videl, da je bil bled ko zid.
»Kaj je z vami, vraga? Mar Vam je slabo?« sem ga vprašal ves prestrašen.
»Poglejte tole!« je vzkiknil: po njegovi beli obleki je skakalo polno bolh. Takoj smo se vrgli nanje in jih polovili ter hitro spravili v stekleničko, ki smo jo brž poslali na preiskavo v bolniški laboratorij. Celo uro smo nestrpno čakali, dokler nam niso sporočili, da gre za nedolžne pasje bolhe.
Ko smo se od strahu opomogli, smo povzeli raziskave, da bi odkrili gnezdo okužbe, dve podgani namreč ne bi zadostovali za tako hudo razsajajočo kugo.
Hiša, ki smo jo pravkar preiskali, je bila nekoliko oddaljena od vogla, kjer je stala kovačnica. Odpravili smo se tjakaj in naplel sem pogovor z lastnikom. Vprašal sem ga nebrižno:
»Ali je kaj podgan tod okrog?«
»Teh je pa kar dosti,« mi je odvr-
nil, »le da so najbolj smešne podgane, kar sem jih kdaj videl: pridejo iz lukenj in se tamle ustavljajo, pa nobenega strahu ne kažejo. Mi jih pa kar potolčemo s kladivcem in jih mečemo v ogenj.«
»Prav zanimivo,« sem pristavil.
»Kam pa vodi onile izhod?« sem nadaljeval.
Na dvorišče.
Brž sem prekoračil dvorišče in za visokim zidom, ki je zadaj zapiral prazni prostor, sem naletel na kupe starega železja, nemara ostanki kake porušene delavnice. Precej sem priklical nekaj arabski(i delavcev, ki so pod železjem odkrili pod. Ko so ga dvginili, so Nagledali na stotine crknjenih podgan.
A moje delo ni še bilo pri kraju, saj trupla sama niso pojasnila, kako je prišlo do uničevanja. Nadaljeval sem s preiskavo in povpraševanjem ter kmalu našel skladišče žita na drugi strani ceste. Taka skladišča so zmeraj sumljiva, ker je »mus rattus« snedec, ki mu gre najbolj v slast človeška hrana. Izvedel sam poleg tega še to, da je ta trgovina uvozila riž iz Rangoona, ki je eno najbolj okuženih središč na svetu. Zato sem lahko sklepal, da so okužene živali prišle s prevozom in bolezen razširile po Jafi.
Potrebno je le še bilo priskrbeti si nekaj teh polgan iz raznih palestinskih mest in vasi. Oblast mi je s primernimi poaivi takoj ustregla.
Dva dni nato me je sredi noči prebudil telefonski zvonec.
»Gospod dr. Jacocks je hudo obolel. Medtem ko sem se z vso naglico oblačil, sem si mislil: »Med temi bolhami
morala biti kaka »cheopis«, ki nam je ušla«. Na poti me je ves čas pekla vest zaradi moje odgovrnosti, ker sem ga jaz popeljal v okuženo hišo. A močno mi je odleglo, ko sem dognal, da je smrtni trikotnik nepopoln: moj tovariš je imel le napad malarije, ki jo je prinesel s seboj iz domovine (bil je doma iz Severne Karoline), in ni bilo nevarnosti za njegovo življenje.
Medtem so polagoma prihajale v laboratorij pošiljke bolh iz raznih palestinskih krajev. Ugotovili so, da so bile samo podgane v Jafi in Haifi okužene po vrsti »cheopis«. Tako so z nekaj tisoč dolarjev kugo pregnali iz Palestine.
Znatno večje vsote pa so potrošili v Združenih državah, ko so se hoteli znebiti strahotne grožnje, ki se je polagoma razširjala iz Kalifornije, kjer se je
1.	1900 vgnezdila. Jasno je, da bi bolezen lahko takoj udušili, ko bi bili izdali primerne ukrepe. Zvezna vlada, ki si je zmeraj bolj vneto prizadevala, da bi deželo branila pred nalezljivimi boleznimi, je poslala tjakaj dr. I. Kinyou-an, a ljudem v Kaliforniji nikakor ni hotelo v glavo, da bi med njimi lahko domovala kuga ter so zdravniškega odposlanca javno napadali in ga celo opljuvali
Spočetka se je bolezen zadrževala le v kitajski četrti, kjer je dr. Kinyoun res našel nekaj okuženih oseb. Krajevne oblasti pa so to zanikavale. Zato so
jim poslali poseben odbor, ki ga je vodil dr. Simon Flescher, profesor patologije na vseučilišču v Pennsylvaniji. Ta je potem prinesel jasne dokaze, da se je razširit »bacillus pestis« med on-dotnimi Kitajci. Kalifornija pa se še zmeraj ni marala vdati in skoraj vsi dnevniki so trdili nasprotno.
Potem pa iim je zvezna vlada poslala ultimat: »Kalifornija je svobodna država in znotraj njenih meja lahko delate, kar se Vam zdi prav. Toda če ne hpste izdali ukrepov proti tej življenjski nevarnosti, bomo zgradili okrog Vaše pokrajine zdravstveno mejo in sleherna oseba in vse blago bo moralo iti skozi karanteno.«
Po tej hudi grožnji se je Kalifornija omehčala, a vdaja je prišla prepozno: podgane so že bile okužile gozdne veverice in čeprav so potrošili milijone dolarjev, teh nesrečnih živalic niso mogli pokončati: žvepleni ogljik, zastrupljeno sadje in žito, izbrani strelci... nič jih ni moglo iztrebiti.
še danes se zdaj pa zdaj pojavlja v Kalifornij} kak primer kuge, nedavno je celo prekoračila znamenite višine Rocky Mountams. L. 1935 so našli okužene veverice prav tam gori v Nebraski. Pri nas se kuga ne bo najbrž nikdar več razpasla, vendar pa bo boj proti njej lahko zahteval težke denarje. Vse odvisi od domnevne možnosti, da bo veverica — ki se sicer ogiblje človeka — utegnila bolhe prenesti na podgane, ki pa rade živijo v človekovi bližini.
Andrejčkov
Žalost in veselje
Roman v slikah
Risal Jože Beranek 3» Besedilo priredil Mlrlco Javornik
i c* ^
t' r«t.. vj*
,o
m
h
i
k
i
iWw#%7
[ i 'AA' v j J[It	)/1
« m>i
i
„ '	.	646.
Pri prvem grmovju sta dobila konje, jih zajezdila in pognala v skok po mesečini.* Aleš, ki je jahal zadaj, si je prizadeval spoznati svojo »spremljevalko«, pa je bilo pre-temno. Jezdila sta vso noč. Šele ko se je zdanilo, sta se ustavila v prijazni dolini sredi gozda.
647.
Odložila sta ženski ogrinjali in Aleš je na veliko presenečenje zagledal, da sedi pred njim Polde, nekdanji njegov tovariš na begu iz vojnega ujetništva. Stegnil je roki in ga veselo pozdravil. Polde pa ni verjel očem in je menil, da vstajajo mrtvi iz grobov.
648.
»Saj si vendar utonil tisto jutro, ko smo pobegnili iz ujetništva,« je vzkliknil. Potem sta si goreče stisnila roke. »Zdaj pa se najprej malo okrepčajva,« je dejal Polde in potegnil iz malhe kruh in steklenko ruma; »potem si bova pravila, kaj sva vse doživela!«
Madagaskar, kos azijskega sveta ob Afriki
Po rastlinstvu, prebivalstvu in jeziku, ki ga govore domačini, je otok neprimerno bolj v sorodu z Južno Azijo kot pa z bližnjo Afriko
Madagaskar je po velikosti četrti otok na svetu. (Večii 60 6amo še Nova Gvineja, Borneo in Sumatra). Je približno tako velik kot vsa evropska Francija.
Ena največjih njegovih posebnosti je v tem, da na njem, kljub temu, da je otok tako blizu afriške celine, živi neko malajsko pleme, tako imenovano »merina«. Zelo zanimiva so tudi, da 60 na tem otoku pred nedavnim odkrili številna
okostja ogromnih ptičev
ki 60 v davni preteklosti dali ime »aepyornis ma-ximu6«. Ta vrsta ptičev pa je morala, kakor 60 ugotovili po njihovem okostju, izumreti šele pred nekaj 6toletji. Sodijo, da je bil ta ogromni ptič približno dvakrat tako vieok kot 6edanji noj. Njegova 6amica je nesla jajca, ki tudi nimajo primere z drugimi, kar jih je dozdaj človek poznal. Pravijo, da je bilo eno 6amo jajce tega orjaškega ma-dagaskarskega ptiča tako debelo, da bi vanje lahko nalili 11 litrov vode. Tudi teh ptičjih jajc 60 našli na Madagaskarju precej in je 6 tem se bolj potrjeno, da 60 takšni ogromni ptiči na tem otočku nekoč res živeli.
Madagaskar je potem tudi tisti kos zemlje, ki na njem pridelajo
usv največ vanilije na svetu
Ogromni nasadi tako imenovanega geranija se razprostirajo po Madagaskarju in dajejo velike količine zelo dragocenega parfuma. Naslednja posebnost med rastlinstvom na tem otoku je »drevo popotnikov«, neke vrste banana z visokim deblom in košato krono. V dolgih in širokih listih tega drevesa se 6talno nabira voda. Popotnemu človeku tod pa ni treba trpeti žeje. Zadostuje, če prime za tak list, ga upogne navzdol in že priteče iz njega precej močan curek čiste osvežujoče vode. Po tem je drevo tudi dobilo 6voje ime.
Notranji predeli otoka tvorijo nekako visoko planoto. Tu se vrste 6tepe in rodovitni predeli, ki jih je mogoče obdelovati ter na njih tudi dokaj pridelati. Na vzhodnem koncu Madagaskarja, torej na tistem, ki gleda na Indijski ocean, imajo obilno tropsko deževje, tam pade na leto tudi
do 4 metre dežja
kar je približno sedemkrat toliko kot znaša povprečna množina padavin v Srednji Evropi. V notranjosti otoka je več ognjenikov, ki dosežejo višino kakih 2.600 metrov. Gore so torej tam približno tako visoke kot naše Julijske ali Kamniške planine.
Računajo, da živi na Madagaskarju okrog štiri milijone ljudi. Gostota je po tem takem zelo majhna in pride na kvadratni kilometer povprečno komaj šest ljudi.
Čudno je, da je
rastlinstvo
na Madagaskarju zelo podobno tistemu v Južni Aziji in v Avstraliji, ne pa afriškemu, čeprav je ta otok takorekoč prislonjen na afriško celino, od Azije in Avstralije pa ga loči širni Indijski Ocean. Preliv med Afriko in Madagaskarjem je širok komaj 400 km. Kljub temu pa ima ne 6amo rastlinstvo, pač pa tudi prebivalstvo vse značilnosti neprimerno bolj oddaljene Azije in Avstralije. Zamorci, ki še žive v Afriki, 60 znani kot 6labi pomorščaki in 6e zato tudi nikdar niso podali niti 400 km proč od obale, kolikor ie Madagaskar oddaljen od celine. Res je, da je na Madagaskarju tudi nekaj črncev, toda ti niso prišli tja 6ami, pač pa 60 jih tja pripeljali kot 6užnje Evropejci ali pa Arabci.
Že v starih časih je bil Madagaskar važno arabsko trgovsko središče. Zlasti trgovina 6 sužnji je tu precej cvetela. Arabci 60 Madagaskar imenovali »Lunin otok«.
Tudi jezik je bolj azijski
Tudi jezik, ki ga govore Madagaskarčani, ima vse značilnosti južnoazij6kih in tihomorskih jezikov. Prav precej je podoben tistemu, k; ga govore Malajci in Polinezijci. Zdi se, da je pleme »meri-na« ali »hova« prišlo tja pred 400 ali 700 leti, in sicer iz Malezije. Uvedli so tam takoj po 6vojem prihodu pridelovanje riža, česar so bili navajeni v evoji prvotni domovini. Merinski jezik je izredno bogat na samoglaenikih, kakor kažejo imena mest na Madagaskarju, n. pr, prestolnica Antana-narivo, Fianarantova in druga. Ljudi iz plemena »merina« je na Madagaskarju približno milijon. V drugi polovici prejšnjega 6toletja so prevzeli krščansko vero, ki eo jo prišli tja oznanjat angleški misijonarji. Merinski poglavarji pa 60 6e vedno skušali čimbolj otresti tujega vpliva.
Prvi poskusi kolonizacije
Že v XVIII. stoletju so skušali Madagaskar kolonizirati — piše agencija »Centraleuropa« — Francozi, pa brez uspeha. Leta 1825 je kralj Radama pregnal z otoka francosko vojaštvo. Leta 1882 6e je podalo zastopstvo Madagaskarčanov v Evropo, da bi tam našlo zaščite pred francoskimi vpadi. Toda že tri leta pozneje 60 Francozi zasedli Madagaskar ter tam etrli srdit odpor domačinov. Vdrli 60 v prestolnico, odstavili domačega kralia ter proglasili Madagaskar za francosko kolonijo. Za gospodarski razvoj in procvit otoka pa so tujci malo storili. Najboljši dokaz temu je pač dejstvo, da še danes na vsem Madagaskarju ni več ko 800 km železniških prog. (CE).
Srbija v predzgodovinski dobi
Pomembne arheološke zbirke v Beigradu in drugod po Srbiji
Srbija ima pomembne arheološke zbirke tako v Muzeju kneza Pavla v Beigradu, kakor tudi po številnih manjših muzejih drugod po deželi. Te arheološke najdbe 60 po veliki večini iz predzgodovinske dobe, le nekaj iz poznejših časov.
Za področje 6edanje Srbije, se je — kakor piše »Centraleuropa« — predzgodovinska doba začela pred več tisoč leti ter ee končala med šestim in prvim etoletjem pred Kr., ko je od juga začel prihajati gospodarski vpliv Grkov, od zahoda pa rimske voj6kč, ki 60 prinesle v deželo tudi 6vojo kulturo.
V Srbiji je malo sledov iz kamene dobe. Nekaj eo jih našli na primer v Banatu pri Vršcu. So to predmeti iz kamna, ki 60 jih tedanji prebivalci v teh krajih uporabljali kot nože, ali drugo orodje in orožje. Čeprav so bile v paleolitski dobi na področju 6edanje Srbije razmeroma precej ugodne
Z vzpenjača na stwice!
V deželah visokega evropskega severa je tudi 6once prava redkost. Po celih devet ali deset mesecev na leto ponekod ne pogleda v dolino, ker po nebu ne kroži tako visoko, da bi preko gorskih grebenov moglo pokukati tudi malo nižje, med ljudi v doline, v mesta in samotne va6i. Le večno zasneženi goreki vrhunci 6e lepo blešče v 6oncu in vabijo. Ljudem iz Rjukana, ki leži v norveški pokrajini Telemarken, pa 6e je porodila duhovita misel. Ker sonce noče k njim, eo sklenili sami iti k njemu. Zgradili 60 6i vzpenjačo, 6 katero 6e je v nekaj minutah mogoče pripeljati na vrh bližnje gore, ki jo tudi v zimskih mesecih osvetljuje krasno sonce. V Rjuikanu je mnogo ljudi, ki jih je na ta način prvič v svojem življenju obsijalo 6once.
Najbolj strupena rastlina
Rastlina, ki velja za najbolj 6trupeno med vsemi, se imenuje »hadenia« in sta jo odkrila dva vse-učiliška profesorja iz Osla ob bregovih reke Cim-popo v Transvaalu. Kemično sta preiskala 6ok te novo odkrite ra6tline, ki je visoka nekaj centimetrov in ima rubinaeto-rdeče liste, ter 6 pomočjo drobnogleda ugotovila, da so v 6oku te rastline 6ilno majhna ploščnata zrnca, ki jih je v vsakem kubičnem milimetru 200 do 300 tisoč. Ta zrnca vsebujejo izredno močan strup. Norveška učenjaka, ki jima gre zasluga za to novo znanstveno pridobitev, trdita, da je 6trup rastline »hadenie« 5.000 krat močnejši kot pa strihnin.
Dva »težaka«
Kljub resnim časom in kljub temu, da ima danes menda več ko pol 6veta živilske nakaznice, živi na 6vetu še vedno človek, ki tehta celih 289 kg in meri okrog trebuha približno dva metra. Ta ne-
vremenske razmere, je bilo prebivalstvo kljub temu izredno redko naseljeno. Gostejše naselbine so bile tedaj bolj v toplejših krajih, kakor v Franciji, Italiji in Španiji. V neolitski dobi pa 60 bili ljudje na področju sedanje Srbije že do6ti gostejše naseljem. Arheološke najdbe tudi dokazujejo, da 60 morale tedaj vladati v teh krajih približno takšne vremenske razmere kot danes. V tistih davnih časih 6e ie gostota prebivalstva na sedanjem srbskem 6vetu, kakor kaže, 6icer precej razlikovala od tiste po drugih evropskih krajih, v plemenskem oziru pa ni bilo bogve kakšne razlike. Prva znana plemena, ki so 6e bila naselila v vzhodnem delu Balkana, 60 bili Iliri, Panonci, Dakijci in Tračani in 6€ gotovo niso pojavili tod prej kot v bronasti dobi. Med dokazili, da so nekoč vladali nad srbskimi deželami Rimljani, omenjajo zlasti kipe cesarja Trajana in Konstantina Velikega, dva marmornata Herkulova kipca in nekaj drugih.
navadni človek se piše John Barney in je bil te dni zaposlen pri blagajni nekega cirkusa, ki 6e zdaj mudi v portugalski prestolnici Lizboni. John Barney se je bil poročil s sebi precej primerno izvoljenko. Tehtala je tedaj, ko «ta se vzela;'2W kg, zdaj pa pravijo, da je precej shujšala in »samo« še 141 kg, približno še enkrat manj kot njen mož. Hudomušneži pripominjajo, da jo John Barney zato zdaj v resnici lahko smatra za 6vefb polovico, pa naj že bo boljša ali slabša...
EIAR — Radio Ljubljana
Petek, 29. maja 1942-XX. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (8.00): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini —
12.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka (pri klavirju Marijan Lipovšek) —	12.35 Koncert Tria Emone — 13 Najx>ved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec —- 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Zeme — 14.45 Poročila v slovenščini —
37.15 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — 17.45 Komorna glasba — 19 »Govorimo italijansko« prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi —	20.45	Orgelski	koncert	Pavla
Rančigaja — 21.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopranistka Pavla Lovšetova in basist Tone Petrovčič. —-Pesmi in romance — 21.50 Koncert saksofonista Miloša Ziherla (pri klavirju M. Lipovšek) — 22.10 Koncert sopranistke M. T. Pediconi — 22 45 Poročila v italijanščini.
Ivan Zorič:
711 km
Zapisi in vtisi s Študentovske poti	8
Sonce meče skozi zastrta okna žarke v najino sobo. Počasi vstanem in stopim k oknu. Ne morem razumeti, kako more po taki oblačni noči nastati tako lep dan. Povlečem za vrvico, zavese se razgrnejo in sonce napolni vso sobo. Veselo pomežiknem in pogledam na trg pod seboj. Kar začutil sem, kako me je objela rdečica. Kakih dvajset metrov od hiše se je dvigal amfiteater, ki sva ga danes ponoči Bog ve koliko krat obšla...
Verona.
Sediva prav na vrhu stopnic amfiteatra Arena. Krivično bi bilo, če si ga ne bi tudi od znotraj ogledala, ko sva si ga ponoči od zunaj tako temeljito. Mogel bi reči bolj otipala, kakor ogledala.
Ko sva plačevala vstopnino za ogled, se je zdela Milanu nekoliko previsoka in skušal je ceno zbiti, češ da sva prišla od tako daleč... Potem pa sploh, se je smejal oni, škoda, da ni vedel. Dvojna bi nama zaračunal.
Zdaj sediva v senci pol porušene stene. Milan brska jx> notah, ki sva si jih kupila in polglasno žvižga.
Amfiteater je čisto poln. Ljudje govorijo, kričijo, mahajo z rokami. Kar drug čez drugega se menijo. Tam na nasprotni strani na balkonu sedi mogočnik v sijajni razkošni obleki. Krog njega spremstvo. Ogromna železna vrata se mahoma odpro in v areno se vsipajo gladiatorji. Ljudstvo vpije, kakor da gre njim za življenje in ne onima dvema, ki se borita sredi arene. Boj za življenje. Po stopnicah — sedežih — se ljudje valjajo, stavijo, prerekajo in suvajo. Nekdo šepeče sosedu na uho, drugi spremlja boj z opazkami, ki očividno zabavajo vso bližnjo okolico. Smeh se preliva po elipsastem prostoru. Spodaj v sredini pa se bijeta dva človeka. Eden — plečat — zdi se, da je v popolni premoči. Toda nasprotnik ima
mnogo bolj razvite noge in krepko vrača udarce. Njuni polni telesi se svetlikata. Borba je vedno silnejša. Ljudje postajajo vedno bolj pozorni. Klici odobravanja in bodrenja zaplovejo po ozračju. Kriki razočaranja, navdušenja jKMtajajo vedno gostejši in glasnejši. Zrak postaja nekam težak. Sunkoviti udarci sredi arene so vedno hitrejši, slabotnejši. Ljudstvo vstaja s svojih sedežev... še trenutek ... zdaj...
Ne! Odprem oči.
Sredi arene čepita dva fantka in deklica. Frnikulajo. Prstki drse po zemlji, ki jo je nekoč napajala kri. Kroglice teko proti luknji. Starejši fantek prime deklico za kite in jo vleče stran. Najbrž je trdila, da je njena kroglica bližje. Jok in potem mahanje z rokami. Nekdo se fKid nama oglasi. Ne vidim ga. Dečko jo spusti sredi arene, potem oba fanta spležeta preko nekaj stopnic in izgineta skozi neko odprtino.
Deklica pa čepi sredi arene in se igra sama.
Milano.
Ogromen kolodvor in vse polno tramvajev. Človek pa stoji in ne ve, kam bi se obrnil. Življenje... Vse drvi mimo naju kakor brez glave. Strašno se vsakemu mudil Vse se vrti kroz naju.
Prvič v milijonskem mestu. Bogme, da bi človek vsaj približno vedel, kam se naj	obrne. Za naslov prenočišča, ki	nama	ga je
dal neki akademik	v vlaku,	sem tudi že pozabil.	Hop!	Sreča!
Spomnim se, da sem napisal ime na Milanov podplat, kar tako, ko je sedel s prekrižanimi nogami ob oknul
»Stoj!«
»In sicer zato...?« nadaljuje vprašujoče Milan.
»Da ne izgubiš s podplatov poslednjih atomov krede!«
Milan dvigne desno nogo in prične s šolskim glasom pripne* dovati tisto zgodbico o volku in kobili. Neka dama naju začudena <. • jje. Zdaj se je	ustavila	in ne vem, kaj neki pričakuje, da
se bo zgodilo. Toda	ves trud	je zaman. Niti sledu o	kaki	pisavi.
Zbit sem kakor dozdaj še nikoli. Zvečer bova šla malo po mestu. Da le ne pozabiva vzeti s seboj zemljevida...
Milano.
Sijajen razgled z najinega okna. Ploščate strehe in tam za njimi visoki stolp stolnice s stolpički, ki se hrepeneče dvigajo v nebo.
»O Milano...!«
Ves čas se mi jx>di po ušesih ta melodija, ki sem jo včeraj slišal. Mlad fant jo je pel ob spremljavi ogromnega jazza v mikrofon. Vsa dvorana^ se^ je zibala. Milano — mladost!
Ves dan si jo že žvižgam. Neham, pa ne vem, kdaj jo spet pričnem. No, zdaj jo nekdo celo na hodniku žvižga. Nekdo teče po stopnicah, vedno bližje... Najbrž se bo kdo spet zmotil. Danes no namreč že trije nepoklicani gostje vdrli v sobo. Ne vem, ali se res motijo, ali pa sva tako čudo v teh potovalnih oblekah. Morda mislijo, da sva Amerikanca... Najprej je vdrla v sobo sobarica in jo je skoraj kap zadela, no, vsaj naredila je tako. Kmalu zatem je treščil v sobo mali lift-boy. Ravno toliko, da me ni podrl. O tretjem sem pa sam prepričan, da se je res zmotil. Kajti, ko je odpiral vrata, je ravno držal naramnice v rokah. Nič čudnega. Človek prvi dan v hotelu in vsa vrata so si tako podobna. Če se potem človeku še mudi...
Vedno bliže prihajajo koraki. Nekdo se ustavi. Najbrž ne ve, kam bi se dal. Ravno vstanem, tedaj pa tresk! — in vrata se odpro.
»O Milano, xa tam xa tam! Brrr!« Milan se zvali na stol.
»Ugani!«
Že začenja. Molčim.
»Ugani, no!«
»Ne vem, kaj!«
Ubogim na duhu in počasi mi ’ 'l>	1	-	oonmil'	Turel...
ali...«	~
Saj vem, da ne bo nehal.
»Trej: črnolasa!«
»Prosim te!« me užaljeno pogleda Milan, kakor da bi ga obdolžil nečesa nemogočega. »Kaj takega res ne bi od tebe pričakovali« nadaljuje narejeno užaljeno. Potem tleskne z jezikom.
Za Ljudsko tiskarno v IJubljanh Joj* Kramarič - Izdajatelj, »ni. Sodja - Urednik; Mirko Javornik - Rokopisov oe vračamo - »Slovenski dom. izhaja »b dela.nikih	<> - Me.
lečna oaročnin« b Ur. u inozemstvo 13 lir - Uredništvos Kopitarjeva ulica 6,111 - Uprava, Kopitarjeva ulica b, Ljubljana - Ielelon »tev. 40-01 do 40 03 - Podružnica, N«vc mesto