Leto XXH„ št. Ljubljana, četrtek 16. julija 194*-XX Cena cent. SO UpravruStvo: Ljubliana, Puccinijeva ulica 5. Telefon 5t. 31-22, 31-23. 31-24 Inserarm oddelek: Ljubliana. Puccinijeva ulica S — Telefon U. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraj« Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italite in inozemstva ima Uni.->ne PuhblicitS Italiana S. A MILANO I z h a j ■ vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata m e • e č n o Lir 18.—. za inozemstvo pa Lit 22.80 Uredniitvo: Ljubliana, Puccinijeva ulica Itev. S, telefon feev. 31-22, 31-23. 31-24_ Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Alameinu Cdbiti angleški napadi na jugu egiptskega bojišča — 17 anglešSdla letal sestreljenih Glavn-; stan italijanskih Oboroženih sfl je objavil 15. julija naslednje 778. vojno poročilo: V južnem odseku egiptskega bojišča so bili močni sovražnikovi izvidniški oddelki napadeni in ožari v mestu, zlasti na kolodvoru. Močni sovražnikovi napadi na mostišče pri Voronežn so bili zs-.vrnjeni In je bilo pri tem uničenih 38 sovražnikovih tankov. Pehotni in tankovsk? oddelki so uničili severno od Voroneža obkoljeno sovražnikovo skupino. Pri tem je bilo uničenih tudi 129 tankov. V srednjem odseku so se izjalovili krajevni napadi sovražnika. Severno in sevemozapadno od Orla se je število po vojski in letalstvu med uspešno obrambno borbo v času od 5. do 14. julija uničenih tankov povečalo na 446. Pri letalskem napadu na sovražnikova letališča na področju Murmanska so bili doseženi številni zadetki med hangarji in letali na tleh. Na egiptski fronti je bil v južnem odseku zavrnjen močan angleški izvidniški oddelek. Bojna in strmoglavna letala so prizadela sovražniku hude izgube. Uničena ali poškodovana so bila številna motorna vozila. Bombardiranje vojaških ciljev na Malti se je nadaljevalo podnevi in por.očl. Dosedanji uspehi nemške cfsnzlve 7Gfc.cs>© ujetnikov, 3940 tankov, 7*90 topov in mnogo dnigega orožja zaplenjenega in uničenega Berlin, 15. jul. d. Včeraj popoldne je bil s pristojne nemške vojaške strani v Berlinu objavljen naslednji pregled nemških uspehov v razdob-u, odkar so se pričele velike nemške ofenzivne operacije na posameznih del^h vzhodnega bojišča. V času med 14. majem in 13. julijem je bilo na vzhodni fronti ujetih 706.000 sovjetskih vojakov. Nemjke in zavezniške čete so v tem času zaplenile ali uničile 3940 tankov, 7100 topov in velikanske količine vsakovrstnega drugega orožja in vojnih potrebščin. V merodajnih nemških krogih pripominjajo, da je v teku zimskih in spomladanskih mesecev anglosaška propaganda ponovno označila nemške oborožene sile kot že poražene ali vsaj v takem stanju, da bi več ne mogle zadati sovjetskim silam kakega novega udarca. Zato je bila ogromna ofenzivna sila z velikimi bitkami, pesebno pa z nemško ofenzivo na južnem odseku vzhodnega bojišča, ki so jo nemške čete pričele letošnje poletje, za Anglosase izredno neprijeten udarec, Id ga bridko občutijo v Londonu in Washingtonu. V merodajnih berlinskih krogih podčrtavajo v zvezi z nemškimi operacijami na vzhodnem bojišču, kakor tudi na drujrh sedanjih vojnih področjih, naslednja dejstva: 1. Sedaj, ko traja vojna že skoraj tri leta. so Nemčija in njene zaveznice postavile na vzhodni fronti armado, ki "e najmočnejša na svetu. Ta armada je bolje opremljena, kakor kdajkoli prej. 2. Nemčija in njeni zavezniki imajo na razpolago močnejše letalske sile, kakor pa jih morejo postaviti njihovi nasprotniki. 3. Sile trojnega pakta so v vojno v 1. 1942 vstop "le z večjim številom podmornic. Prepričevalen dokaz za to neizpodbitno dejstvo je bil doprinešen s poročili o uspešnih akcijah nemških in zavezniških podmeni1 c v zadnjih tednih in mesecih. 4. Sedaj, ko traja vojna skoraj že 3 leta, je morala armad Nemč>je in njenih zaveznic boljša kakor kdaj prej. Kot znake vpadajočega poguma in zapre-paščenosti, ki se vse bolj loteva anglosaških sil in zaveznikov, navajajo v merc-dajnih nemških krogih neprestano v Londonu in Washingtonu ponavljajoče se razprave o vzpostavitvi druge fronte. V Berlinu zlasti naglašajo v zvezi s tem stališče anglosaške javnosti glede teh načrtov in kažejo na pisanje londonskega lista »News Chronicle«, ki poziva anglo-ameri-ške zavezn:ke k pomoči svojemu važnemu sovjetskemu zavezniku, tudi v primer.:, da bi bila taka pomoč v zvezi z gotovim »rizikom«. Istočasno pa londonski »Times« uvršča Sovjetsko zvezo samo med tako zvane »druge zaveznike«. V razmotrivanju o angleške-ameriškem sodelovanju namreč imenuje »Times« Sovjetsko zvezo samo v skupini »drugih« zaveznikov anglo-ameri-ških sil. Hkrati se bere v ameriški reviji »Life«, da obisk Molotova v Zednjenih državah predvsem ni rodil drugačnega rezultata kakor nekaj fotografij, ki prikazujejo/ Roosevelta in Molotova in ki so bile objavljene v ameriškem časopisju. Ameriški list »Time« poudarja istočasno, da ne obstoja nobena obveznost Velike Britanije in Zedinjenih držav za organiziranje tako zvane druge fronte. Glede na vse te nasprotujoče si zmedene pejme v zavezniškem taboru naglaša'o v berlinskih političnih krogih, da so že navedena dejstva zadostni dokazi, da Velika Britanija in Zedinjene države tudi v zavesti grozečega poraza Sovjetske zvr? ne morejo podvzeti ničesar, kar bi meglo izpremeniti sedanji položaj. Tanfcovska bitka pri Orlu Berlin, 15. jul. s. Vojni poročevalec propagandne čete opisuje v listu »Z\volfuhr-blatt« glavne momente bitke, ki se je vršila dne 5. julija severno od Orla, in pravi med drugim, da so boljševiki angažirali v tej borbi prvič največje tanke, opremljene z metalci plamenov. Po silovitem bombardiranju, ki so ga izvršili Rusi z vsemi tipi letal in ki je trajalo ves dan, da bi pripravili teren za akcije pehote, so boljševiki navalili s svojimi tanki na veliko. Iz jutranje megle so se nenadno pojavili obrisi tankov v tolikšnem številu, kakršnega niso videli že dolge tedne. Tanki so se premikali proti nemškim vojnim črtam v razpršenih formacijah. Večina izmed teh tankov je pripadala najtežjim tankovskim kolosom po 34 ton, ki so. bili opremljeni z metalci plamenov. Nemški pionirji so več izmed njih takoj napadli z bombami in eksplozivom ter jih mnoge napravili negibne, velikemu številu pa se je le posrečilo prebiti prvo obrambno črto. Ta svoj uspeh so kasneje plačali zelo drago, ko se je nanje osredotočil ogenj protiankovskega topništva, čegar naglo in točno streljanje je dobesedno decimiralo te jeklene kolose, katerih število je kmalu postalo nepomembno in se preostali niti niso mogli poslužiti metanja plamenov. Tako niso mogli Rusi niti z uporabo tega novega orožja obvladati nemških in zavezniškh borcev, ki sedaj na južnem odseku vzhodnega bojišča zasledujejo sovražnika na umiku. billo piri tem uničenih 6 sovjetskih letal. V osrednjem odseku vzhodnega bojiefca so močni oddelki nemških bojnih letal ^napadli oskrbovalne kolone v sovražnem zaledju, med tem ko so drugi letalski oddelki uspešno sodelovali s kopno vojsko in preprečili sleherni sovražni poizkus proti napadu, pri čemer je sovražnik trpel zalo krvave izgube. Letalstvo je v tem operacijah sestrelilo 5 sovražnih letal. Berlin, 15. julija d. V okviru oibsežnih operacij nemškega letalstva nad posameznimi odseki vzhodnega bojišča je bilo v ponedeljek uničenih 58 sovjetskih letaL Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bilo 43 sovražnikovih letal sestreljenih v spopad i h v zraku, ostala sovražnikova letala pa so bila uničena na tleh. Od vseh teh letalskih operacij se samo 8 nemških letail ni vrnilo na svoja oporišča. Nemško odlikovanje za branilce Holma Berlin, 15. julija d. V uradnem lisitu je bili v sredo objavljen Hitlerjev odlok, s katerim se ustanavlja odlikovanje tako zva-nega »Holmskega ščita«. Pravico do tega odlikovanja bodo imeli vsi član' skupine generala Schererja, ki je bila v zimskh mesecih več mesecev obkoljena v Holmu. kjer je bila osvobojena šele v začetku letošnjega poletja. »Holmski ščit«, ki ga bodo upravičenci nosili na levem rokavu, bo v imenu Hitlerja razdelil general Scherer vsem. ki so sodelovali v težavni obrambi Holma proti štcv"'Ično nadmočnemu sovražniku. line® sprejel Eksc. Bottaia Delo fašističnega šolstva v L XX Rim, 15. jul. s. Duce je sprejel ministra za narodno vzgojo Eksc. Bottaia, ki mu je poročal o delovanju fašistične šole v fašističnem letu XX. šola je v tem drugem letu vojne izvršila zaupano ji nalogo z disciplino, z vero in v živem patriotskem duhu, ko je razvijala propagando za avtarkijo za ome-itev potrošnje, za notranji odpor in.je tudi sicer z vsemi sredstvi doprinesla k vsem pobudam podpornih akcij v korist našim hrabrim bojevnikom. Zlasti docenti, poslani v priključene pokrajine in na zasedeno ozemlje, so nudili zgled v sa-moodpovedi in požrtvovalnosti, kakršna ni običajna. Nekateri ljudskošolski učitelji na teh področjih so bili predlagani v odlikovanje, nekateri drugi pa so celo žrtvovali svoje življenje. Izpiti so se povsod zaključili z dobrimi uspehi. Tudi ob tej priliki je učiteljski zbor dokazal, da ima vse potrebne lastnosti za svoje pedagoško delo. Sistem, ki je že tretje leto v veljavi, odkar je izbruhnila vojna, potrjuje tako prepričanje, da je italijanska šola že zrela za izvedbo novega zakona o državnih izpitih v skladu z načeli »šolske listine«. Duce je to poročilo z zadovoljstvom sprejel na znanje in pohvalil zlasti duha, ki Saji severno od Voroneža « Berlin. 15. julija d. Severno od Voroneža na južnem delu vzhodnega bojišča to sov-jetsfke čete v ponedeljek ponovno poskušale s protinapadi zadržati nadaljnje nemško prediranje. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemški oklopni oddelki sovjetski napad zavrnili in prizadeli sovražniku nove hude materialne izgube^ Med drugim je bilo uničenih nadaljnjih 14 sovjetskih tankov. Kritičen položaj sovjetske vojske ob Donu Buenos Aires, 15 julija s Iz VVashingto-na poročajoi, da smatra list »New York Times« v nekem dopiisu iz Moskve položaj ob Donu za izredno kritičen. Isti list objavlja tudi dopis iz Londona v katerem pravi dopisnik, da je edina pomoč, ki jo lahko združeni narodi nudijo Rusiji oskrbovanje z vojnimi potrebščinami ir. živežem preko Arhangeiska in Murmanska čeprav predstavlja ta pot veliko tveganje iin zahteva ogromne izgube. Akcije nemškega letalstva Berlin, 15. julija d. O delovanju nemškega letalstva na vzhodnem bojišču javljajo s pristojne nemške vojaške strani dodatno k prejšnjim poročilom, da so nemški bomb-n:tki v noči med ponedeljkom in torkom na centralnem delu vzhodnega bojišča z uničujočim učinkom napadli neko železniško postajo jugovzhodno 'od Tule Po poročilih iz nemškega vrhovnega vojnega poveljni-štva so nemške bombe prizadele veliko škodo na sovražnikovih tovornih vlakih, nato-vorjenih s četami in vojnimi potrebščinami. Druge skupine nemških bombnikov so isto noč napadle neko letališče severnozapadno od Moskv^ ter z vidnim učinkom odvrgle bombe na sovjetska letala, razvrščena na tleh. kakor tudi na letalske lope Berlin, 15. julija s. Iz pristojnega nemškega vojaškega vira se doznava. da je nemško letalstvo tudi. včeraj z velikim, oddelki strmoglavnih in lovskih letali podpirajo operacije na kop-nem, napadajoč Sovražna podporna središča na južnem odseku vzhodnega bojišča. Ti napadi so bili zlasti živahni na področju okodi Rostova. kjer je bilo z uspehom zadetih več zbirališč čet in motornih vozili. Po dobilej prisptdih vesteh je vlada v fašistični šoli. Minister Bottai je nato obrazložil, da bo treba navzlic vedno večja mu številu učeče se mladine omejiti ustanavljanje novih šol, razredov in tečajev v prihodnjem letu na najnižjo mero in sicer v skladu z višjimi smernicami, ki streme za tem, da se izločijo vsi stroški, ki niso neposredno v zvezi z vojno, vendar pa je Duce odredil ustanovitev novih Ijudskošol-sklh razredov ter drugih zavodov, tečajev in razredov višje srednješolske tehnične izobrazbe, v katere je dotok učencev čim dalje večji. Glede na morebitne težave pri oskrbi šol s potrebnim kurivom v prihodnjem šolskem letu, je minister Bottai predložil Du-ceju novi koledar za ljudske, srednje in višje ženske umetniške šole. Duce je ta koledar odobril. Po novem koledarju se bo šolsko leto 1942/43-XX/XXI- začelo v vseh teh šolah 1. oktobra in bo razdeljeno na dve dobi: od 1. oktobra do 15. decembra in od 16. februarja do 30. junija. Vmes bodo počitnice od 16. decembra do 15. februarja. Izpiti v poletni sezoni bodo od 1. do 25. julija, med tem ko bodo vpisi v prihodnje šolsko leto in izpiti v jesenski sezoni v mesecu septembru. Sovjetska podmornica potopila švedski parnik Stockholm, 15. julija d. Švedski parnik »Lulea«, ki je bil torpediran in potopljen na Severnem morju, je že tretja Švedska ladja, ki je v kratkem času postala žrtev napadov sovjetskih podmornic. Preiskava o potopitvi pamika »Lulea«, ki so jo uvedle švedske mornariške oblasti, je namreč kakor v primeru dveh že prej potopljenih švedskih pariikov nesporno pokazala, da je biila tudi tokrat švedska ladja potopljena od torpeda, za katerega je bilo brez sumnje I ugotovljeno, da je sovjetskega izvora. Solidarnost Španije z osjo Madrid, 15. julija s. Obletnica ustanovitve »modre divizije« španskih prostovoljcev v Rusiji in povratek kaikih 1000 starih borcev, ki bodo zamenjani z novimi kontingenti, sta dala priliko za navdušene manifestacije patriotizma v raznih mestih, zlasti v Valladolidu Španski listi so uporabili to priliko za ponovno potrditev solidarnosti Španije z državami osi v skupni borbi I v-rope proti boljševizmu. Zaupnica madžarski vladi Budimpešta, 15. jul. s. Predsednik vlade Kallay je govoril na nekem zborovanju vladne stranke v navzočnosti vseh članov vlade. Govornik je prikazal delo vlade na vseh področjih nacionalnega življenja ln je prosil stranko, naj vladi povsem zau^a. Nato je pripomnil, da preživlja sedaj Madžarska enega izmed svojih največph zgodovinskih trenutkov, od katerega bo odvisna bodočnost Madžarske kot svobodne in neodvisne države. Madžarska se v p orni meri zaveda velike odgovornosti, ki jo je s tem prevzela in ki izhaja zanjo iz njenega tisočletnega poslanstva. Vse s;le v državi morajo stremeti samo za tem, da čim bolj povečajo vojno sposobnost boreče se vojske. Predsednik vladne stranke Lukasc ie med ogromnim o 1 ob ravan jem navzočih izrekel predsedniku vlade popolno zaupejije vladne stranice v delo vlade. Zborovanje se je zaključilo z navdušenimi manifestacijami na naslov vojske. Cl^novite naročnino! 30 dni po smrti Ariele Rea ' Mesec dni, odkar je Ariela Rea položila svoje življenje na žrtvenik fašistične dolžnosti, so se njeni ljubljanski tovariši, ki jim je bilo dodeljeno, da so prisostvovali zadnjemu delu Ariele ter so tudi padli mladosti posvetili skrušeni prvo čast, zbrali v veliki množici na vrtu federacije pri maši, ki je bila čitana v tem okolišu in jo je pokojnici v spomin priredila zaupnica ženskih fašijev v Ljubljani, tovarišica De Vecchi. Gotovo se dogaja zelo redko, da bi se slične slovesnosti udeležili tovariši s tako visoko vero ter s takim elanom tovarištva in ljubezni. Tu v Ljubljani, kjer se fašisti čutijo idealno povezani z vojaki v prvi vrsti proti-boljševiške fronte in kjer liktorska očišču-joča akcija dobiva isti značaj, kakor so ga imele prve borbe Skvadre, se je vršila spominska slavnost za tovarišico. ki je padla z očmi, uprtimi v nebo, in na sovražni fronti kakor dober vojak. Tovarišice so se je spomnile kot najvišji simbol svoje ljubezni in kot svoje najvišje zapovedi. Ubita je bila na običajni izdajalski način v komunističnem vpadu, ki ga označuje brezimenost neodgovornega divjaka, ki je zbežal po zločinu. Videli smo, da se je Ariela Rea uvrstila s tem udarcem v bataljone fašističnih mučenikov ter je kot žena, mlada in čista, prva med njimi, prva zato, ker si je izvolila izmed toliko možnih potov svoje dolžnosti najtežjo pot, kamor udarja ogenj. Eksc. Visoki komisar, Eksc. general Roboti, zastopnik generala Montagna, brat in sestra padle tovarišice, nadalje tovarišica Semini kot zastopnica zaupnice ženskih fašijev v Trieste, tajnik GUF-a iz Triesta z zastopstvom ženskega odseka ter mnogoštevilni fašisti, vsi ti so se udeležili slovesnosti. Mašo je služil vojaški kaplan p. Marino, tovarišica De Vecchi pa je na sedežu Do-polavora z ginljivirrri in z vzvišenimi besedami opisala lik pokojnce. Odmevi angleških in sovjetskih porazov Veliko vznemirjenje v Losidsisu In Washingtonu Berlin, 15. jul. V komentarju o najnovejšem razvoju položaja na vzhodnem bojišču je vojaški sotrudnik agencije Reu-ter vzkliknil: Lepa hrabrost! Nemci imajo pregazno moč; to nam pojasnjuje njihove uspehe in nam razlaga, zakaj je bila Timošenkova vojska tudi tam premagana. Moramo pa ponovno poudariti, da so sovjetske čete še enkrat pokazale izredno hrabrost in da imajo generale, pripravljene na vsako možnost, tudi gigantske so\-ražne akcije. Te ugotovitve so zares zlate, pripominjajo ironično v berlinskih krogih, in bodo najbrže zapisane v veliko knjigo zgodovine, vendar pa niso kaj v skladu s trditvijo o strateškem umiku v popolnem redu, ki izhaja od istega pisca. Predstavljajo pa tudi te ugotovitve značilen primer plemenitega tovarištva, ki gotovo ni nič manj plemenito od onega nekaterih londonskih listov, ki od včeraj dalje na ves glas zahtevajo ustvaritev drugega bojišča, ki naj bi razbremenilo strahoviti pritisk nemških sil na sovjetsko vojsko med Voronežom in Azovskim morjem. Ta primer tovarištva je koristen ali vsaj potreben, zlasti, ako upoštevamo nekatere pojave surovega egoizma ameriške znamke. Neki newyorški list je namreč šel tako daleč, da je zapisal: Tem slabše za bolj-ševike, ako se ne morejo braniti; v ostalem predstavljajo udarci za Ruse najboljše vzpodbude. Najboljši dokaz o tem je dejstvo, da se poženejo z vso silo v borbo, čim se znajdejo v slabem položaju. Tudi to pot bodo storili isto in bodo začeli protiofenzivo proti točki manjšega odpora v sovražnih črtah. Končno ne smemo pozabiti, da je glavno samo to, da sovjetske čete drže bojišče, pa naj se to zgodi kjerkoli in kakorkoli. Ako so svoje bojišče ohranili Kitajci, smemo pričakovati, da ga bodo tudi Rusi. Povsem drugače pa 9e isti list izraža glede ostalih bojišč, zlasti glede afriškega. Zanimiv je glede na to uvodnik Goringo-vega glasila »Nazionalzeitung«, ki dozna-va iz nevtralnega vira, da se v britanskih krogih v Kairu kaže vedno večja nervoz-nost Pričakovanja, ki so jih Angleži napačno vezali na odpor 8. armade vzdolž utrjenih obrambnih črt pri El Alameinu, so popolnoma splahnela. Sedaj se že zavedajo, da je odmor hotela in odredila os sama, predvsem zato, da bi dovolila zaslužen oddih četam, potem pa zato, da bi organizirala potrebno oskrbo. Med tem ko prihajajo oskrbe za os v vedno večji meri, se oskrbovanje britanske armade razvija tako počasi, da ne morejo Angleži izpolniti niti vrzeli, ki jih sproti povzročajo italijansko-nemške čete. Najbolj vznemirljive praznine so one, ki jih občutijo oklopne sile. Očitno za izpolnitev teh praznin niso zadoščali tanki, ki jih je poslal Stalin in ki so bili v zadnjem hipu izkr- canj v neki črnomorski luka. Ako naj bi 8. armada zopet zadobila svežo moč, bi morala poteči najmanj 2 meseca, kolikor je namreč potrebno, da prispejo ameriški konvoji v Egipt. Dva meseca sicer ne pomenita večnosti, toda nesreča je v tem, da se lahko tudi v tako kratkem času dogode mnoge stvari. Predvsem je mogoče, da os zopet začne svoje prodiranje proti vzhodu, potem pa se lahko tudi vojaški položaj ob vratih Bližnjega vzhoda nenadno spremeni, med drugim tudi zaradi znamenitega Timošenkovega strateškega umika. Najlepše pa je to. pripominja Goringovo glasilo, da se je po mnenju nevtralnih opazovalcev v Kairu polastil še neprimerno večji pesimizem severnoameriških krogov v egiptskj prestolnici. Ta ameriška nervoznost je v ostalem zelo utemeljena, saj jo opažamo tudi v. uvodnikih washingtonskih in newyorških listov, utemeljena pa je tudi zaradi tega, ker ni za nikogar več tajnost., da so tudi v Bgiptu v igri v glavnem ameriški interesi, ki jih Anglija ne more več dovolj primerno in učinkovito zaščititi. To ni nikak paradoks. Po Monroevi doktrini v izdaji iz 1. 1941-42 se morajo namreč interesi zapadne poloble povsem ali vsaj približno strinjati z interesi britanskega imperija. Prav zaradi tega so Amerčani ustva-rli pomorska, letalska ali tudi samo gospodarska oporišča na vseh morjih britanskega imperija, tudi na britanskem otočju. Takšna oporišča so nastala. kakor je znano, tudi na Bližnjem vzhodu, v Arabiji in predvsem v severni Afriki, kakor tudi v vzhodni, južni in za-padni Afriki. Nekatera izmed teh oporišč so vojaškega, druga pa gospodarskega ali politično-vojaškega značaja kakor n. pr. v Egiptu. Kakšne naloge pripadajo tem oporiščem, nihče ne ve točno, vendar pa je izven dvoma, da izvajajo Američani na egiptsko vlado najhujši pritisk tudi tedaj, kadar to ni opaziti Znano je n. pr., da je prekinitev diplomatskih odnošajev Amerike z Vchyjem zasluga ameriškega poslanika v Kairu in njegovih vojaških sodelavcev. Ne smemo se potem čuditi, ako so Američani v Kairu in torej tudi oni v Washingtonu zelo nervozni in celo vznemirjeni spričo vsega, kar se je že dogodilo in še bolj spričo onega, kar se lahko dogodi še jutri. Današnja zaskrbljenost je podobna oni pred tremi meseci o priliki nevarnega japonskega prodiranja proti Indiji, ki prav tako spada v dopolnilne člene Monroejeve in Rooseveltove doktrine. Po vsem tem lahko zaključimo, piše »Nazionalzeitung«, da so sile, ki operirajo v Egiptu, naklestile, da klestijo in da bodo še nadalje klestile nele Angleže, temveč tudi njihove bolj ali manj zakonite dediče, Rooseveltove Američane. (Piccolo.) Washingtonski pritisk na francosko vlado Odklonjeni predlog! za mtemjranfe francoskih vojnih ladij;, zasidranih v Aleksandriji Bern, 15. jul. Agencija Havas objavlja iz Washingtona naslednje poročilo: Ameriški podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles je v torek izjavil, da je vi-chyjska vlada zavrnila oba predloga predsednika Roosevelta, po katerih naj bi se francoske vojne ladje, ki so razorožene v aleksandrijski luki, umaknile z vojnega področja. Sumner Welles je dodal, da je predsednik Roosevelt predlagal vichyjski vladi dne 3. t. m., naj bi se te francoske ladje umaknile preko Sueškega prekopa pod zaščito Zedinjenih držav in odpiule v kako ameriško ali nevtralno luko, kjer naj bi bile internirane do konca vojne. Predsednik Roosevelt je še posebej opozoril, da se francoske vojne ladje v Aleksandri ji nahajajo na zelo nevarnem področju in da so izpostavljene resni nevarnosti, med tem ko bi s prevozom v kako drugo oddaljenejšo luko bile na varnem in bi jih bilo po vojni mogoče vrniti Franciji nepoškodovane. Istočasno je Roosevelt opozoril vichyjsko vlado, da bodo Angleži v primeru odklonilnega stališča Vichyja imeli pravico zahtevati, naj se francoske ladje v Aleksandriji prepeljejo v Sueški prekop, kjer bi jih lahko celo uničili. Navzlic vsem tem svarilom pa so v Vichyju ponudbo zavrnili. 0 Dne 9. julija je predsednik Roosevelt predložil nov predlog. Svetoval je vichyj-ski vladi, naj bi dovolila, da se francoske vojne ladje najprej odpeljejo v Sueški prekop in nato pod zaščito Anglije in Zedinjenih držav na otok Martinique, kjer naj bi ostale ves čas vojne v Istih okoliščinah, v kakršnih so že sedaj francoske ladje na Martiniqueu. Predsednik je pripomnil, da predlaga ta predlog ne glede na razvoj dogodkov v Afriki. V bližnjih dneh bi mogle biti francoske ladje izpostavljene resni nevarnosti. Laval je tudi ta predlog odbil Sumner Welles je izjavil, da je vichvjska vlada zahtevala, naj bi se te ladje prepeljale v kako bližnjo francosko luko. Luka, ki jo predlaga Roosevelt (Port de France na Martiniqueu), ni v bližini vojnega zaledja in bi jo italijanske in nemške oborožene sile le težko dosegle. Welles je končno pripomnil, da je vlada Zedinjenih držav mnenja, da bo vichyjska vlada revidirala svoj sklep. (Piccolo) Poslednja borba za osvoboditev Indije Indija je nepreklicno v vojnem stanju z Anglijo — Gandhi zopet prevzel vrhovno vodstvo osvobodilne borfee < Bangkok, 15. juL s. Zastopnik zveze za indijsko neodvisnost v vzhodni Aziji je v govt>ru, ki ga je imel včeraj po radiu, izjavil, da je Indija dokončno in nepreklicno v vojnem stanju proti Angliji. Ma-hatma je spet prevzel vodstvo naroda in Indijcev v vzhodni Aziji, in z velikim zanimanjem pričakuje sklepe, ki bodo v tem kritičnem momentu sprejeti v Wardhi. Nobenega dvoma ni, da bo odgovor vseh Indijcev na poziv Mahatme takšen, da bo začudil ves svet. Vsi Indijci so pripravljeni, da sodelujejo brez pomislekov pri teh poslednjih bojih za osvoboditev Indije. Zastopnik je svoj govor končal z be- sedami: Ni mogoče odložiti obračuna med italijanskim narodom in britanskimi gospodarji. Ankara, 15. julija s. Po vesteh iz New Deilhija je izvršni odbor vseindskega kongresa, ki se je sestal v Wardh\ sklenil da zahteva takojšnjo ukinitev angleškega domin i ja v Indiji. Resolucija ugotavlja, da predstavlja to odločno volijo vsega indijskega naroda, ki hoče doseči popolno politično neodvisnost in zahteva zato umik britanskih čet z indijskega ozemlja. Bangkok, 15. julija d. Iz New Delhija se. je zvedelo, da se je izvršni odbor vseindskega kongresa v ponedeljek ponovno se- stal k se|I, poitom ko je knd Pand* Nebni daljše razprav« • predsednikom kongresa Azadom in mnogimi drugimi vptevnimi voditelji indijskega osvobodilnega pokreta. V teku te seje je bila sestavljena formula, ki v načelu določa način sodelovanja med posameznimi indijskimi strankami. Ta načrt o sodelovanju je bil takoj po seji predložen Mahat mi Gandhiju v odobritev. Tokio, 15. julija s. V uvodniku proučuje list »Niea-Niči« vprašanje veljavnih postav o davku na sol v Indiji in smatra indijsko zahtevo po ukinitvi tega davka za prvi korak na poti za dosego indijske neodvisnosti Pri tem pripominja, da je prva takšna indijska zahteva, postavljena leta 1921, vsebovala povsem drugačne pogoje kakor sedaj, ko je angleška moč v Indiji Zlomljena zaradi hudih udarcev siil trojnega pakta v zadnjem času. Vojna na Kitajskem šanghaj, 15. juL d. S kitajskega bojišča javljajo, da so japonske čete po zasedbi mesta Venčova nadaljevale prodiranje in se nahajajo le še 10 km oddaljene od mesta Juiana. Kakor javljajo poročila z bojišča, se okrog Juiana bijejo ogorčene borbe z dokaj močnimi čungkinškimi oddelki Mesto Juian predstavlja strateško zelo važno oporišče za Cangkajškove čete, zlasti za vodne transporte. Juian je približno 20 km jugozapadno od Venčova. Bangkok, 15. jul. s. Po vesteh iz Cung-kinga proučuje sedaj Čangkajškova vlada možnosti, da bi se zaradi svoje osamljenosti in zaradi neuporabnosti tibetske ceste, ki je še edina odprta Čungkingu, po-služila cest, ki dosegajo Indijo preko kitajskega Turkestana. V primeru, da bi se ti načrti uresničili, bi to iz razumljivih razlogov pomenilo samo podaljšanje že itak slabih zvez Cungkinga z Anglosasi. Racioniranje živil v Nankingu Nanking, 15. jul. d. V službenem listu nacionalne kitajske vlade v Nankingu je bil včeraj objavljen odlok ° racijoniranju nekaterih nadaljnjih živil in drugih življenjskih potrebščin. Tako bo s 25. julijam racijonirana tudi potrošnja riža v K 'kingu. • Japonsko odposlanstvo na obisku v Siamu Bangkok, 15. juliji -d. Načemik posebne, japonske misije, ki se mudi v Siamu, in bivši japonski min. predsed. Koki Hirota je danes skupaj s svojim spremstvom odpotoval s posebnim vlakom v nekdanjo siamsko prestolnico Aijuthia severno od Bangkoka. kjer se bo poklonil grobovom članov siam-ske dinastije Aijuthijev. Hkrati bo načelnik japonske delegacije obiskali tudi bivaiišča bivših japonskih kolonistov v tem delu Si-ama. Štirje novi madžarski državni podtajniki Budimpešta, 15. jul. s. Na predlog predsednika vlade je regent imenoval štiri nove državne poltajnike in sicer: za državnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu, čigar mesto je zaradi imenovanja A_a-tala za ministra nacionalne propagande ostalo prazno, dosedanjega državnega podtajnika za notranje zadeve BoncKazsa, ki ga je na njegovem prejšnjem mestu zamenjal vladni poslanec Gergelyffy; za državnega podtajnika v ministrstvu za prehrano na mesto doselanjega državnega, podtajnika Lossenczyja, ki je bil imenovan ta. ministra, poslanca Jurcseka, in za državnega podtajnika v ministrstvu za kmetijstvo Konfollyja Thegeja. Mccztev Židov iz madžarske vojske Budimpešta, 15. jul. s. Sehat je- z veliko večino odobril amandman k zakonu o državni obrambi., ki določa izključitev 2iaov iz vojske, židovski vojaki bodo uvršjeni v posebne delavske bataljone in nastanjeni v obveznih delavskih taboriščih. Predsednik grške vlade o sodelovanju z csjo Atene, 15. julija si. Predsednik gr-ke vlade Zcilagoglu je zaključil svoje potovanje po TesaJiji z obiskom v mestu Kardici. kjer je imel večji govor, v katerem je znova opozoril na učinkovito zanimanje okupacijskih oblasti za življenjska vprašanja grškega naroda in znova potrdil, da je mesto Grčije na strani siM' osi in proti komunizmu. General Zolagoglu je nato potožil venec na italijanskem vojalkcm pokopališču ;n ie imel več razgovorov z lokalnimi italijanskimi oblastmi Kazni z?radi prefei&ov obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-niičarijatu objavija: Okrajno glavarstvo v Ljubljani je v mesecu juniju t. 1. obsodilo naslednje osebe zaradi prekrškov določil glede prodaje in verižen ja: zarali prodaje mesa v prepovedanih dneh Jesih Antona, mesarja, Nove Jarše, na 50 lir globe; zaradi skrivnega zakola Bfca Ivana, posestnika Sp. Slivnica 33, in Trčka Ivana, Zg. Hrušlca 25, vsakega na 500 lir globe. Ljubljansko sodišče je v istem mesecu izreklo naslednje kazni zaradi sličnih prekrškov: zaradi povišanja cen sta bila obsojena Lampič Alojzij, mesar na Uncu št. 66. na 20 dni zapora in 3o0 lir globe, ter Jonan-sen Karel, mornariški mehanik, Poljanski nasip 40, na 3 mesece zapora in 400 lir globe. Okrajno sodišče v Logatcu je v juniju mesecu izreklo naslednje obsodbe zaradi prekrškov določil o prodaji in nedovoljenem verižen ju: zaradi navijanja cen so bili obsojoni: Logar Vinko, Cerknica, na 400 lir globe; Intihar Josip, Cerknica št. 184, na 150 lir globe; Ronko Josip, Cerknica 125, na 100 lir globe; Zupan Ela, Rakek 162, na 400 lir globe; Dovjak Angela, Rakek 203, na 400 lir globe; zarali nakupa surovega masla v nedovoljeni količini: Vavken Ivana, Rovte 24, na 200 lir globe ter zaplembo blaga; Rupert Alojzij, Petkovec 43, na 100 lir globe in zaplembo blaga; zaradi nedovoljene postrežbe z mesom Gost ša Karel, Gor. Logatec 49, na 10o lir globe, Pun-tar Štefanija, Dol. Logatec 41, na 100 lir globe. Predpisi za promet z racio-niranitn tekstilnim blagom Za proazvojalce in grosiste v Ljubljanski pokrajini, ki imajo poslovne zveze s Kraljevino, je Visoki komisarijat izdal okrožnico z namenom, da se informirajo o predpisih, ki veljajo v Kraljevini glede prometa z netipiziranim tekstilnim blagom. Pri proizvajalcih in grosistih v Kraljevini je netipizi-rano tekstilno blago pod zaporo. Z novo odredbo korporacijskega ministrstva morajo sedaj proizvajalci v Kraljevini opre-mti netipizirano tekstilno blago, ki ima vsa značilna" svojstva ustrezaj očih tipiz. proizvodov, z označbami, ki so predpisane za tipizirane proizvode. S tem postanejo taki proizvodi tipizirani in so oproščeni zapore ter se mbrajo prodajati po maksimalnih cenah, ki veljajo za tipizirano blago. To ozna-čenje mora biti izvršeno v 30 dnen. V istem roku morajo proizvajalci prijaviti korporacijskemu ministrstvu vse netipizirano tekstilno blago, ki se razlikuje po tem ali onem svojstvu od tipiziranega ter prijavo opremiti z vzorci, nakar bo kor-poracijsko ministrstvo za to tekstilno blago določilo maksimalne prodajne cene za prodajo iz tvornice kakor v nadrobni prodaji. Po dobljeni rešitvi mora proizvajalec to tekstilno blago označiti po določbah, ki veljajo za tipizirano blago z navedbo določene prodajne cene na drobno. Trgovci grosisti. pri katerih je pod zaporo netipizirano tekstilno blago, se lahko poslužijo zgoraj navedenega postopka. Za ostalo netipizirano blago pa veljajo nadalje določbe glede zapore. Nova odredba se ne nanaša na tekstilno blago, ki vsebuje več kakor 20% volne ali bombaža. Visoki komisarijat pojasnjuje v drugi okrožnici da so duhovniški klobuki izvzeti iz racioniziranja za otroške in deške klobuke ter otroške in deške čepice se smatrajo klobuki in čepice v velikosti 47 do 51 za otroke 1 do 4 leta in v velikosti 51 do 56 za otroke od 5 do 14 leta. Nadalje pojasnjuje ta okrožnica, da mora ostati pri cokljah, ki so izvzete od racioniranja, gleženj prost. Na vrhu cokelj ne sme biti nič drugega kakor preprost jermen iz usnja ali tkanine, da se z njim priveže na nogo. Dodatek preprostega traku iz tkanine, s katerim se coklja pritrdi k' gležnju, je dopusten pod pogojem, da ostane prodajna cena v mejah maksimalne cene. Končno pojasnjuje okrožnica, da se imajo gumirani dežni plašči uvrstiti med dežne plašče iz celofana ali iz druge sintetične surovine (postavke 1-8 odnosno II—8.) Ker je uporaba surove gume za gu-miranje nepremočljivih tkanin prepovedana, se dežni plašči sedaj izdelujejo iz tkanin, ki se gumirajo z regenerirano gumo alj z drugimi sintetičnimi tvarinami Gibanje zaposlenosti v maju Po podatkih, ki jih objavlja Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, je znašalo povprečno število zavarovancev pri zavodu samem, pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in društva »Merkurja« skupaj 28.593 (17.532 moških in 11.0C1 žensk). Skupno število je v primeri z aprilom letošnjega leta naraslo za 934 (za 877 pri moških in 57 pri ženskah). V zadnjih dveh mesecih, to je v aprilu in maju, se je skupno število zavarovancev dv:gnilo za 1937. Stalež delanezmožnih bolnikov se je v maju povečal za 71 na 812, odstotek bolnikov pa se je dvignil od 2.68 na 2.84%. Navzlic povečanemu številu bolnikov je bil odstotek v maju nižji nego v prvih treh mesecih letošnjega leta. Povprečna zavarovana mezda, ki ustreza približno dejanskemu dnevnemu zak jučku povprečnega zavarovanca, se je v maju dvignila pri zavarovancih zavoda samega na 21.57 Ure nasproti 20.72, 19.70 in 18.96 lire v prejšnjih treh mesecih, pri zavarovancih bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva pa se je dvignila na 31.07 lire nasproti 30.84, 30.96 in 30.49 v prejšnjih treh mesecih. Skupna mesečna zavarovana mezda vseh zavarovancev v Ljubljanski pokrajini je znašala v maju 17.21 milijona lir nasproti 16.15 in 15.02 milijona lir v prejšnjih dveh mesecih. To povečanje zaslužka je deloma pripisati povišanju povprečne dnevne zavarovane mezde, deloma pa večjemu številu zavarovancev. Največji prirastek zaposlenosti kaže v maju gradbena stroka, kajti skupno število zavarovancev pri gradnji železnic, cest in vo lnih zgradb, pri gradnjah nad zemljo in v industriji gradbenega materiala se je povečalo za 1216 na 4097. Tudi ostale stroke beležijo po večini povečanje. Oskrba Nemčije z žitom in krompirjem S 1. julijem se je pričelo v Nemčiji novo žitno leto in so s tem dnem stopili v veljavo novi predpisi glede gospodarstva z žitom. V preteklem letu je biia letina žita v Nemčiji prav ugodna in so nemški kmetje po pravkar oDjavljenih podatkih oddali za 8 milijonov metrskih stotov več krušnega žita, kakor je bilo prvotno ocenjeno. Na drugi strani pa je bil lani pridelek krompirja v Nemčiji zaradi neugodnega vremena pod povprečjem. Letos je situacija obratna. Zaradi izredno hude zime so trpeli ozimni posevki žita in so morali v nekaterih področjih njive deloma pre-orati. Po oblastvenh navodilih so kmetje na teh njivah posadili krompir in tako je letos površina, posejana s krompirjem, v Nemčiji narasla kar za 13%. Ker se krompir dobro razvija, je verjetno, da bo letošnji pridelek krompirja prav obilen. Po novih predpisih za oddajo žita v letu 1942/43 je razširjena dolžnost oddaje žita tudi na ječmen in na soržico odnosno na z ječmenom mešano žito. Kmetje morajo oddati vse presežke po odbitku lastne potrebe za prah rano in potrebe za setev. Poostrene so tudi določbe glede prepovedi krmljenja živine z žitom in se sme letos ječmen uporabljati za krmilne svrhe le na podlagi posebnega dovoljenja. Za vso Nemčijo bo v naprej določena količina ječmena, ki bo porabljena v ta namen. Ostali pridelek ječmena bodo uporabili za izdelovanje moke, ki jo bodo primešali krušni moki Obseg primesi ječmenove moke bo šele pozneje določen, ko bodo znani podatki o celotnem pridelku krušnega žita. Tudi potrošnja slabega žita, ki se izloči pri re-šetanju za krmilne svrhe. je vezana na posebno dovoljenje. Konlno Je izdana prepo- ved predelave žita v krmilni zdrob in prepoved postavljanja hišmh mlinov. Da se doseže čim hitrejša oddaja presežkov žita, bodo nemški kmetje, ki bodo oddali pšenico v avgustu, septembru in oktobru ter rž r juliju, avgustu in septembru, dobili posebno premijo v višini lo mark za metrski stot poleg dosedanje spremenljive premije na osnovno ceno, ki znaša za omenjene mesece 10 mark za metrski stot Glede na pričakovani otoiini pridelek . krompirja so bili že izdani ukrepi, ki bna-. jo namen urediti potrošnjo krompirja za prehrano, za krmljenje in za industrijsko predelavo. Medtem ko je pred vojno znašala potrošnja krompirja v Nemčiji 12 do 13 milijonov ton, je v zadnjih letih znatno narasla in znaša sedaj v razširjenih mejah 20 do 23 milijonov ton. Zaradi lanske slabe letine je bila v letu 1941/42 omejena industrijska predelava krompirja in so industrijski obrati za predelavo krompirja po večini mirovali. V novem letu pa bo industrijska predelava krompirja zopet obnovljena in bodo potrošili za izdelovanje žganja iz krompirja 2.7 milijona ton, za izdelovanje škroba 2 milijona ton in za izdelovanje krompirjeve moke 1.8 milijona ton krompirja. Povečane količine bodo rezervirane tudi za krmljenje živine, zlasti prašičev. Da se omogoči čim boljše v skladiščen je krompirja preko sme (letos pozimi se je v zasebnih kleteh mnogo krompirja pokvarilo), so bili izdani ukrepi za pravilno vskladiščenje in bodo v ta namen preuredili velika razpoložljiva skladišča, poleg tega pa bodo v velik'h konzumnih središčih do jeseni zgradili po enotnem načrtu 250 skladišč za krompir, od katerih bo V3ako prevzelo 1000 ton krompirja. Gospodarske vesta = Iz italijanske elektrarniške ndustrije. Družba Societa Adriatica di Elettricita iz Benetk, ki ji pripada vrsta drugih elektrar-niških družb, je lani pri povečani glavnici 1250 milijonov lir (prej 1000 milij.) zabeležila 135.1 milijona lir čistega dobička, (prejšnje leto 106.5). Družba navaja v svojem poročilu, da je lani stavila v obiat novo hidrocentralo, ki bo oddajala na leto 40 milijonov kilovatnih ur električnega toka. — Družba Societa Generali Cisalpina v Milanu, ki pripada skupini Edison, je lami za gradnjo novih naprav potrošila 65 milijonov lir. Pri glavnici, ki je bila povišana od 735 na 865 milijonov lir, je družba zabeležila 55.1 milijona lir čistega dobička (lani 53.7). r= Nove sladkorne tvornice na Hrvatskem. V maju je bila, kakor znano, ustanovljena na iniciativo hrvatskega gospodarskega ministrstva družba Sladorana d. d. z nalogo, da v 6 letih zgradi več sladkornih tvornic s skupno kapaciteto 30.000 ten letne proizvodnje, in sicer tako da bodo prve tvornice s produkcijsko kapaciteto 10.000 ton dograjene v šestnajstih mesecih. že mesec dni po ustanovitvi je izredni občni zbor povišal glavnico na 100 milijonov in je bilo sklenjeno, da se pričneta graditi takoj dve tvornici sladkorja. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bodo eno tvornico zgradili v Djakovem, drugo pa v Brodu na Savi. V kratkem bodo pričeli z gradnjo obeh tvornic. Stroji za obe tvornici so že naročeni pri nemških tvrdkah. = Konoplja nadomešča bombaž. Letno poročilo Madžarske deželne zveze tekstilnih industrijcev nava;ia med drugim, da se je lani madžarski uvoz bombaža zmanjšal na polovico, uvoz volne pa na eno četrtino, medtem ko se je povečal uvoz tkanin Iz inozemstva. Pomanjkanje tekstilnih surovin je olajšala rastoča proizvodnja takozna-nega »kotonina« (kontonizirane konoplje in kontoriziiranega lanu). V lanskem letu je že šest predilnic Izdelovalo kotonin. Postopek pri predelavi konoplje se je znatno zboljšal in bo letos proizvodnja kotonina dosegla najbrž že 2 milijona kg. Tkanine, ki vsebujejo 40fl/n bombaža, 40"/o kotonina in 200/0 umetnih tekstilnih vlaken ustrezajo vsem zahtevam. Madžarska tekstilna industrija se je lani s priključitvijo Bačke in Baranje še povečala za 22 tvornic za predelavo bombaža in umetne svile (od tega 14 v Novem sadu), za 10 tvorniških obratov za predelavo volne, 10 tvornic pletenin, 18 tvornic za predelavo konoplje in 9 konfekcijskih obratov. = Velika proizvodnja krmilne celuloze na Švedskem. Navzlic ogromnemu gozdnemu bogastvu je bila švedska vlada pn-morana izdati razne omejitve na področju predelave in potrošnje lesa. Veliko število avtomobilov na Švedskem so preuredili na pogon z ogljem, kar je povzročilo izredno povečanje potrošnje oglja. Zaradi pomanjkanja premoga je poleg tega izredno narasla potrošnja drv. Končno pa se morajo velike količine lesa porabiti za za izdelovanje krmilne celuloze, ki se je izredno dobro obnesla in danes nadomešča znatni del prej uvožene krme za živino. Da se bo lahko čim večja količina celuloznega lesa predelala v krmilno celulozo, je švedska vlada te dni omejila potrošnjo papirja in je bil obseg švedskih dnevnikov skrčen za 30°/o. Švedske tvornice celuloze pa morajo do 31. maja 1943 izdelati 700.000 ton krmilne celuloze. Ker je proizvodnja krmilne celuloze za prehrano Švedske izredne važnosti, se bo morala proizvodnja krmilne celuloze povečati tudi na škodo izvoza specialne celuloze za izdelovanje umetne svile in celulozne volne, čeprav je po tej celulozi veliko povpraševanje iz inozemstva. Sestanek španskega nacionalnega sveta Madrid, 15. juL d. Kakor javljajo s službenega mesta, se b0 17. julija sestal k svečani seji pod predsedstvom državnega šefa generala Franca Španski nacionalni svet, pred katerim bo podal general Fran-co na obletnico španske nacionalne revolucije pregled o položaju. Raznašalca (-ko) ea okraje ST02ICA-JEŽICA in SAVLJE — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. Dobri izgledi evropske žetve Kljub dolgotrajni In hudi zini in kljub vojni so prva poročila o izgledih letošnje Setve ugodna Začetek žetve je bal že v mirnih časih •dogodek, ki ni prijetno vznemirjal le kmetovalca, temveč je pritegnili pozornost vseh. zato ni čuda, da se v času vojne toliko ži-vahneje tehtajo njeni izgledi in računajo njeni rezultati Tisk vojskujočih se držav drugod. Na Danskem je ugodno pomladno deževno vreme znatno itzbod jšado letina Da bodo kmetje imeli dovolj semenj® za ozimno setev, se bo prva oddaja na Danskem vršila letos šele septembra. Z uvedbo ugodnejših cen se je z žitom obdelana površina je letos kar sie da zgodaj začel zbirati podatke o žetvi, pa bomo brez dvoma ustregli čitatefljem, če podamo kratko stituacijsko poročilo tudi mi. Žetev se je sicer komaj začela, zato, razume se, ne moremo podajati številk. V splošnem pa se vendar že danes lahko reče. da bo žetev v Evropi kljub vojni, ki je odtegnila produktivnemu delu mnogo marljivih rok in marsikateri košček polja spremenila v bojišče, kar zadovoljiva. Sicilija spet postala žitnica Italije V Italliji se je žetev pšen:«e kljub neugodni pomladi začela v običajnem času, ker je vreme zadnjih tednov povsem popravilo, kar je setvi škodovali dolgotrajni mraz. To je vsekakor velikega pomena, ker bo dovolj zgodnja žetev omogočila, da se usj>ešno posejejo nove kulture. Po pšenici bodo v Italiji sejali zlasti koruzo Za južne predele Italije je bila minula zima do neke mere ugodna, tako da žito ni trpelo zaradi velike vročine, ki sicer rada zakrivi pre-zgodnjo zori te v. Pšenica obeta na Siciliji do 40 stotov na hektar Upravičeno je pričakovanje, da bo Sicilija spet postala žitna zdela dni ca Italije, kakor je brla nekoč. Zelo dobro kaže tudi pšenica v Zgornji Italiji, kjer je pridelovanje žita največjega pomena. Strokovnjaki računajo s sorazmerno visoko h ek t »litrsko težo pridelka, tako da bo zrnje najboljše kakovosti za peko. Neurja, ki so konec junija in prve dni tega meseca obiskala Zgornjo Italijo, so se na srečo držala le ozkih obalskih pasov, tako da žitu niso prizadejala škode. Da tH> o pravem času dovolj žita na razpolago, bo dosti pripomoglo tudi dejsitvo. da se za žito, ki je oddano državnim zbiralnicam do 10 jullija, izplačuje posebna nagrada po 20 lir za stot. Da se zagotovi zadostna kol i čina prehrane, je država letos poostrila žitno kontrolo od miatilnice do mlina. V Nemčiji in na severu Tudi v Nemčiji je vreme v mesecu juniju ugodno potekalo, da je pospešilo zorenje ozimine in rast jar.h žit. Tudi v Nemčiji so za obvezno oddajo leto« mnogo strožji predpisi in poleg krušnih žit se bodo« morali letos oddajati tudi ječmen in pa nekatere nižje žitne vrste, ki so se doslej pretežno uporabljale za krmo. Enotna državna krušna karta, ki ie bila uvedena v Nemčiji omogoča mnogo kasnejši pregled potrošnje tistih, ki se sami oskrbujejo, s tem, d/a se morajo odločiti za mlin. za peka ali za prodajalca moke. od katerega jemljejo vse leto moko ali kruh. Tudi v Nemčiji se zgodnja od3aja pridelka pospešuje s tem. dei se prvim oddajam dovoljujejo višje cene in posebne nagrade. — V severnih državah so se izgledi na žetev izboljšali čeprav je zima napravila večjo škodo kakor na Norveškem letos povečala. Znatno so se izboljšala tudi izgledi na Švedskem, kjer je zima posevke hudo prizadela, V Severni Finski je obdelana površina sicer manjša kakor v normalnih letih, na spet osvojenem ozemlju pa je obdelanih 75 odstotkov predvojnega obsega. Na Južnem Finskem pa se ozimno in ja>ro žito prav lepo razv ja. Dobre vesti iz Madžarske Medtem ko si sni velesili na vso moč prizadevata, da si sami zagotovita zadostno količino žitnega prdelka, pa je žetev v južnovzhodnih evropskih državah velikega pomena predvsem z ozirorn na presežke, ki jih lahko izvozijo. Madžarska je »voje dosedanje predpise o obvezni oddaji spremenila v tem smislu, da se previški več ne oddajajo do 31. oktobra kakor doslej, temveč v teku 15 dni po mlatvi, Za nadzorstvo mLatve p« so postavljeni posebni kontrolorji. Z uvedbo nakaznice za krušno žito je uvedena tudi strožja kontrola nad potrošnjo oseb, ki se same oskrbujejo. Hkratu se je odmera količine zanje približal« količini mestnih potrošnikov. V trgovini z žitom je nakupovanje komisionarjev omejeno na posamezna področja V pozni pomfladi stanje posevkov ni bog ve kaj dobro kazalo v zadnjih tednih pa je ozimina dodobra nadoknadila zamujeno, j ara žita pa so srednje kakovosti. Znatno se bo povečal pridelek koruze, ki so je mnogo posejati tudi v pcredelih, kjer je rimski mraz uniči' ozimino. in pa v nekaterih izsušenih pokrajinah Razvoj koruze je v splošnem prav usoden. Stanje na Balkanu V Rirrmmiji je suho vreme, ki je sledilo prvemu pomladnemu deževju ponekod povzročilo sušo, njeni zli učinki pa so bili s padavinami konec junija znatno popravljeni. Na Seclmograškem pa je takrat prišlo do nalivov, ki so bili doloma spremljani s točo. Četudi se žetev letos pozneje začenja kakor po navadi, vendar računajo z zadovoljivim donosom. — V Bolgariji je biilo vreme — če izvzamemo sušo v drugi polovici maja — žitu precej naklonjeno, *ako da se obeta dobra, zadovoljiva žetev. Najprej se je žetev začela na novo pridobljenih ozemljih Macedonije in Tracije zdaj pa se nadaljuje v pokrajinah stare države — Iz Srbije in Hrvatske poročajo, da so izgledi na žetev zadovoljivi. To je toliko večjega pomena, ker je bila Hrvatska nedavno prisiljena, znižati obrok kruha. — Prav tako si Grčija cd nove žetve obeta znatno olajšanje težkega stanja prehrane. — Kakor Boflgarija se je tudi Slovaška odločila, da se mlatev po možnosti izvrši s stroji, ki zagotavljajo boljše rezultate. Pa v Franciji, Španiji in Švici Iz Francije so dosedanja poročila o razvoju žetve ugodna. Najslabše je obrodil oves, medtem ko jari ječmen odlično kaže. — V Španiji je nudila žetev v maju dobre obete, čeprav je biilo občutno pomanjkanje umetnih gnojil. V prvi polovici jun ja pa je v najvažnejših žitnih predelih zavladala suša. Škoda je tudi, da se je pod vplivom neugodnih cen z žitom obdelana površina nasproti lanskemu letu zmanjšala, tako da je še zmerom za 700.000 do 800.000 ha pod stanjem pred državljansko vojno. — V Švici so se izgledi nasproti maju izboljšali, vendar bo državi, ki je doslej vse preveč puščala žitarstvo v nem ar. težko uspelo, nadoknaditi okrog 500.000 ton pšenice in prav toliko žita za krmo, ki ga je doslej uvažala. Akademife« šele m zavofi! Gil-a Ko je prekoračil Gil dobo študija in poizkusov, je nastopil konkretno pot svoje obsežne in krepke vzgojne delavnosti. 2e v prvih začetkih fašističnega prevzema vlade je obrnil Duce na to poprišče vso svojo skrb in pozornost ter je s >Car-to della šcuola« postopoma uvrstil vzgojno funkcijo z vsemi ostalimi življenjskimi in važnimi narodnimi problemi. Zavodi, ki so se ustanovili v Italiji in tujini od 19. stoletja dalje, so se bližali svojemu koncu. Tudi najbolj poznani izmed njih so storili pač, kar so mogli, v resnici bolj malo; njihovo delo je bilo sko-ro ve lno negativno in rušilno. Ti zavodi so bili pač otroci svojega časa; tistega časa, ki je bil tako ljub in drag ljudem starega meščanstva, vdani vsemu in pripravljeni na vse. Ta svet se je pa začel podirati pod razkrajajočim bičem nove revolucionarne in borbene generacije, ki je združila v sebi najplemenitejše težnje in najčistejše ideale. Na razvalinah te revščine in večkrat celo pokvarjenosti so se začele dvigati akademije, zavodi in šole Gila, svetišča vere in gorečnosti, trden izraz strankine volje ter bojišča proti sebičnosti strankarskih interesov, proti ozkosrčnim idejam in krajevnim Rlikam. že ustanovljenim so se pridruževali vsako leto novi zavodi, vsi usmerjeni proti istim smotrom, kulturnim in poklicnim, a istočasno tudi političnim in plemenskim smotrom, ki niso samo sodobni, ampak uprti tudi v bodočnost proti fašističnemu idealu višjega življenjskega pojmovanja ln toliko zaželenega romanstva. Da bi se uresničilo prizadevanje po duhovnem dvigu našega ljudstva, je bilo treba posvetiti posebno pozornost bodočim vzgojiteljem ter misliti na kadre te brez- mejne legije na p shodu proti novim ciljem duhovnega prerojenja našega naroda. Ta naloga je sicer težka a ne neizvedljiva, ker pristopajo k tem novim zavodom prav tisti možje, ki so živeli v ozračju revolucije ter imajo za seboj že dolgo dobo nesebičnega sodelovanja v vrstah mladinskih organizacij; zato so sQpsobni, da postanejo zavestno orodje propagande in trdnega vodstva vseh mladostnikov obnovljene Italije. AKADEMIJE, ZAVODI m ŠOLE GIL-a, KI SO SE USTANOVILI DO SEDAJ.* Akademija Gil-a — Foro Mussolini Roma. — ženska akademija Gil-a Roma. — Glasbena Akademija Gil-a — Foro Mus-solini (ženski oddelek) Roma. — Zavod za voditelje in upravne funkcionarje Gil-a Citta di Castello. — Zavod za voditelje Gil-a (srednja tehn.šola) Rieti. — Sabljaška akademija Gil-a — Foro Mv.ssolini Roma. — Zavod za učiteljice Gil-a Roma. — žensko učiteljišče Gil-a Orvieto. — Lektorski zavod — Foro Mussolini Roma. — Aeronavtični zavod »Bomo Mussolini« Forli. — Navtični zavod Brindisi. — Nav-tični zavod Venezia, — Mornarski zavod »Caracciolo« Sabaudia. — Zavod za vojaško specializacijo Bolzano. — Zavod za učitelje v organizacijah Gil-a Udine. — ženski zavod za voditeljice Gil-a Firenze. Zavod za učitelje zborovskega petja Vi-cenza. — Zavod za učiteljice zborovskega petja Bergamo. — ženski zavod za povelj-nice Gil-a Vittorio Veneto. — Moški zavod »3 gennaio« za vojne sirote (Trgovska strokovna ftoia) Torino. — Moški zavod »Medaglia d'oro Aldo Fiorlni« za vojne sirote (Strokovna industrijska šola) Lecce — Zavod »Vittorio Veneto« za vojne sirote (Strokovna rokodelska šola) Firenze. — Moški in ženski zavod za vojne sirote (Osnovna ln strokovna šola) Teramo. — Moški zavod za vojne sirote (Srednja šola) Spoleto. — Moški zavod za vojne sirote (Moška strokovna šola kmetskega tipa) Pontlnia. — Zavod za vojne sirote (srednja šola) Padova. — Zavod za vojne sirote (osnovna šola) Tagliacozzo. Blagor sončnic Tudi pri nas, še v večji meri pa v južnejših predelih spada sončnica med najzgovornejše ln najzanimivejše znake poletnega občutja v polju. Ta visoka svojevrstna rastlina črpa svoj sloves iz dejstva, da se njeni veliki, rumeni cvetovi vrhu stebla ves dan obračajo za tokom sonca. Po rodu j« sončnica Iz Mehike m Peruja. V južni Rusiji je bila pred dobrim stoletjem že tako udomačena da je na njeni osnovi zrasla razsežna industrija olja. Kmet, ki je položil temelje novi pridobitnosti, se je pisal Bo- Jtarov. V neki vaat voroveškega okraja Je odkril oljnate odlike sončičnega semenja. Od takrat se je gojitev sončnice razž rila po vseh južnejših deželah Evrope, zlasti v Rumuniji, Bolgariji ta na Madžarskem, kjer obstoje dandanes veliki nasadi, pa tudi v Italiji. Povprečna teža hektolitra sončičnlh semen znaša okrog 40 kg, pridela pa se od 50 do 65 hi semenja na hektar. Sončnica se na vsaki zemlji m pod vsakim podnebjem sorazmerno dobro obnese, ker ni Izbirčna in je zelo odporna nasproti mrazu, slani in suši. Semenje daje praženo in zmleto tudi nje gojitev po mestih. Četudi zaradi ga pomešamo s kakim drugim surogatom. V splošnem lahko rečemo, da je sončnica dragocena rastlina. Upravičeno priporočajo tudi nej gojitev po mestih. Četudi zaradi skopo odmerjene zemlje v mestnih naselbinah ni mogoče pridelovati sončnic v velikem, industrijskem obsegu, je njen pojav v meščanskih vrtovih vsaj velike propagandne veljave. Dandanes, ko v vseh vojskujočih se državah primanjkuje maščob in zlasti še olja, naj bi sončnica v vsaki vrtni kulturi dobila mesto, ki ji po naravi gre: ne samo, da je gredam v okras, temveč tudi — gospodinjstvu v korist. Dogodivščine najmlajšega alpnca Trinajstletni Jurij Matijev;«, ki ss mu četsiiki ubili očeta in mater Trieste, 15. julija V časih vojne vihre, kakršne preživljamo ni sicer nič več vznemirljivo in nevarno, zgodbice, ki jih pripoveduje bivši najmlajši itailijanski alpinec, če ga smemo tako imenovati, 131etni Jurij Matijevič, po rodu iz okolice Užica, pa vendaT ne srečate vsak dan. Dečka, ki nosi si vozel eno umtormo z vsemi pridevki pravega vojaka, so pred dnevi zaustavili obmejni organi pri Postu-mii in ga poslali v Trieste. Tu so fanta začasno spravili na varno v Zavodu sv. Anton«. V slabi italijanščini je mali Matijevič prippvedoval svojo življenjsko storijo, ki je v resnici vredna usmiljenja in občudovanja V njegovi pripovedi je sicer nekaj navzkrižij, v jedru pa vendarle utegne biti resnično: samo preveč je bilo razburljivih dog> divščin, da bi fantazija ostala brez besede. Očeta in mater, je pripovedoval med drugim, so mu ubili četniki na Hrvatskem. Imel je sicer še sestro, ki je poročena in ima tri otroke, vendar mu ni bilo do tija. da bi pri nji iskal pomoči. Rajši je zaprosi gostoljubja poveljnika italijanskega 7. Al-pinskega polka, ki je bil tedaj nameščen tam. Kmalu je postal najmlajši vojak regimenta, dobil je uniformo, čevlje m klobuk s peresi. V polku je ostali 8 mesecev, kaj tjriča. da se je dobro udomačil n da so ga vojaki vzljubili. Stregel in pomagal jim je, kakor je vede! in znal. in tako si je s svojo vnemo po lastnem zatrjevanju ondob i na klonjenost predpostavljenih s samim povej'-nikom na čelu. V priznanje za pogum .m požrtvovalnost. ki ju je pokazal v mnogih težkih trenutkih, je prejel oojni trak z bodaloma in spominski križec Armade, ki ju - pon osom nosi na prsih. Pozneje pa se je moral na svojo veliko žalost ločiti od polka, ki se je vračal v Italijo. Toda Jurij Matijevič se je dotlej toliko privadil vojaškega življenja, da se tr.u ni dalo več v civil. Že prej je bil naveza! dobre stike z vojaki neke sanitetne čete. Zdaj je po vsem prešel k n':m, zamenjal je klobuk s čepico in si nadel nove distinkcije. Toda pri sanitejcih ni dolgo esta! in potem so ga odvedli v Trieste. Fant sicer mnogo govori, kaže pa tudi mnogo •'skienega zanimanja in lepih želja. Narp>*ej bi se rad naučil italijansko pisati in brati, potem pa bi rad šefi v Rim. da vidi Duceia Velik požar pred loo leti Največja katastrofa, ki je zadela starodavno Laško ob Savinji * (Op. ur. Prosimo vse one, ki bi se za nje zanimali, da se obrnejo za pojasnila na urade našega Zveznega Poveljstva.) Nemški listi se spominjaio velike katastrofe, ki je pred dobrimi »to leti zadela takratni La«ki trg. V večernih urah jje dne 28. aprila 1840 začela goreti lesena koliba v južnem delu trga Medtem ko so si z največjim naporom prizadevali udušiti ogenj, so ljudje z grozo opazili, da je začela goreti tudi neka hiša prav sredi trga. Porna-'gači in radovedneži, ki so se biili zbrali okrog prvega ognja, so se razbežali na svoje domove, da si zavarujejo vsak svojo streho nad glavo pred razdivjanim elementom Na nesrečo je vlekel veter, ki se je čez čas spremenil v pravi orkan Zareče skodle, pa tudi cele dole streh je nosilo preko trga in po dolini nad Savinjo, pa kakor pripoveduje kronist, je ZTačna stiuja zanesla ogorke z laškega požara preko hribov no ter do Save. Kmalu so bile domala vse hiše v trgu, katerih strehe so bile krite s skodlami, pa tudi hiše onkraj Savinje poo hribom sv. Miheila v plamenih. Vročina je bila tolikšna, da so pobegnili tudi najpogumnejš1 izmed tržanov. Med zadnjimi, ki jim je upadel pogum, je bili tudi nadučitelj Anton Flis, ki je na begu našel zapuščeno hrizga'1-no sredi trga. Zavlekel jo je s seboj do mo- stu preko Savinje in tam so s pomočjo te brizgailne rešili grajsko poslopje, ki je bilo tudi že v plamenih. Razdejanje, k: ga je povzroči! poza-r. je bilo strašno. Pogorelo je 54 poslopij v trgu in 6 hiš na desnem bregu Savinje. Zupna cerkev je s stolpom vred ostala brez strehe, šest zvonov v zvoniku je bil ogenj raztopil, kazalci na stolpni uri pa so negibno kazali pol 9., usodni čas. ki je Laškemu prinesel tolikšno gorje. Še kosi pohištva, ki so jih bili ljudje v obupu pometali v Savinjo so bili zgoreii. kolikor so štrleli iz vode. Lahko sd mislimo bedo in obup prebivalstva ko se je razvedelo. da so plameni zahtevali!'tudi 6 človeških življenj. Med njimi je zgorel tudi 531etni barvarski mojster in trški blagajnik Andrej Herman Čeprav je Laško v svoji zgodovini doživelo mnogo težkih dni — tako so ga Turki v drugi polovici 15. stoletja razdejali, leta 1682. pa ga je prav tako obiskal velik požar — vendar je katastrofa, ki ga je doletela z ognjem pred 100 leti, najhujša, kar jih pomni kionika prijaznega mesteca ob Savinji. Kje si najbolj varen pred strelo Smo v letnem času, ko se pogosto pojavljajo nevihte s strelo in gromom. Zato se nam zdi prav, da v izogib številnih nesreč, ki so največkrat posledica nevednosti ali lahkomiselnosti; opozorimo čitate-lje, kako naj ravnajo, da bodo najbolj varni pred strelo. Če smo ob nevihti doma v hiši, potem glejmo, da bomo šli v tisti prostor, kjer ni nikakšne kovinske napeljave, po kateri bi strela mogla najti pot v hišo. Izogibaj-mo se tudi bližine peči, okna ali odprtih hišnih vrat. skozi katera močno piha. Najboljši prostor je v sredini prostorne sobe. Življenje na dragih planet Ob pogledu na zvezdno nebo z milijoni zvezd, ki se odkrivajo našemu zvedavemu pogledu, se vedno znova poraja staro vprašanje: Ali so tudi na ostalih zvezdah bitja, ki so se prav kakor človek na Zemlji dvignila nad vse ostalo živstvo, kar se tiče umskih in stvarjalnih sposobnosti? Nemara imajo prebivalce že najbližji planeti, otroci istega Sonca, ki vzdržuje življenje na naši Zemlji? Ljudi, ki so prav kakor mi iz mesa in krvi, nam podobni, kakor mi ustvarjeni? Na ta vprašanja odgovarja strokovnjak dr. H. Dekker med drugim takole: Ljudij kakršni smo mi, gotovo ni na drugih svetovih. Lahko zatrdno rečemo, da jih ni nikjer. Zakaj človek je otrok naše Zemlje. Ali je mogoče, da bi bil kje planet enake velikosti, gostote in teže kakor naša Zemlja? Dalje: da bi bil v enaki razdalji od enakega Sonca, da bi imel enako pot okrog njega z isto dolžino leta, dneva in noči, z enako menjavo letnih časov? Da bi bila na njem enako razdeljena voda in kopno, gozdovi in puščave, gore in doline? Da bi bile tudi enake globine morja in tokovi rek? Ista vulkanska preteklost, iste polarne spremembe. Isto popotovanje morij in kopnin, iste ledene dobe in kli-matične spremembe? Se pravi, da bi bil kje planet, na katerem bi tisoče razvojnih možnosti življenja zavzelo natanko isto smer ter bi po isti tesni razvojni poti v milijonih let dospelo k istemu srečnemu naključju: k pojavu človeka? Taka zvezda bi morala biti ne samo fotografsko verni posnetek Zemlje, marveč kar kinematografsko natančna kopija njenega razveja, tako da ne bi niti za hip krenila v kakšno drugo, prav tako možno smer. Kakor ni bilo med milijardami ljudi nikdar dveh poedincev, ki bi si bila povsem enaka ne le na zunaj, marveč tudi v vsem poteku svojega življenja, ne more biti med svetovi, ki jih vidimo v vsemirju, dveh docela enakih. In če niso enaki vzroki in pogoji, tedaj ne morejo biti enake posledice. Zaradi tega moramo enkrat za vselej pokopati misel, da bi bili tudi na drugih planetih »ljudje«. Toda to še ne izključuje možnosti, da bi bila kje v vsemirju neka bitja, ki so prav kakor človek obdarjena z umom, samo da so prišla kvišku po neki drugi razvojni poti in imajo drugačno telesno podobo. Nemara da so kje taka bitja. Se več: mogoče je, da so dosegla mnogo popolnejšo tehniko, da umejo svoje planete izkoriščati na mnogo temeljitejši način kakor mi in da razpolagajo z naravnimi silami, ki so Zemljanom še povsem neznane. Lahko da so nas prekosila tudi v umetnostnem ustvarjanju ter da bi nam mogla biti bleščeč vzor v ljubezni do bližnjega in v izvrševanju nravstvenih zapovedi. Kdo bi to vedel? Vse, kar bi mogli ljudje v najugodnejšem primeru doznati z vsemi svojimi znanstvenimi pripomočki, je to, ali je na drugih svetovih splch mogoče življenje. Šele potem prihaja na vrsto drugo vprašanje: ali je razvoj življenja na teh svetovih zavzel tisto smer, ki je privedla h kroni stvarstva: k bitju, ki bi se moglo po pomenu in zmogljivosti primerjati s človekem? Neka stvar ostaja v tej negotovosti to-lažljiva: naravni zakoni so na vseh vse- mirskih telesih isti kakor na naši Zemlji. To smemo tolažljivo trditi. Zanesljivost in natančnost astronomskih napovedi in računov pričuje o obstoju istih sil, ki delujejo na našem planetu z enako zakonitostjo svojih učinkov. Vemo tudi, da so vsemireka telesa iz iste snovi, ki tvori našo Zemljo enako kot ostalo vsemirje. O tem nas ne poučuje samo pogled na drobce drugih nebesnih teles, ki padejo kdaj pa kdaj na naša tla, namreč drobci meteorjev; to nam dokazuje tudi kemično preiskovanje zvezd s spektralnim aparatom. Ta razčlemba je tako natančna, da vemo skoraj več o sestavi daljnih Sonc kakor pa o sestavi naše Zemlje. Ko so pred leti odkrili na Soncu značilno prvino, tako zvani helij, ki ga na Zemlji še niso našli, so ga jeli tudi tu iskati in ker je bilo znano, kake lastnosti ima. so ga tudi našli. Danes se s tem plinu podobnim elementom polnijo zrakoplovi. Spektralna analiza nas je tudi poučila, da se kemične snovi na vseh nebesnih telesih vežejo in ločijo pod istimi pogoji in istimi zakoni. Prav zaradi tega laže presojamo neko oddaljeno zvezdo ali planet naše sončne obitelji ter ga primerjamo z Zemljo. Kako bodi torej ustvarjen planet, če naj bo na njem tško življenje, kakor ga poznamo mi na Zemlji? Seveda se je moral že toliko stotisoč-letij sukati po vsemirju, da se je temeljito ohladil. In sicer ne samo toliko, da se je voda vlegla in da sta se — četudi le začasno — ločila kopno in morje, marveč mora biti tako ohlajen, da je skorja na njem zadosti gosta in da se razžarjena notranjost na površini nič več ne 6utL Drugi važen pogoj je Sonce, ki ne sme biti ne preveliko in ne preblizu, tako da ne učinkuje škodljivo na razvoj življenja; mora biti samo v primernem ohlajeval-nem stanju. Naše Sonce je že dolgo v takem procesu, zato nima več bele razžar-jene svetlobe, ki s preobilnimi ultravijo-ličastimi žarki vpliva pogubno na vse kemične spojine, torej tudi na sleherno živo tvarino. . Nadalje mora imeti tak planet ozračje z dušikom, kisikom in ogljikom, ki nastajajo samo pri ohlajevanju planeta in ki se morajo trajno ohraniti v pravilnem razmerju, kar je mogoče samo tedaj, če ima planet zadostno težnost, da obdrži ta zračni ovoj okrog sebe. Zato s« mora planet tudi precej naglo sukati okrog svoje osi. Nadaljnji pogoj je v tem, da je ogljikova kislina v vsakem trenutku povsod v zraku. To pa je mogoče tedaj, če planet ni prestar in preveč ohlajen, tako da skozi razpoke in vulkane še vedno uhaja iz žareče zemeljske notranjosti. Važno je nadalje, da je povsod tam, kjer imej življenje svoje torišče, dovolj vode. To pa je mogoče samo ob ugodni razdelitvi suh® zemlje in vode. pri čemer morajo biti zadosti veliki oceani, da se lahko izvršuje tisti krogotok vode, ki ga življenje nujno zahteva. Tako vidimo, da so pogoji za nastanek In razvoj organskega življenja bolj zapleteni in medsebojno povezani, kakor bi se zdelo površnemu pogledu. Življenje na drugih planetih zahteva« iste pogoje. Ali so dani? In če so dani, ni treba, da krene v svojem razvoju v isto smer in k istim rezulatom. saj smo videli, da omogočajo isti temeljni pogoji tisoče kombinacij in najrazličnejše možnosti. Mnogi ljudje mrzlično hite zapirat vsa okna, takoj ko zaslutijo nevihto. To m priporočljivo, zlasti če je v sobi več oseb. Najbolje je okna na vetrovno stran zapreti, nasproti ležeča okna pa odpreti. Ce smo ob nevihti na cesti, je boljše, da ostanemo sredi ulice, kakor da iščemo zavetja v bližini zidov ali pod nastreški takšnih hiš, ki nimajo strelovoda. Zlasti se izogibajmo prostorov, kjer teče strešna voda v močnih curkih na tla. Na prostem je zelo nevarno iskati zavetje pod hrasti, vrbami in topoli. V iglavce in breze strela ne udari tako rada. Zelo redko tudi slišimo, da je strela oplazila lipo, hruško ali bukev. Nikdar ne stopimo tesno k deblu drevesa, ampak rajši pod vnanje veje na tisti strani, od koder ne piha veter. V gozdu se ob nevihti zate-cimo tja, kjer so drevesa enako visoka in enako gosta. Pod posamezno stoječimi drevesi je nevarnost večja, prav tako tudi pod drevesi, ki se suše. Kadar nas zateče nevihta na prostem, brž odložimo vse stvari, ki privlačujejo strelo. Tedaj tudi ni priporočljivo spustiti se v beg, kajti tek povečuje nevarnost, da udari v nas strela Iz Srbije Beograd ima 295.718 prebivalcev. Dne 24. junija avedeno ljudsko štetje v Beogradu je izkazalo 295.718 prebivalcev. Od tega je moških 142.993, žensk pa 152.725. Prisega pripadnic ženske delovne službe. Preteklo nedeljo je bila v Franzfeldu v Ba-natu svečana prisega pripadnic ženske delovne službe v Banatu. V navzočnosti predstavnikov stranke se je 56 nemških deklet zaobljubilo, da bodo zvesto izpolnjevale vse dolžnosti, ki jih od njih zahteva Fiihrer. Slikarska razstava v Beogradu. V prostorih Kolarčeve univerze v Beogradu je bila preteklo nedeljo odprta razstava gojencev slikarske šole Mladena Josiča. Nemški bankovci ne veljajo več. Do 15. t. m. je srbska Narodna banka umaknila iz prometa vse bankovce nemške kreditne blagajne. Odslej nemških bankovcev ne bo več zamenjavala Kovin bo imel ladijsko zvezo. Med Beogradom in Velikim Gradiščem obratujoči parniki se bodo 3 u • B B m m B B & a * K B a V - - mMm Angleški topovi, ki so jih nplenffl v Egipta Italijanski vojald, ujetniki ▼ Marši Matruku, snemajo angleško zastavo in dvigajo trobojnico ob padca te trdnjave Boj komarjem Dunaj čan dar. Max von Kulmer je v času najhujše gospodarske krize v bivši republiki Avstriji, ko je bila težka za vsako delo, vodili wstilniško podjetje v poplavnem ozemlju Donave v bližini Hainburga. Prostor je bil lep in števillo gostov, ki so obiskovali ta kraj, je postalo po Kulmer je vem spretnem gospodarjenju kmalu prav zadovoljivo. Toda ljudje so se v poletnem času pritoževali nad veliko nadlogo: v tem času je bila okolica naravnost okužena z miriadami Komarjev-. Ker so Kulmer jevi dohodki za.voljo tega hudo trpeli, saj so mu v pravem pomenu besede krvoločne živailice odganjale goote, je Kuilmer sklenil, da bo okolico rejiil te nadlege. Po daljšem proučevanju in eksperimentiranju je tudi v resnici dognal nekatere metode, ki so imele uspeh. O svojih izkušnjah s komarji pripoveduje sedaj v nekem članku zandimive stvari. Najobičajnejši način, da se obranimo komarjev, pravi Kulmer, je pač ta. da si kožo nateremo s kakšnimi dišavami. V dobi kopalne sezone prodajajo in priporočajo v ta namen najrazličnejše pripomočke. Večina med njimi je v resnici dobra, na žalost pa pomagajo vse te maže le za kratek čas. Po Kulmerjevih izkušnjah spada med na;'b«ljše pripomočke proti kemarjevim pikom citro-novo olje, ki ga premešamo z vazelinom. Če pa te komarji navzlic temu opikajo, je najvažnejše to, da se ne pričnes praskati To ti stvar v vsakem primeru samo poslabša. Kdor je po svojem poklicu prisiljen, muditi se v »zakomarjenih kraj'h. stori najbolje, da se pusti pošteno opikati. Cez nekoliko tednov pridobi tolikšno imunost, da pikov niti ne čuti več, vsekako pa ne dobi kožnih izpuščajev. Toda praskati se na noben način ne sme. Da-li pomagajo komarjev i piki v resnici proti revmatizmu, kakor mnogi trdijo, je še veliko vprašan ie. Kulmer pravi, da pozna razne stare jše gozdarje, ki pošteno trpijo za revmatizmom, čeprav jim pikov v življenju, Rogu bodi po-toženo, ni manjkalo. Pogosto so že priporočali uničevati komarje (večinoma oplojene samice), ki pre-zimujejo v kleteh, lopah in podobnih krajih. To je metoda, ki gotovo ne more šiko-dovati, toda s po&ebno koristjo se tudi ne more ponašati. Sicer je res. da izvirajo nova pokolenja nekaterih vrst komarjev izključno od prezimujočih samic, toda čeprav bi uničili večino teh starejš;h živali, bi si mnogo ne pomagali. Neko'ko bi jih vedno ostalo, a komarji se razmnožujejo v ugodnih pogojih v tako siloviti meri. da bi to malo število popolnoma zadostovalo za pošteno nadlegovanje v novem poletju. Dosti več uspeha je pripisovati primernemu »obravnavanju« zarodišč. Glede teh si si ljudje niso povsem na jasnem. Vedeti bi morali vsekako, da potrebujejo vse vrste komarjev za svojo razmnožitev vode. A ni vsaka voda primerna za njihove namene Hitro tekočih in obsežnih vodovij se samice, ki ležejo jajca, sikrbno izogibajo. Prav tako ne dobimo komarjeve zalege v pravih ribnikih in vaških mlakah, po katerih čofo-ta perutnina. Vzrok je lahko uganiti: ribe m perutnina najbolj vneto pokončujejo zalego. Enako je* sploh z vsenp stalnimi vodami, ki žive v njih tudi stalno nešteti, požrešni sovražniki komarjev. Končno ne prihajajo v poštev niti dežne mlake, ki ne trajajo več nego tri tedne. Če vse to premislimo, vidimo, da je število zarodišč. ki zaslužijo našo pozornost, precej omejeno. Največ komarjih Ličipk dobimo v nestalnih mlakužah, ki nastajajo s pronicanjem vode, zavoljo poplav in deževja ter se drže dalj časa. Razen tega dobimo zalego ob robovih potokov izven toka, dalje v napravah za zbiranje namakalne vode, v sodih z deževnico itd. Na vsak način pa dajejo komarji prednost mlakam, ki jih ogreva mnogo sonca. Število jajčec in ličink, ki jih dobimo včasih v teh majhnih zbiralnikih vode, je naravnost fantastično. Ličinkam pa moremo razmeroma lahko ter z majhnimi sredstvi do živega. Na razpolago so nam za ta namen razni preizkušeni pripomočki. Uničevalno delo pa opravljamo najbolje kakšno uro pred zatonom sonca. »To je vse lepo,« bo dejal marsikdo, »a kaj nam pomaga uničiti v kakšnem zako-marjenem kraju še toliko zalege, če pa letijo novi komarji potem od vseh strani noter?« Tako ugovarjajo tisti, loi menijo, da so v zakomarjenih krajih komarji pač povsod in da letijo neprijetne živalice brez načrta sem in tja ter napadajo človeka, kjerkoli ga dobe. To mnenje pa je zmotno, izkušnje o navadah komarjev govore drugače. Kulmer je napravil glede tega, kako se komarji vedejo, kako sd iščejo toplokrvnih bitij, ki so jim potrebna za razmnožitev. in kje običajno počivajo, številne poskuse. Pokazali so mu sledeče: 1. Komar, ki se je pravkaT izlegel, ostane najprvo v svojem »rojstnem kraju« in ga zapusti šele tedaj, če pride toplokrvno bitje v njegovo območje. 2. Razdalja, na katero čuti komar toplokrvno bitje, znaša največ osem metrov, njegova letalna brzina je kvečjemu 10 km na uro in zato ni čudno, da se n pr. kolesarjev v krajih, kjer je drugače dosti komarjev, živalice ne lotijo. 3. Če se žrtev umakne iz komarjevega območja (ki ima. kakor smo pravkar povedali, premer kvečjemu 16 m), se živa! vsede nekje v najbližji bližini. Komarji potuiejo tedaj s toplokrvnimi bitji in se širijo na ta način preko obsežnejših področij. Pri tem je treba vedeti, da velja vse to za samice komarjev, kajti samci sploh ne prikaso in kot nadloga ne prihajajo v poštev. Samica pa se razen v dobi parjenja nikoli ne spravi v polet, ki bi že v naprej ne veljal »navr-tanju« kakšne žrtve. 4. Žival sd najde svojo žrtev skoraj iz ključno s svojim posebnim čutom za toplo KULTURNI PREGLED Uspeh hrvatske likovne umetnosti na Biennali v Benetkah Največji sodobni kipar Ivan Meštrovič v središču priznanja in občudovanja Zagreb, julija Tudi letošnja druga vojna Biennale v Benetkah je v polni meri ohranila stari sloves najboljše revije mednarodne likovne umetnosti. Med enajstimi narodi, ki razstavljajo, je zbudil zasluženo pozornost hrvatski paviljon, ki je bil otvorjen v prisotnosti Kralja in CesaTja, Ministra prosvete Bottaia ter predsednika razstave grofa Volpija. To je prva kolektivna umetniška razstava hrvatske države v inozemstvu. Razstava hrvatskih umetnikov je zbudila zanimanje zlasti zaradi razstavljenih del največjega sodobnega kiparja Ivana Meštroviča, čislanega po vsem kulturnem svetu. Po soglasnem mnenju italijanske in mednarodne kritike je Meštrovič nedvomno največji kipar na letošnji Biennali. Poverjenik hrvatske razstave, znani folkloristični slikar Vladimir Kirin je umel s samo 56 deli dvanajstih hrvatskih umetnikov pokazati najbolj re>-prezentativna dela hrvatske umetnosti, ter vzbudil pozornost mednarodne umetniške javnosti na hrvatski paviljon ob skoraj trd in pol tisoč razstavljenih delih. < Umetniški ponos Hrvatske Meštrovič je sicer že znan in priznan razstavljolec na Biennalah, kakor v Italiji sploh. Ze 1. 1907. je prvič stopil pred mednarodno javnost na tedanji Biennali. Štiri leta pozneje je na mednarodni umetnostni razstavi v Rimu ob priliki 50-letnice zedinjenja Italije, nastopil že kot nova zvezda svetovnega kiparstva. Že na Biennali 1. 1914 je dosegel Meštrovič splošno priznanje mednarodne kritike. Sin kmečkih staršev iz Otavie v Dalmaciji, v svoji mladosti ovčja pastir, je tedaj hitro prišel na glas. Že na obronkih dalmatinskih planin je začel rezati v les in modelirati. Starši so ga dald v uk klesarskemu mojstru. Ta je hitro spoznal njegov talent in dosegel, da je bil sprejet na Umetniško akademijo na Dunaju. Ze na Dunaju se je uveljavili kot umetnik velikih kvalitet. V Pariz odhaja že kot zrel umetnik. Tu je do stpel v okolje, kjer se je njegov genij naglo razvil in tako prišel do polnega izraza. Med svoje prijatelje ga je štel tudi veliki francoski kipar Rodin. Izredni umetniški talent je Meštroviču odprl pot v svet. O njem obstoji v Evropi in Ameriki obilna literatura, ki mu priznava prvenstvo kot največjemu živečemu kiparju sedanjosti. Velik del njegove plastike je nacionalno-zgodovinsko ;n-spiriran. Pozneje so ga močno zavzeli tudi verski motivi. Najmočnejše pobude mu dajejo narodne pesmi in sveto pismo. Umetnik dela z enako silo in veščino v kamenu, bronu in lesu. V teku svojega dolgoletnega umetniškega dela je ustvaril mnogo plastik trajne vrednosti. Zlasti v monumentalnih skuilpturah je dal Meštrovič nepozabna dela. Izredno se je izkazal tudi v arhitekturi. Meštrovič razstavlja že polnih štirideset let po vseh kulturnih središčih Evrope in Amerike. Na letošnji Biennali so razstavljena sledeča njegova dela: Pieta, Evangelist Luka, Evangelist Janez (vsa tri v bronu). Beg v Egipt, Jezus med modrijani, Lazarjev« vstajenje, Obsodba grešnioi, Beseda na Goji in V Getsemanu (leseni reliefi). Mednarodna kritika na Biennali splošno prznava. da je Meštrovič danes največji zastopnik kiparske umetnosti na svetu sploh. Njegova umetniška sila je vprav gigantska in suverena. Njegova skupina svetih skulptur je izzvala splošno občudovanje. V njih se iz-raž« pomirjena sila mogočne zrelosti. Naj-pon embnejša med njimi je velika brons-sta Pieta cerkve Sv. Marka v Zagrebu med dvema veličastnima pojavima evangelistov Janeza in Luke. Prav tako je izzvala splošno priznanje skupina lesenih basreliefov, ki predstavljajo posamezne prizore iz Kristusovega živ.jenja. To je priznala /usti vsa italijanska umetniška kritika. Tako piše »Con-iere dela Sera«: »Hrvatski paviljon je v bleščeči luči vrednosti umetnika svetovnega glasu Meštroviča. Njegovi mogočni kipi, polni plastičnega in tragičnega, lahko rečemo michelangelovskcga vzpona, so izrazi konstruktivne in stilistične jasnosti«. V sredi Hrvatskega paviljona je izleženo poprsje poglavnika. delo kiparja Augustin-čiča. Z njim je ta nadebudni umetnik zopet dokazal, kako velik je v zamisli in v izdelavi. Med hrvatskimi slikarji so vzbudil; posebno pozornost trije veliki talenti, ki so pa žal umrli že v mladosti Med njimi je Račič tragično končal svoje življenje v Parizu, dočim sta Kraljevič in Plančič unr-la za zahrbtno boleznijo. Pokojni Plančič je imel vse pogoje, da se razvije v slikarja evropskega formata. Njegove slike iz Francije se odlikujejo po svojem življenjskem gibanju in ostroumnem opazovanju, kakor tudi po živahnem prelivanju barv. Najmočnejši talent hrvatskega slikarstva Račič se odlikuje zlasti v portretih, katerim je dal razen svežine in mehkobe tudi globino da-, ševne interpretacije. Kraljevič se je odlikoval po svojem ostroumnem in okusnem proučevanju človeških likov. Delal je olja. akvarele, pastele, bakropise, lesoreze in naravnost sijajne risbe. Vsi trije so bili dostojni učenci Montparnassa. Najstarejši med razstavijalci je benešk, dijak Vidovič. ki je dolgo delal tudi v Milanu in drjgih italijanskih krajih. Razstavljal je v mnogih evropskih umetniških središčih, tako tudi v Ljubljani. Zlasti se odlikuje po prekrasnih interierjih, ki se lahko merijo z najboljšimi slikami te vrste sploh. Kljakovič je znani slikar fresk, ka jih najdemo zlasti v cerkvi Sv, Marka v Zagrebu kakor tudi v drugih znamenitih cerkvah na Hrvatskem. Kot tak je pravi pesnik pobožnega navdahnjenja. Tudi v svojih velikih dekorativnih slikah se je izkazal kot mojster kompozicije. Vsi ostali razstavljalci so mlajši, od štirideset let navzdoL Med njimi je Režek posebno izrazit s svojo tipično interpretacijo običajev in čustvenosti zagorskega kmeta in s svojimi tihožitji. Ostali razstavljalci »o se zlasti uveljavili na veliki zagrebški razstavi »Pol stoletja hrvatske umetnosti«, ki je podala odlični retrospektivni pogled na vso hrvatsko umetniško ustvarjanje. Motika se odlikuje po svojih izrazitih barvnih tonih. Brlič dela največ tihožitja z močno osebno noto in značilnim kolorizmom, kakor tudi z izrazito interpretacijo. Crnobori je razstavil svoj posebni nostalgični pejsaž. Mezdjič je odličen v pej-sažu ter izvrsten portretisit. Šohaj je sijajni tolmač barv. Njegova tihožitja so izvrstna. Končno se je izkazal tudi Kopač, sveži m bleščeči kolorist. Vsi omenjeni hrvatski umetnika, ki obkrožajo velikega Meštroviča, dostojno zastopajo hrvatsko umetnost na letošnji Biennali in kažejo njeno zrels umetniško individualnost. INSERIRAJTE V „JUTRU" to ookum krvno temperaturo »Nos« jI pri tem skoraj nič ne pomaga. Kdor se hoče prepričati o pravilnosti teh Kulimerjevih trditev, mu po njegovem nasvetu na treba drugega, nego da se postavi v dnevu brez vetra v kakšen hudo zako-marjem kraj, in sicer z brizgalko s strupeno snovjo zoper mrčes v roki ter počaka. da se zberejo komarji iz območja s premerom kakšnih 16 m okrog njega, če potem te živalice z brizgalko temeljito pokonča, bo užival popolno mir — dokler se ne bo premaknil s tega mesta. Če se pa premakne samo za nekoliko korakov, zaide v območje drugih komarjev in ne bo dolgo trajalo, da navalijo nanj Da bi voh izdajal komarju bližino »darovalca krvi«, se vidi Kulmerju zelo neverjetno, in sicer že zavoljo tega. ker izpuhtevajo toplokrvne živali, kakor konji. psi. prešiči itd. najrazličnejše duhove, a jih komar;i napadajo enako kakor ljudi. Kako reagirajo na svetlobo je tudi težko reči. V splošnem jih svetloba ne privlačuje Jarke sončne in umetne luči se vsekako očitno izogibajo, enako ognja in dima. V svetlem dnevu si iščejo senčnih in temnih prostorov, kjer čakajo na svoje žrtve. V črni noči pa se tudi ne zganejo s svojih sedišč. Le če preti nevihta, so v vsakem času napadalni. V rosnem in svežem jutru te komarji skoraj gotovo ne bodo nadlegovali, pač pa tedaj, kadar je zrak soparen in so trave suhe. Iz vsega tega bi bilo sklepati, da privablja komarje nad človeka in živali v prvi vrsti toplota, in sicer približno enaka krvna temperatura 37 do 38 stopinj Celzija. Kulmer je napravil glede tega poučen poskus. Na prostem je postavil z vodo napolnjene in toplomeri opreml jene lonce, pod nje pa špiritove gorilnike. Čim je šla vodna temperatura čez 30 srtopimj, so prileteli komarji in sedli na posode. Šele tedaj, ko je temperatura prekoračila 45 stopinj, so se umaknili in izostali. Za popolno natančnost jim pri krvni temperaturi torej ne gre. Lonce je Kulmer ovil z muholovnim trakom in je na ta način lahko nalovil mnogo komarjev. Iz teh opazovanj bi se dali posneti razni praktični načini za borbo proti komarjem. Tako bi nam n. pr. zelo koristile električno nabite mreže nad površinami, ki bi jih ogrevali s termostati. Električne uničevalce žuželk poznamo sicer že dolgo, toda če komarji nimajo vzroka, to je toplote, zavoljo kata-e bi jih obiskovali, nam te priprave nič ne koristijo. A tudii brez aparatov lahko mnogo dosežemo, če se zavedamo, za kaj gre. Tako so nam vse živali, ki tekajo podnevi naokrog in se vračajo zvečer v hlev, izvrstne zaveznice proti komarjem. S tem. da izžarevajo toploto, privlačujejo te žuželke, jih zvab-Ijajo v velikih množinah v hleve in tam se zjutraj z razpršilnikoim in strupeno snovjo lahko spravimo na komarje, ki sedijo na stenah. Zlasti kokoši so nam za takšno borbo zelo koristne, a s to metodo prizade-nemo tudi razne zajedavce perutnine. Če so nam na razpolago manjši prostori ki vodijo neposredno na vrt. ute. kopalne kabine in podobno, jih zvečer s primerno pečico malo ogrejmo in začudili se bome. koliko nadležnega mrčesa bomo tam lahko brez truda pokončali. Borba proti komarjem tedaj ni tako brezupna. kakor bi bilo videti na prvi pogled. Mekaj opazovanja in malo vsakdan ieea dela nas bo kmalu povedlo do uspeha. Če komarje stalno uničujemo, si lahko ustvarimo znosne razmere celo v krajih, kjer teh živaK drugače mrgoli. RAZNAŠALKO (-CA) ca okraje KOŽARJE - PODSMR EKA — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domačini iz omenjenih krajev. ~'ii*^iir7iin r-i« i«r"ž~ci« ANEKDOTE Kovač Ko je nekoč Caruso gostoval v majhnem ameriškem mestu, je imel na sporedu tudi Brahmsovo pesem »Kovač«. Tik pred začetkom koncerta pa je pevec zvedel, da hoče neki moški za vsako ceno priti do njega, in sicer v osebni zadevi Sprejel ga je. »Kakor sem na programu bral,« je dejal možak, »pojete nocoj tudi pesem o kovaču. Jaz sem edini kovač v tem mestu in bi vas prav lepo prosil, pa še zelo hvaležen bi vam bil, če bi vstavili v pesem še to, da popravljam tudi otroške vozičke.« VSAK DAN ENA m Ai^ist je ugrabil svojo zaročenko m P"? i b4 * 36.000 Italijanov se- bo vrnilo iz Abesi-nije. Po posredovanju Švice in Španije je prišlo med Anglijo in Italijo do sporazuma o vrnitvi 36.000 italijanskih državljanov iz Vzhodne Afrike. Od teh jih je 9500 že prispelo v italijanska pristanišča. » Kongres za vojno kirurgijo \ Boiogni. V nedeljo so v Boiogni otvoriii strokovno zborovanje vojaških kirurgov, ki se ga je udeležilo veliko število odličnih specialistov in vojaških zdravnikov iz vseh krajev Italije. Predsednik kongresa, prof. dr. Pie-tro Calicetti, je predaval o nalogah specialista za bolezni ušesa in grla v vojni, sledila pa so še številna znanstvena predavanja z raznih področij sodobne kirurgije. * Italijanski cilji v Albaniji. Hrvatska revija »Suvremenost« se v daljših izvaja-njiii bavi s položajem v Albaniji in ugotavlja, da je pripojitev Albanije k Italiji bila velikega pomena, za mir in red na Balkanu, kakor tudi v interesu obeh sosednih narodov. Ustanovitev albanske fašistične stranke je bila posledica najožjega sodelovanja albanskega ljudstva z italijanskim imperijem. Smoter Italije je dvigniti civilizacijo albanskega naroda, ki je bil prej popolnoma zapuščen in sam nase navezan. Vzgoja delavcev in izboljšanje njihovega socialnega položaja pa je glavna naloga Italije. * Silna nevihta nad Comom. Med silnim bliskom in treskom se je v ponedeljek utrgal oblak nad Comom in njegovo okolico in ulila se je strahovita ploha, med katero se je usula tudi gosta, kakor oreh debela toča. Toča je padala vzdržema nad 10 minut in je po poljih in vrtovih prizadejala veliko škodo. Zanimivo je, da se je pred 32 leti na isti dan in ob isti uri razbesnela nad pokrajino enako silovita nevihta, ki je ljudem ostala v živem spominu. * Toča v okolici Benetk. Okrog Porto-gruara pri Benetkah se je v ponedeljek med bliskom in gromom izdivjala nevihta, ki je zavzela precej širok in okrog 5 km dolg pas. Vihar je bil tako silovit, da je upogibal, lomil in ruval drevje, vmes pa je padala toča, ki je prizadejala mnogo škode posevkom. Veter je med drugim podrl hlev nekega kmečkega posestnika in kakšnih 5 dimnikov se je porušilo s streh. * Cena čebuli in paradižnikom v Italiji. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je odredilo nove cene za prodajo čebule in paradižnikov, veljavno od 12. junija t. 1. Cena čebuli na debelo pri proizvajalcu znaša 85 lir za stot, paradižnikom pa 90 lir. * V Nemčiji so lani natiskali 341 milijonov knjig. Kljub vojni je kulturna delavnost v Nemčiji zelo živaima. Zlasti knjižni trg je razgiban kakor v normalnih letih, o čemer priča dejstvo, da je bilo lani v Nemčiji natisnjenih 341 milijonov knjig, številka, ki od leta 1933 ni bila več dosežena. Lani je v Nemčiji izšlo okrog 100 milijonov knjig več kakor predlanskim. Dve tretjini knjig so nova dela, ki so se prvikrat tiskala. Prvotiski so dosegli povprečno naklado od 11.000 do 18.000 izvodov. Na prvem mestu so literarna dela, na drugem pa knjige političnega značaja. * Zelenjava za električni tok. Nekaj občin v južni Baranji dobiva električni tok iz elektrarne v Osijeku. Odškodnino zanj pa konzumenti ne bodo plačevali v ma-džarskohrvatski kliring, ampak bodo po najnovejšem sporazumu dobavljali za porabljeni tok zelenjavo in sadje. * Pšenično zrno mu v ušesu kali. V nelti vasi v okolici Ferrare se je 5-leten kmečki deček pred nekaj dnevi igral na ta način, da je na domačem podu metal polna- prgišča pšeničnega zrnja v zrak. Pri tem ni opažal, da mu je eno izmed zrnc padlo v uho. Čez neka^ časa pa je v ušesu začutil tako silne bolečine, da so ga morali domači prepeljati v bolnico. Vlaga in toplota v ušesu sta bili krivi, da je zrnce začelo kaliti in rasti. Zdravniki so se morali odločiti za operacijo, da so dečka rešili nenavadnega vsiljivca. * Nenavadna aretacija v Milanu. Preko nekega križišča v Milanu je neki potnik — dostojno oblečen mož srednjih let — tako nerodno hodil, da ga je moral prometni stražnik opozoriti na prekršek cestnega reda. — Mi hočete naložiti globo? je vprašal neznanec. Nimam niti beliča in danes še nisem jedel. — Stražnik je nato zahteval, naj se legitimira. Mož je iskal in brskal po žepih, a legitimacije ni bilo od nikoder. Tedaj je iznenada planil in začel bežati kakor iz uma. Stražnik se je pošteno začudil, ko je videl, da mož teče naravnost proti kvesturi, in* je pohitel za njim. Sam od sebe je neznanec poiskal dežurnega uradnika na policiji, se zgrudil a stol v njegovi sobi in dejal: — Jaz sem Mario Guidoni, trgovec iz Aquile. Taščo sem ubil. — Ko se je tako izpovedal, se ni mo^el več zadrževati in se je krčevito razjokal. Milanska policija je v resnici že pred dnevi prejela iz Aquile uradno obvestilo, da je Guidoni dne 23. junija' z nožem navalil na svojo taščo in ji prizadejal več ran, ki pa na srečo niso bile smrtne. Guidoni živi ločeno od žene, usodnega dne pa jo je obiskal in se nekaj sporekel z njo. V prepir je posegla tudi tašča, hoteč braniti svojo hčerko, tedaj pa je mož pobesnel in jo napadel. Po dejanju je pobegnil iz Aauiie in se cele tri tedne potikal okrog s pekoče zavestjo, da je taščo ubil. Policija ga je zadržala v zaporu. * Šest otrok se je zastrupilo s peškami od breskev. V Milanu je Jolanda Ra-scconigi, ki ima moža pri vojakih in sama živi s šestimi otroki, samimi sinovi v starosti od 6. do 14. leta, pripravila močnato jed z jedrci od breskev in marelic. Otroci so se z slastjo najedli okusnega peciva, kmalu nato pa so drug za drugim začeli tožiti o silnih bolečinah. Zdravnik je ugotovil, da so se zastrupili z jedrci, in je odredil prevoz vseh šestih v bolnico. Stanje treh je resno, ostali trije pa so izven nevarnosti. * žene brez nogavic ne smejo po Svetih stopnicah v IJimu. Pred dnevi smo poročali o ukrepu pristojnih cerkvenih krogov, ki dovoljuje iz nekaterih praktičnih razlogov tudi ženam brez nogavic obiskovati božje hiše. Naknadno je uprava Svetih stopnic pri sv. Janezu Lateranskem v Rimu sporočila vernikom in vernicam, da je tudi v bodoče absolutno prepovedano hoditi po Svetih stopnicah gospem in gospodičnam brez nogavic in s prekratkimi krili. * Bolgarska vlada je pooblaščena za reševanje židovskega vprašanja, v bolgarskem uradnem listu je izšel pooblastitveni zakon, na podlagi katerega je ministrski svet pooblaščen, da v lastnem delokrogu izdaja odredbe v zvezi z židovskim vprašanjem. Zakcn pooblašča vlado, da sme tudi spremeniti dosedanje določbe o obdavčenju židovskega premoženja in prometu z njihovimi nepremičninami. * Tri smrtne nesreče pri čiščenju greznice. Trije delavci, 51 letni Paolo Lomo-lino ter brata Angelo in Nicola Mastro-totaro, so v neki vasi pri Bariju čistili greznico. V jami je delal Lomolino, ki pa mu je zaradi izpuhtevanja strupenih plinov iznenada postalo slabo. Poklical je Angela na pomoč in ta ga je že spravljal čez rob, ko je pritekel še Nicola, pa tako razburjen, da je oba skupaj sprožil nazaj. Potem jima je iznova skušal pomagati iz jame, a brez uspeha. Vsi trije so v greznici našli smrt. * Smrtna obsodba nevarnega roparja. Pred posebnim sodiščem za obrambo države, ki je zasedalo v Catanii, je bil Carlo Orestano, že večkrat kaznovani tat in razbojnik, obsojen na smrt. V Catanii je izvršil dva roparska napa.la z orožjem v roki, preoblečen v unfiormo javnega kontrolnega organa. * Najvišji zelenjadnl vrt v Evropi. Tudi Švica ima zaradi vojne precejšnje prehranjevalne težkoče. Zato si vsakdo pomaga, kakor si pač more. Prav smel poskus, da si zagotovi boljšo prehrano, je napravil oskrbnik koče na Eishornu. V višini 2657 metrov je z velikim trudom obdelal vrtiček, kjer je posadil krompir in nekaj zelenjave. Njegov trud je bil nagrajen. Krompir in povrtnina na njegovem vrtu prav dobro uspevata. IZ LJUBLJANE Razdeljevanje krompirja Ljubljana, 15. julija Prehranjevalni zavod Visokega komisa-riata za Ljubljansko pokrajino bo začel danes, dne 15. t m. deliti ponovno pošiljko krompirja na —F— odrezke julijskih živilskih nakaznic, in to po 4 kg na osebo. Krompir bodo delili isti trgovci kot do sedaj po Lir 2,25 za kg. Potrošnki se opozarjajo, da se bo delil krompir na •—H— in —G— odrezke samo še do 18. t. m., nakar —H— in —G— odrezki zapadejo, —F— odrezki pa zapadejo 25. t m. Opozarjamo, da so to zadnje pošiljke zgodnjega krompirja. Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko Pokrajino u— Poroka. Prejšnji teden sta se poročila gdč. Marija Jesihova in g. Milan Antosiewicz, mestni finančni komisar. — Uglednemu ljubljanskemu paru želimo mnogo sreče na njegovi skupni življenjski poti. u— Nova grobova. Za vedno je zatisnil svoje oči g. inž. Marjan Kune. Zapušča soprogo go. Mileno, rojeno Senekovičevo in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v četrtek ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. — Po daljši bolezni je na ljubljanski kliniki umrla ga. Anica Bavčarjeva, rojena Oblakova, soproga čevljarskega mojstra. Pogreb blage pokojnice bo danes v četrtek ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, svojcem' pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci vseh odsekov in oddelkov, ki imajo popravni izpit iz italijanščine in ki stanujejo v Ljubljani, naj se nujno javijo najkasneje do petka, dne 17. julija v di-rekcijski pisarni med 9. in 10. uro. Direk-cijska pisarna posluje v II. nadstropju, soba št. 31., vhod z Gorupove ulice št. 10. u— Prošnja tramvajski upravi. Iz vrst čitateljev smo prejeli: Tramvaj se ustavlja na križišču pri Moretu, od tu proti Ran-zingerju je zopet postajališče; torej kakih 30—40 korakov narazen. Zakaj se ne ustavlja voz pred Kregarjevo hišo, kjer je večji dotok potnikov? Vrhu tega je tam dovolj prostora, medtem ko je pri Moretu huda stiska s prostorom. Prosimo vodstvo električne cestne železnice, da uvažuje našo upravičeno prošnjo. u— Rekordno število osebja mesarskih in gostilniških obratov se je davi udeležilo cepljenja zoper tifus. Vendar pa kljub veliki udeležbi ni bilo prav nobene zamude časa, ker je na mestnem fizikatu poslovanje tako hitro, da pri tem cepljenju vsakdo pride takoj na vrsto. Kakor že omenjeno, je treba na mestni fizikat priti po štirikrat po dve zaščitni tableti, da je učinek zanesljiv ter so cepljeni obvarovani tifusa. Pri zadnjem obisku dobe cepljenci uradno potrdilo, zamudnikom pa mestni fizikat izjemoma nudi še priliko, da šele v četrtek 16. t. m. zjutraj ob 7.30 začno s cepljenjem. u— Po i/, kg prave Franekove cikorije podo dobili vsi nad 14 let stari potrošniki na odrezek E julijske živilske nakaznice pri onih trgovcih, kjer dobivajo racionira-no blago. Kilogram cikorije velja 30.20 L. Zaradi nakazil naj se zglase vsi trgovci na drobno, razen onih, ki dobivajo racionira-na živila v Skupni prodajni zadrugi, v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu v sobi št. 8 po naslednjem razporedu: v četrtek 16. t. m. trgovci z začetnimi črkami A do J, v petek 17. t. m. od K do O, v soboto 18. t. m. od P do S, v ponedeljek 20. t m. pa trgovci z začetnimi črkami š do 2. Trgovci bodo oddajali strankam blago zaradi ugotovitve starosti samo po predložitvi pravilno izpolnjene živilske nakaznice. Iz Novega mrAi u— Mokri blagoslov. Letošnje leto suša stalno grozi, toda doslej je še vedno pravočasno dež namočil polja in tako poskrbel za nemoteno rast poljskih pridelkov. Lepo vreme v preteklem tednu, ko so že nastopili pravi poletni pasji dnevi, je zopet popolnoma izsušilo zemljo in oči kmetovalcev so se ponovno obračale v nebo ter prosile dežja. Posebno potreben je bil dež krompirju, ker je obstajala nevarnost-da bi šel preveč v stebla, ter fižolu, ki prav sedaj cvete. K lepše rasti pa bi brez dvoma pripomogel tudi koruzi in vsej ostali povrtnini. V noči na ponedeljek se je nebo naoblačilo in v ponedeljek zjutraj je pričel padati rahel dež, ki so ga kmetovalci in vrtnarji pozdravili z največjim veseljem. n— Pes ga je ugriznil. V Irči vasi pri Novem mestu je domači pes nenadoma po- pade! 11 letnega sina kamnoseškega mojstra Janka LukSiča in ga nevarno ugriznil v nogo. Ni še ugotovljeno, ali je bil pes stekel, vendar so dečka prepeljali na opazovanje in zdravljenje v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov. n— S češnje je padeL V Gabrijeli pri Tržišču je splezal na češnjo 20 letni sin posestnika Ciril Zabukovec. Ko se je sklanjal za češnjami, je naenkrat izgubil ravnotežje •_in padel na tla- Pri padcu si je zlomil desno roko in desno nogo ter se zdravi v kan-dijski bolnišnici usmiljenih bratov. Z Gorenjskega Jitbilef predsednika deželnega sodišča. Predsednik deželnega sodišča dr. Fritz Ma-rinitseh v Celovcu je dne julija praznoval 651etnico rojstva. Pri tej priliki je bila v porotni dvorani skromna, a prisrčna slovesnost, ki so ji prisostvovali člani nacio-nailsocialističnih strokovnih organizacij za sodišče, državno tožilstvo in jetnišnico teir zastopniki podeželskih sodišč. Iz Spelje štaferske Letovanje nemške mladine na Prager- skem. Nemška mladina, včlanjena v štajerski zvezi, si je na Pragerskem priredila taborišče, ki bo trajalo od 10. do 29. julija. 34 vaških knjižnic v mariborski okolici. Dne 19. julija bo v mariborskem okoliškem okraju otvorjenih 9 novih javnih knjižnic, tako da bo v vsem okraju 34 izposojevalnic knjig. Tolmači se iščejo. Pred dnevi se je vršila na Dunaju konferenca zastopnikov pristojnih strokovnih organizacij in ustanov, ki je razpravljala o potrebi tolmačev v novih pokrajinah. Na konferenci se je naglasila nujnost, da naj bi se po vseh krajih ustvarile možnosti, da se izšola čim več jezikovno usposobljenih moči. Gospodarski razvoj v Evropi je prinesel s seboj tudi veliko potrebo po jezikovnih posredovalnicah, ki bo v bodoče zavzela še večji obseg. Vsakdo, ki premore potrebno jezikovno znanje, naj pomaga pri izpolnjevanju zastavljenih nalog ter naj se takoj javi državnemu tolmaškemu uradu ali pri njegovih zastopstvih. m Predavanje dunajskega kirurga. Na povabilo hrvatskega zdravniškega društva bo danes predaval v Zagrebu predstojnik kirurške klinike na • Dunaju vseučiliški profesor dr. Schonbauer o vojni kirurgiji. Hrvatski dijaki na Dunaju v enotnem društvu. Na Dunaju študirajoči hrvatski dijaki so se združili s »Hrvatskim akademskim društvom August šenoa«. 1940«. Ob tej priliki je bila majhna svečanost, na katero so povabili številne goste, med njimi tudi rektorja dunajske univerze prof. drja. Knolla. Predsednik društva Rene Marčič je v nagovoru poudarjal odločilno vlogo, ki jo ima Dunaj za kulturno življenje hrvatskega naroda. Bolgarija se bo udeležila zagrebškega velesejma. Iz Sofije poročajo, da se bo Bolgarija oficielno udeležila zagrebškega jesenskega velesejma. Plače državnih uradnikov ne bodo zvišane. V razgovoru s predstavniki tiska je finančni minister dr. Košak med drugim dejal, da se plače državnih uslužbencev in upokojencev na noben način ne bodo zvišale, vlada pa je zato sklenila ustanoviti preskrbovalne urade za državne nameščence. Te ustanove bo" financirala država, da bodo lahko vsakemu nameščencu dobavile blaga v višini 2000 kun. Dobavo bo treba plačati v 12 mesečnih obrokih. Upokojencem bo pomagano na ta način, da bodo črtane nekatere dajatve, ki so jih morali doslej plačevati. Zgodovinske znamenitosti v Travniku. Med starinskimi zanimivostmi je vakufska uprava v Travniku začela popravljati dva nagrobnika, kjer so pokopani trije bosen-ski veliki vezirji, ki so stolovali v Travniku. So to grobovi Mustafe paše, Alidže-maludin paše in Musinzade Abdulah paše. Zob časa je nagrobnike precej poškodoval in bodo zdaj obnovljeni, da bo zgodovinska zanimivost ohranjena tudi potomcem. Varaždin dobi kanalizacijo, šele preteklo leto se je pokrenilo vprašanje kanalizacije Varaždina z mrtve točke. Lani so že položili prvi kilometer cevi, letos pa z delom nadaljujejo. Računajo, da bo glavni kanal do jeseni gotov. Zdravstvo na Hrvatskem se je zadnji čas močno popravilo. V državi je 60 bolnišnic s skupno okoH 13.500 posteljami. V tem številu niso vračunane bolnišnice raznih bolniških blagajn. Po ena bolniška postelja odpade na vsakih 480 prebivalcev, zdravstveno ministrstvo pa si prizadeva, da bi to število znižalo na 200. Trenutno sta v gradnji dve bolnišnici in 3 zdravilišča. o šolske počitnice bodo trajale po uredbi prosvetnega ministra na vseh hrvatskih šolah od 15. julija do 15. avgusta, s Podražitev tobačnih izdelkov. Listi poročajo, da so se cigarete in tobak na Hrvatskem znova podražili za več ko 40 odstotkov. Slive bodo bogato obrodile. Iz vseh krajev, ki so znani po veliki proizvodnji sliv, prihajajo poročila, da bo letošnja letina izvrstna in obilna. Uadio Ljnbllsna ČETRTEK, 16. JULIJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in napevi 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Pesmi in napevi. 12.40:1 Koncert altistke Vide Rudolfove. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo- Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.25: Radijske pesmi — Orkester »Cetra« vodi dirigent Barzizza. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje sopranistka Sonja Ivančič — Operna glasba. 21.15: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Li-povška. 22.00: Veselo glasbo vodi dirigent Gallino, v odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. P??flpis3 o rekviziciji nepremičnin v uporabo za vojaške namene Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1041-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno. izdati predpise o rekviziciji nepremičnin v uporabo za vojaške namene odreja: Člen 1. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino sme na zahtevo vojaških oblastev odrediti, če je to potrebno v obrambne in varnostne namene, rekvizijo nepremičnin, njih priteklin in z njimi trajno zvezanih stvari. Člen 2. Ne smejo se rekvirirati: 1. obče dostopna poslopja za bogoslužje. 2 poslopja. ki jih uporabljajo verske združbe. 3. poslopja, ki so neposredno fioločena za namene javne pomoči ali dobrodelnosti. 4. poslopja. v katerih so javne blagajne. člen 3. Vojaško oblastvo. za katero se ie nepremičnina rekvirirala jo sme doldčiti za namen, ki se mu zdi najumestnejša in lahko na njej izvrši nova dela. Člen 4. Rekvizicija se izvrši z odlokom Visokega komisarja, ki se mora priobčiti prizadeti stranki, če je odsotna pa njenim svojcem ali osebam, ki so v njeni službi, ter mora navajati označbe rekvirirane nepremičnine in po možnosti tudi pred vidno trajanje rekviziciie. Ob izvedb; rekvizici je mora'o prevzemajoči vojaški.organi napraviti zapisnik, v katerem se popišeta nepremičnina in njeno takratno stanje. Člen 5 Vojaško oblastvo. za katero se je nepremičnina rekvirirala. mora plačevati za rekvizicijo odškodnino ki se po možnosti pogodi v sorazmerju z rednim donosom, katerega lahko daje nepremičnina, upoštevaje tudi pc-tekline in njej stalno priključene predmete. Če se ne doseče dogovor, določi odškodnino Visoki komiaaT po zaslišanju poročila enega izvedenca prevzemajočega vojaškega oblastva in načelnike odseka ze javna dela pri Visokem komisariatu. OdškOdnino plača iz svojih sredstev in neposredno prevzemajoče vojaško oblastvo. če se je rekvirirala nepremičnina radi uporabe pa več ko en mesec se plačuje odškodnina v mesečnih obrokih za nazaj, sicer r>a ko se rekvizicija konča. Člen 6. Takoj ko preneha potreba, ki je !ala povod za rekvizicijo, se mora nepre- Nič več nezaposlenih Število za delo sposobnih ljudi znaša v Evropi 255 milijonov, od katerih je kljub povečani vojaški proizvodnji in vpoklicem pod orožje bilo leta 1941. še vedno okoli 2.5 milijona nezaposlenih. Razdeljeni so približno na* 15 držav. Vedno večje pomanjkanje delovnih moči v Nemčiji Je imelo za posledico znatno zmanjšanje števila nezaposlenih v evropskih pokrajinah, ki je bilo prej mnogo večje. Tudi ostali del nezaposlenih delavcev bo v najkrajšem času dobil zaposljenje v sami Nemčiji ali v industrijah, ki delajo za sile osi. Delovni trg v Nemčiji kaže že več let znatno pomanjkanje delovnih moči v primerjavi s prostimi, pri delovnih uradih najavljenimi mesti. Pomanjkanje se ni moglo izenačiti nitj z zaposlitvijo vojnih ujetnikov; število prostih delovnih mest, ki je v začetku lanskega leta znašalo okoli poldrug milijon, je v začetku tega leta še poraslo na. preko 2 milijona. Medtem ko je prej veliko za delo sposobnih ljudi, ki v svoji domovini niso mogli najti zaposlitev. bilo prisiljeno na izseljevanje iz Evrope, to po vojn j ne bo več potrebno, če se bodo delovne moči uporabljale po točno določenem načrtu in z možnostjo zSdostnega zaslužka in dostojnega življenja. V sedanji vojni dobljena izkustva se bodo lahko v največji meri izkoristila za pravilno usmeritev delovnih naporov. V Nemčiji se problem presoja na ta način, da odviSne delovne moči v posameznih deželah nikakor ne smejo. ostati neizkoriščene. Ce je kje preveč za delo sposobnih rok, -Jih Je treba poslati tja, kjer jih primanjkuje, in narobe. Vsakdo mora biti zaposlen. Ce domovina nima te možnosti, naj gre v tujino, kjer primanjkuje delovnih moči. Da ima^ urejena uporaba delovnih moči same prednosti, je dovolj dpkazano v sami Nemčiji, kjer je zaposlenih na milijone tujih delovnih moči. Evropa bo po vojni tvorila delovno za-jednico, ki v svojih vrstah ne bo imela več nezaposlenih, ampak vse ljudi primerno zaposlene in za njihovo delo dostojno plačane. m posvetovsimer Temperament. Vaše pismo je prav zgovorna slika Vaše površnosti. Pisava, oblika, vsebina — vse kaže nestalnost, neurejenost in šibko voljo. Lotevate se mnogih stvari in se vanje ne poglobite. Darove imate in ste gotovo dovzetni za dobro in lepo, toda vse Vaše zanimanje je čisto na površini. Treba Vam je vaje, da si ojači-te voljo in privzgojite vztrajnost, šolo ste zgodaj opustili, ker kljub nadarjenosti niste Imeli veselja do učenja. Z drugimi .besedami: niste se hoteli učiti nekaterih predmetov, ko so Vam drugi sami šli v glavo. Občutno pomanjkanje volje in vztrajnosti. če mislite kaj doseči v življenju, se lotite resno samovzgoje. Ne klonite pred navideznimi težavami. Lepa vaja samopre-magovanja za Vas bi bila že ta, da si popravite rokopis. Vadite se v le popis ju! To ni samo zaradi pisave, marveč da se pokaže, ali sploh lahko sedite zdržema celo uro pri delu, ki ni ravno najprijetnejše in ako imate vztrajnost, da to delate redno dan za dnevom. Pustite blodno hrepenenje po pustolovščinah, pustite ameriške plese. Kar pa je glavno: Tako mladi ste, da še vse lahko popravite! 30. junij. Kaj vendar hočete z moškim, ki prav nikoli ne priha;a na dogovorjene sestanke, dasi on sili, da se domenite zanje? Stvar je več kakor sumljiva. Ne morem se otresti misli, da Vas oblega za-jjeljivec, ki bi rad kaj dobil od Vas — to ali ono —, ki pa"se Vas in Vašega poštenega dela sramuje. Ko Vas bo popolnoma omrežil in Vas imel v rokah, bo počel, kar bo hotel. Ne poslušajte . njegovih besed! Kdor ni zvest dani besedi, ni mož in ima kaj nelepega za bregom. Zlo je v tem, da so taki ljudje simpatični, očarljivi ln znajo sladko govoriti. Ali je njegov poklic in posel res tako vzvišen, da se sme sramovati Vas, ki si 9 poštenim delom služite mičnina. neutegoma spet izročiti. Ko se nepremičnina spet izroči, sestavijo vojaški organi poleg zapisnika, napravljenega pri prevzemu, nov zapisnik, v katerem se navedejo spremembe, ki vj se zgodile v stanju nepremičnine zaradi poškodb, preureditev in zaradi kakršne koli druge predelave v zvezi s prevzemom. Či&n 7. Če je nepremičnina v dobi rekvi-zicije utrpela v vrednosti vcjč nego bi se bilo zgodilo ob običajni uporabi, se doda odškodnini iz člena 5. še posebna odškodnina, ki ustreza temu večjemu znižanj^ vrednosti in ki se določi na tamkaj navedeni način. Člen 8. Če je zaradi novih del rekviirirana nepremičnina pridobila v vrednosti, ne -da bi se bil predrugačil njen prvotni ustroj glede na njeno namembo. se upravičenec ne moTe upirati njenemu zopet ne mu sprejemu in mora povrniti izmed izdatka za delo in zviška na vrednosti tisto vsoto, ki je manjša. V ta namen določi vojaško oblastvo, za katero se je bila nepremičnina rekvirirala-to vsoto, pri čemer navede svoj i-zdatek in znesek, ki po njegovem mnenju ustreza dejanskemu zvišku vrednosti. Če nova dela vrednosti nepremičnine niso zvišala, vrne vojaiko oblastvo nepremičnino. ako je ne misli postaviti v prejšnji stan. takšno, kakršna je, nekvarno lastnikovi pravici do odškodnine za morebitno zmanjšbo vrednosti. Ob sporu se likvidirata vsota in odškodnina iz prednjih odstavkov po določbah člena 5„ Člen 9. Kdor se popolnoma ati • tudi (e delno- ne pokori rekvizicijski odredbi ali kakor koli ovira njeno izvedbo ali pr&dru-gači ali kakor koli spremeni stanje rek viri-ranih nepremičnin sc kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z ječo do enega leta in v denarju do 5000 lir. Za sojenje kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade — oddelek v Ljubljani. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem lstu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 8\ julija 1942-XX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli kruh? Tako visokega poklica ni. Pazite, da ne postanete žrtev. X 1942. Dodatno k našemu zadnjemu obvestilu Vam javljamo še to, da so razredni izpiti na gimnazijah v Ljubljanski pokrajini že zaključeni. Edina izjema je gimnazija v Kočevju, ker so bili izpiti odloženi. Prosvetna uprava bo nedvomno določila nov rok zanje, kadar bo to .mogoče. Kar pa se tiče predpisov za razredne izpite, veljajo zanje na naših gimnazijah samo naši sedanji predpisi. Ako izpitov v Kočevju ne bo, potem je leto izgubljeno in se bo treba prihodnje leto znova prijaviti na kočevski ali na kaki drugi gimnaziji naše pokrajine. Pedant. 1.) Indijanci ali Indi? — Rdeče pleme novega sveta je dobilo svoje sedanje ime zaradi Kolumbove zmote. Mož je iskal Indijo in je do svoje smrti živel v veri, da jo je našel. Zato so narodom rdeče polti vzdeli ime Indijanci in zato se tudi otočje, kjer je pristal Kolumb, imenuje še danes Zapadna Indija. Indi pa so prebivalci prave ln resnične (Prednje) Indije, ki pa niso rdečekožci, dasi jim Staretova »Obča zgodovina« pravi Indijanci. Zaradi tega moramo strogo ločiti med Indi in Indijanci. Kolumbova zmota je za vse večne čase dala rdečemu plemenu ime, ki mu prav za prav ne gre na noben način. 2.) Zakaj pravimo mi: Kitaj, Kitajsko in Kitajci, dočim ves ostali -vet govori o Kini, Kinezih? — Ne ravno ves ostali svet. Razen nas pravijo tako tudi Rusi in od . slednjih smo vzeli Slovenci ta izraz. Ko so naši ljudje prvič pisali v knjigah o Kitajcih, so vzeli rusko oznako. Ta se je prav dobro ujemala s predstavo o narodu, ki je takrat še splošno nosil kite. Etimološko obe besedi nimata nikakršne zveze. Kitaj je staro "rusko ime za cesarstvo sredine in neki del Moskve, kjer je bila kitajska trgovska naselbina, se še danes imenuje Kitajgorod — Kitajsko mesto. Izraz Kitaj se je pri nas kaj hitro udomačil ravno zaradi neke namišljene predsta-votvornosti: Kitajci — narod s kitami; s tem seveda ne mislimo reči, da naši prvi zemljepisci ne bi bili vedeli, da Kitaj nima prav nič posla s kito. Ruski izraz Kitaj prihaja od mongolske besede Kataj, pri čemer se prvi a izgovarja polglasno. Starii.oslovec. Ali ste že opazili na vogalu hiše, ki stoji nasproti cerkve sv. Flo-rijana v Florijanski ulici, vogelni kamen opestnik, ki ima skrivnostni napis: Thue reeht ferehte nimant. — ta napis ni tako tajinstven, kaker se vam zdi. Je nemš^d in pomeni: Delaj prav in ne boj se nikogar. Seveda se pravopis ne ujema s sedanjim. Pojdite še enkrat pogledat ta opestnik, pa boste videli tudi letnico, če se prav spominjam, je tam za cerkvijo sv. Florijana v rebri imel svoje domovanje ljubljanski ra-belj. Nemara je ta napis tolažil okolico, ki se je bala neprijetne soseščine, češ: Bodi pravičen, pa se ti ni treba bati niti rablja. Entetč. 1.) O sličnih stvareh ne razpravljamo. Poiščite si podatke v kakem leksikonu. 2.) L. 1937. so v azijski Rusiji našteli kakih 39 milijonov prebivalcev. Ni nam znano, dali so v tej številki všteti tudi prebivalci Zakavkazja. Vendar pa gornja številka ni zanesljiva. Strokovnjaki pravijo, da je preseljevanje v Azijo tako ogromno, da se bodo statistiki zavzeli, ko bodo znane prave številke. Nove industrije, nove železnice in posebne ugodnosti, ki jih dobe pri seljenci, so silno pospešile načrtno preseljevanje. številke sam pa se smatrajo kot vojaška tajnost, ker bi se na njih temelju lahko sklepalo, koliko vojske ima SSSR za resen primer na razpolago v Aziji, ne da bi ji bilo treba poseči po ljudskih rezervah v evropsko Rusijo. Med vojaške tajnosti spada tudi število industrijskega delavstva, železniškega osobja in število svojcev one vojske, ki je stalno razmeščena, od Ba;'kala do Vladivostoka. • Rusko ljudsko štetje daje samo okvirne številke, vpogleda v podrobnosti pa ne dovoljuje. INSERIRAJTE V »JUTRU"! ŠPORT Tabela, ki po]de v arhiv Zadnji pripis k pravkar zaključenemu nogometnemu prvenstvu v diviziji B Zadnjo nedeljo se je v nogometnem prvenstvu Italije končala še druga pomembna faza, in sicer v najbolj dolgotrajni konkurenci divizije B, v kateri je tekmovalo 18 moštev. Kakor smo zabeležili že v torkovi številki, so nedeljski izidi zapečatili usodo naslednjih 6 moštev od teh kandidatov, in sicer Barija in Vicenze v dobro z dokončno oceno za vstop v divizijo A, ter Fiumane, Reggiane, Prata in Lucchesa pa v slabo z izločitvijo iz te skupine in vrnitvijo v naslednji nižji razred. Rezultati sami razen v tekmah v Lodiu in Pescari niso bili več važni za končni vrstni red v tabeli, v omenjenih dveh srečanjih pa sta zmagala oba favorita, kar je imelo za posledico, da je Vicenza obdržala doseženo prednost, ki jo je dobila že pred 14 dnevi, in prebrodila tako najbolj kritično točko v svoje največje zadoščenje. Vse ostalo, kar se je ta dan še dogodilo po raznih igriščih na teh prvenstvenih tekmah, ni bilo odločilnega pomena, čeprav je na primer zanimivo ugotoviti že to, da se je moral Bari kot vodilni klub zelo truditi, da se je z igrišča v Reggio Emilii vrnil domov vsaj s polovičnim .uspehom. Res je tudi, da so se nekatere šibke enajstorice za slovo še uveljavile nad vse pričakovanje, toda razpredelnica imen in končnih točk pa ne govori nič o tem in uvršča vso dolgo vrsto udeležencev samo v tri velike skupine, v ono majhno, ki bo drugo leto uživala ugodnosti najboljših klubov, v ono najmočnejšo, ki se bo spet naslednjo sezono borila za enake cilje v istem razredu, in slednjič v ono četvorico, ki t>o morala znova začeti dolgo in trnjevo pot do ponovne vrnitve v letošnje okolje. Tabela iz divizije B, kakršna je po zaključku prvenstvene sezone 1941/42 in kakršna pojde v arhive nogometne federacije in v razne letne preglede, ki jih bomo kdaj pozneje dobili na spre gled, pa je takale: Bari 34 19 11 4 47 26 49 Vicenza 34 17 13 4 58 18 47 Pescara 34 20 6 8 48 24 46 Padova 34 19 7 8 61 26 45 Brescia 34 16 7 11 57 37 39 Spezia 34 16 6 12 66 40 38 Pisa 34 16 6 12 53 52 38 Novara 34 14 8 12 47 36 36 Udinese 34 15 6 13 43 42 36 Alessandria 34 14 6 14 38 47 34 Pro Patria 34 12 8 14 49 41 32 Fanfulla 34 12 6 16 41 45 30 Siena 34 11 7 16 34 46 29 Savona 34 11 6 17 43 47 28 Fiumana 34 10 6 18 55 58 26 Reggiana 34 7 11 16 25 59 25 Prato 34 7 9 18 30 71 23 Lucchese 34 4 3 27 24 104 11 Zamorski general Pri iskanju »zavezniških narodov«, ki bi se borili namesto Američanov za ohranitev njihove premoči na svetu, so se v VVashingtonu sedaj spomnili tudi na drage črnce. Temnopolti ljudje dozlaj niso uživali posebne naklonjenosti ponosnih Američanov. Vsi se na primer še dobro spominjamo, kako so Američani leta 1937. slabo ravnali s svojimi športnimi tovariši črne polti, ki so z njimi prišli v Evropo in se ramo ob rami z njimi borili za lahkoatlet-ski prestiž Združenih držav ameriških. Zdaj pa, ko je vojna po vsem svetu in tudi v Ameriki, so začeli tudi tamkaj z drugačnimi očmi gledati na ta vprašanja. Američani potrebujejo vojake, ki bodo umirali namesto njih in za ta posel bo prikladnih tudi onih 13 milijonov črncev, ki živijo v severni Ameriki. Od tam se je razširila tudi govorica, da nameravajo prej ali slej sestaviti kar cele divizije črncev, za njihovega vrhovnega poveljnika pa bi kar postavili onega svetovno znanega črnca Joe Louisa m sedanjega svetovnega prvaka v boksu težke kategorije. Joe Louis je brez dvoma zaslužen boksar, ki je tudi sebi pomagal do ogromnih zaslužkov kakor malokateri drugi, toda sicer njegovih ostalih sposobnosti ne cenijo posebno visoko. temveč ga smatrajo za precej povprečnega človeka, ki bi po svoji pameti gotovo ne bil iznašel smodnika. Morda pa bi bili taki generali še najbolj potrebni bojevitim Američanom? (Po športni službi E. S.) Iz lalifce atletike V Gradcu so imeli zadnjo nedeljo tekmovanje za štajersko lahkoatletsko prvenstvo, na katerem so nastopili v množici starih atletov iz onih krajev tudi nekateri Spod-nještajerci, ki so se glede na svojo pičlo udeležbo pokazali v dovolj dobri luči. Med njimi čitamo tudi imena nekaterih atletov, ki so bila včasih tudi na vidnih mestih bivših jugoslovenskih vrstnih redov o domačih in državnih rekordih. Med njimi moramo predvsem omeniti srednjeprogaša Gorška iz Celja, ki je v teku na 800 m šele po hudi borbi s časom 2:01.6 ostal na drugem mestu tik za zmagovalcem Gassen-schmidtom iz Zeltwega (2:01.4). Dalje so med bolje plasirs.nimi atleti iz Spodnje štajerske omenjeni še: Tatschek iz Celja kot prvi v teku na 200 m s 23.2, potem Kolle-ritsch iz Poljčan kot prvi v teku na 400 m s časom 53.7, nato Steiner iz Celja kot tretji v teku na 5000 m s časom 17:11.6 in tudi Hletze iz Maribora kot peti v 17:35.5, za tem isti Kolleritsch kot drugi v skoku v višino z 1.73 in neki Schv/elz iz Poljčan kot peti v skoku v daljino s 6.06 ter slednjič znani mariborski atlet Oroszy, ki je v skoku ob palici s 3.30 m prišel na drugo mesto. — Med atletinjami je večkrat omenjena neka Bajdetova iz Maribora, ki se je dobro plasirala v teku na 100 m, pa tudi v soku v daljino in v metu krogle prišla na sprednja mesta. Od tedna do tedna se boljšajo tudi atletski rezultati na švedskem. Poleg Gundarja Hagga, pri katerem je treba vsak čas pričakovati nove rekorde, so se na zadnjih mitingih postavili tudi mnogi drugi švedski atleti. V troskoku je Halgreen dosegel znamko 14.63, medtem ko je v kladivu prišel Bo Erickson do 55.08 m pred Linnč-jem, ki je dosegel 51.72 m. V izborni formi se je pokazal tudi znani sprinter Lidmann, ki je zmagal v teku na 100 m v 11 sek., na 110 m preko zaprek pa v času 14.6. Strandberg je slavil zmago v teku na 200 m z 21.9. Nilsson. ki je bil včasih hud nasprotnik sr-ednjeprcgašev po Evropi, je doMl tek na 1500 m v 'času 3: jJ4. med tem ko je ^rvo mesto v teku na 10 km zasedel Petersson v času 30:29.8. Francoski atleti na zadnjih mitingih še niso mogli dokazati, da se njihov razred znova približuje mednarodnemu. Nastopili so nedavno v Grenobleu, večinoma sami stari »kanoni«, med katerimi se je najbolj uveljavil sprinter Valmy, ki je na 100 m zmagal v 10.8, poleg njega pa še Bourron, ki je vrgel kroglo do 14.635 m. Zmaga na 800 m je pripadla s precej povprečnim časom 2:00.7 nekemu Gardienu, medtem ko je Lamose iz Marseillea potreboval za progo 400 m z zaprekami 59 sekund. zmago v skoku v višino pa je spravil Molrond iz Lyona s celim 1.70 m. Tudi na Madžarskem so tekališča zadnji čas zelo oživela in mitingi so nedeljo za nedeljo na dnevnem redu. Nedavno je pravo senzacijo vzbudil skok ob palici, v katerem je Kovacs prišel na višino 4.13 m. Žal je bil skok dosežen izven konkurence, tako da ne more veljati za nov rekord, v pravi konkurenci pa je bil Kovacs za 11 cm nižji. Szilagy je na oni prireditvi pretekel 5 km v 14:56.4. metalec Kulitzy pa je vrgel disk do 44.70 m. Na 400 m je bil najboljši Gorkoj v času 50.9, kroglo pa je zalučal Horvat do 14.94. iz bazenov V Hirschbergu v Krkonoših so bila v soboto in nedeljo tekmovanja za plavalno prvenstvo velike Nemčije, ki se jih je udeležilo za sedanje čase ogromno število udeležencev. Najbolj uspešen je bil na teh tekmovanjih Ulli Schroder, ki je startal za vojno mornarico in zmagal kar v treh kon-kurencah, in sicer na 100 m prosto z 1:01.5. na 200 m prosto z 2:22.5 in na 100 m hrbr-no z 1:11.4. Zelo lep izid je bil dosežen tudi v štafeti 4X200 m prosto s časom 10:09.6 v korist kluba Hellase iz Magde-burga. Med dobrimi rezultati tega mitinga lahko navedemo tudi izid na 1500 m prosto, kjer je zmagal Lehmann iz Kiela v času 21:22.2. V ženskih konkurencah se je spet uveljavila na 100 m prosto Pollak iz Berlina z dobro znamko 1:10 6. Na hrbtni progi je bil dosežen čas 1:21, na 200 m prsno pa 2:59.9. »Gazzetta dello Šport« poroča iz Turina: »2ižek zmagovalec na plavalni progi preko reke Pada. V odseku reke Pada, kjer ima svoje naprave Fiatov Dopolavoro. je v nedeljo 26 plavalcev preplavalo rekjr Zelo ogorčena je bila borba za prvo mesto fned žižkom in Močanom, ki se je končala s tes-Kc zni'-igo pvega. Rezultati so bili naslednji: žižek (Fiat) 51.2. 2. Močan (Fiat) 51.4, 3. Marinoni (RN Milano) 52.2, 4. Oi-lia (Fiat) 52.8 itd. • • • in Se mnogo drugih Mariborski nogon ».aSi so slavili v nedeljo veliko zmago nad zelo nevarnimi tekmeci iz Celovca. Moštvo Rapida je visoko porazilo enajstorlco LSV iz koroške pie-stolnice s 6:3 (2:1). Kolesarji iz podravskega mesta so imeli zadnjo nedeljo dirko po mestnih ulicah, vsega približno okrog 11 km proge. Po hudi borbi med obema favoritoma Podmil-šč; # m in Schadlerjem iz Gradca je nazadnje Schadler, ki je Imel srečo, da je njegovemu nasprotniku tik pred ciljem nagajala veriga, zmagal v času 22:46. sekundo za njim pa je bil na cilju tudi Podmilščak Na tretje mesto se je plasiral Gregorič iz Slovenjgradca. V Stuttgartu je bila v nedeljo finalna tekma za nemško prvenstvo v rokometu, v kateri je policijsko moštvo Magdeburga zmagalo tesno s 6:5 nad drugim finalistom VValdhofom. Prireditev je obiskalo okrog 15.000 gledalcev. Nemški teniški igralci so na svoji turneji prispeli do Carigrada, kjer so se spet povzpeli do samih zmag. Tudi tukaj sta Koch in dr. Eggert sama med seboj odigrala finale. Nemški teniški gostje so bili tudi v Carigradu prisrčno sprejeti od turških tovarišev. Zadnje tekme v slovaškem nogometnem prvenstvu so se končale tako, da je prvenstveni naslov dobil daleč po svetu znani slovaški nogometni klub FC Bratislava iz slovaške prestolnice. 9?> * - 1 N m^ DRAMA Četrtek. 16 ob 17.: Romeo m Julija. Rec četrtek. Petek. 17.: zaprto Sobota, 18. ob 17.30: Učiteljica. Premiera. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 19. ob 17: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Wi!liam Shakespeare: »Romeo in Julija«. Tragedija zveste ljubezni in rodbinskega sovraštva. Igrali bodo: prolog — Verdonik, Escalusa — Gregorin, Parisa — Drenovec, Montega — Pavel Kovič, Capuleta — M. Skrbinšek, Romea — Jan. Mercutia - -Kralj, Benvolia — Peček, Tvbalta - VI. Skrbinšek, Lorenza — Lipah. Janeza — Brezigar. Baltazarja — Nakrst, Petra — Plut, lekarja — Raztresen, paža — Benedi-člč, grofico Montegovo — Gabrijelčičeva, grofico Capuletovo — Danilova. Julijo — Vida Juvanova, dojko — Nablocka, poveljnika straže — Raztresen, stražnika: Košuta in Blaž. Režija dr. Bratko Kreft, inscenacija ing. E. Franz. scenska glasba D. 2ebre. Premiera Dario Nlccodomiieve tridejan-ske komedije »Učiteljica«. Dejanje te ierre se vrši v manjšem podeželsk°m mestu in sli ka življenje v učiteljskih krogih ter usodo učiteljice, ki živi izven toh krogov. V igri nastopajo osebe Filip pl. Blaeraj, graščak in župan — VI. Skrbinšek. Jakob Grdin. posestnik — Pavle Kovič, Janez Klopčtč, šolski slusra — K"šič, Vohan. policijski svetnik — Gorinšek. sluga — Košuta- Marija Svetina, učiteljica — Kraljeva, šolska ravnateljica — Starčeva, Liza. učiteljica — GTinškovs. Anica, otrok. Delo je zrežiral Jože Kovič. • OPERA <*'etrtr>K 1f> : zaprto Petek. 17.: zaprto. Sobota IS ob 17: Krišp:n. in njegova oo-tra Red A Nedelja, 19. ob 16: Carmen. Zadnjič v sezoni. Izven. Gostovanje Elze Karlov-čeve. Cene od 18 lir navzdol. Brata Luigi in Fedprioo Ricci: »KriSpin in njegova botra«. Fantastično-k^mična opera v osmih slikah. Satira na zdravnike tedanje dobe Peli bodo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan Contina — Lipušeek, Bortola — Sim^nčič, Anteo — Mlejnikova. botro — Golobova, Lizetto — B?rb:čeva Dirigent Anton Neffat. režiser Robert Primožič, zborovodja Rado S moni-ti. Inserati v Jutru" tmao velik uspeh fimrm Ocscda i- —.60. taksa —.60, u daian.t naslova al' u Mre l i—. Čevlj. pomočnika sprejme takoj Fr. Kurent, Cesta v Rožno dolino 12. 9439-1 Trg. sotrudnica verzirana v špecerijski stroki, dobi takojšnjo namestitev. Pogoj. per-fektno znanje italijanskega jezika, delno nemškega. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 10«. 9405-1 Fotolaboranta (-ko) samostojnega delavca, sprejmem takoj na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«. 9406-1 Perfekt. strojepiska ln etenografka. vešča vsakega pisarniškega dela, išče poldnevne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9419-2 Služkinjo samostojno, ki zna tudi kuhati ln opravljati vsa druga hišna dela, išče mala družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9407-1 Postrežnico za štirikrat tedensko sprejme malo obitelj.— Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 9408-1 Sprejmem dva čevljarska pomočnika za razna dela. — Bi-tenc Jože. Bleiweisova c. 37b (preje Tyrševa c.). 9415-1 Hišno pomočnico starejšo, zanesljivo, ki zna tudi kuhati sprejme dvočlanska rodbina. Dela je malo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9416-1 Briv. pomočnika ln vajenca takoj sprejme Trtnlk Miro, brivec. Ambrožev trg 9. 9418-1 Trafikantinjo za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trafikantlnja« 9436-1 Šivilje za moško perilo sprejmem takoj. Tv^akar Anton, Tvrševa 13. 9437-1 Advokat, uradnico s perfektnim znanjem nemščine in nemške stenografije, iščem za Kranj-Gorenjslto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjka«. 9438-1 Beseda l — .60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l }.—. Dekle 17 let. s 6 razredi gimnazije, želi namestitve k otrokom ali kot pisarniška praktlkantka. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. CenJ ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Potrebna«. 9412-2 Vajenci (-ke) Beseda l —.JO. taksa —.60. za daianie naslova alt za iifro L 2.— Vajenca sprejme drogerija takoj. Prošnje na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 9176-44 Modistinja Nives Trebše, Puccinlje-va 4. sprejme vajenko. 9417-44 Kolesa m .ca* ' —.60. taksa —.60. 'i daiatMr naslova ali iifro L J.—. Razprodaja tricik-ljev od 800 lir dalje izvrstne izdelave, s pri-ma balon gumo. Specialna delavnica za tri-ciklje. Tyrševa 13 (levo dvorišče), tel. 29-27. 9433-11 -»rsrca ' "O -iaian-e naslova ih tifro 1 • Posodim večjo vsoto denarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kritje«. 9426-16 Beseda L —.50. taksa —.60. z> daianie naslova ali za Iifro l 2.—. Beli luk srebrnjak Je najranija, zelo čislana čebula. Sejemo Jo od junija do septembra. — Prezimi brez pokrivanja. V rani pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del se Je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednle debelo čebulo. Sever & Komp.. LJubljana 9393-6 -ieseda I ~.i0. taksa —.60, '•a daiani« naslova ili za tifre L 2.—, Suhe borovnice ln druga zdravilna zelišča kupuje Salus. d. d. Ljubljana. Cigaletova ul št. 5. 9157-7 'Seseda 1 —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l i.—. Dvo- ali trisobno stanovanje na Mirju, Trnovem ali Glincah iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9363-21a 5sobno stanovanje ln 2 pisarni, v centru, ter 3—4sobno stanovanje, tudi izven centra, išče solidna stranka. — Ponudbe na naslov: dr. Grosman, Tavčarieva 2. 9431-21a Sobe išče rifveu, i nO. taksa —.60, la *n,e naslova ali za iifro L }.—._ Iščem v centru lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Domačin«. 9424-23a Prazno sobo v centru, s posebnim vhodom. Išče starejša ženska. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta«. 9425-23a INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro l i.—. Dekle z akademsko izobrazbo, čedne zunanjosti, želi poročiti primernega tovariša. Ponudbe s 6liko na ogl. odd. Jutra pod »Ima prijeten dom«. 9435-25 Beseda l —.60. taksa —.60, daian>e naslova ali za iifro t J.—. So, m Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali na iifro L }.—. Kozo mlekarico švicarske pasme takoj kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9411-27 Opremljeno sobo kopalnico odd-im takoj. Resljeva c. 18-1. 9409-23 Kupim in prodajam umetniške predmete, slike itd. »Umetnost«. Kolodvorska 30. 9144-7 Garsonjero predsobo in kopalnico oddam takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 9413-23 Balkonsko sobico vhod skozi kuhinjo, v centru, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9423-23 Opremljeno sobo oddr.m takoj eni ali dvema boljšima osebama. Streliška 10. Iršič. 9427-23 Piščance 14 dni stare, prodam. — Nunska ul. 3. 9428-27 Beseda L —.60, taksa —.60, za dai?n-r naslova ali za iifro l $.—. Manufa!. turist verziran isto galanterije, mode, konfekcije, z večletno prakso, samski, pošten. 36 let star. zmožen samostojnega vodstva, z dobrimi referencami, Išče namestitve. Na željo s kavcijo. — Julij, Vodnikov trg 5. pri gospe Megla. 9440-2 Športni voziček kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 9410-7 Klavir, gramofon in različno pohištvo kupimo. Generator delavnica. Tyrševa 13 (Fi-govec, levo dvorišče), telefon 29-27. 9432-7 Oddam dva prazna kabineta s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra 9430-23 Malo denarnico rdečo, s 37 lirami, rožnim vencem in ključem, ie izgubila revna služkinja. Pošten najditelj naj jo odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 9421-28 Beseda I.— -6(. taksa -.60, 'a e nssiova ali Ta iifre L . Pisalni stroj Undenvood. slovenske tastature. dobro ohranjen, ugodno prodam. Vprašati na te! 30-15. 9414-29 .................. Bel mantello persiano in buono stato di con-servazione si vende a prezzo conveniente pres«o E. EBER. Pellicceria. Lubiana. Kongresni trs-No 7. Lep perzianer plaSč v dobrem stanju. ugodno naprodaj pri E. EBER. krznarstvo, Ljubljana, ■'< r »neresni trg št. 7. iBts^^ssK^žas^siasiSič^ r \ ELEKTRONE HLADILNIK vsake vrste — od najmanjše do največje — pri I. M. KENDA Ljubljana, Kersnikova ul. t Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da nas je po dolgem trpljenju za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere, moja predraga ženka, sestra, teta in svakinja, gospa ANICA roj, Ki V kamenem dobi »Dobil sem izvrstno stenotipistko, ki napiše tri besede na uro!« Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, dne 16. julija ob 4. ur; popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1942. Žalujoči: FRANC BAVČAR, #prog — JOŽICA MITAR, MCI VICIČ, HELENA GRČIC, JULČ1 SMEEDELJ, sestre; VINKO, FRANCE, IVAN, TONE, JOŽE, LOJZE, bratje — in ostalo sorodstvo. 26 Nekega večera, ko je bil zašel na lovu daleč v stran od votline, se Miki prvikrat ni vrnil, ampak je prenočil pod skladanico drv. Od tistega dne se je čedalje težje upiral želji po pustolovščinah. Tudi naslednji dve noči se ni vrnil k Nivi. Prišel je usodni trenutek, ko je skozi njegove upe in strahove posijal razum; nekaj mu je pravilo, da ne bo Niva nikoli več romal z njim kakor v krasnih dneh. ko sta z ramo ob rami prenašala vesele in žalostne dogodivščine svojega življenja. Tisto bistro življenje v zeleni prirodi in toploti zlatega soLnca je bilo zgolj še spomin; sedanji svet ni bil več ne zelen ne topel, temveč bel in leden, in vse, kar je skrival v sebi, je bilo mrtvo. Medved se ni zavedal trenutka, ko je Miki po-slednjič zapustil brlog. Nemara da ie v svoji globoki omotici slišal mrmranje Dobrotnega duha, ki ga je opozarjalo na ta odhod, kajti več dni potem je bilo njegovo spanje polno nemirnih sanj. »Miruj in spi!« mu je nedvomno govoril Duh. »Zima je dolga, reke so črne in mrzle, jezera pokrita z ledom, in zamrzli slapovi stoje negibno kakor beli velikani. Spi! Miki mora hoditi svojo pot. kakor mora voda teči proti morju.« »On je pes, ti pa si medved.« »Spi!« XIII. Že mnogo let ni bilo nikjer na vsem severu viharja, kakršen ie razsajal kmalu po prvem snegu ob koncu novembra. Tisto leto so še dolgo 00-mnili pod imenom »kusketa-pipun« (črno leto); leto zapovrstnih hudih mrazov, leto pomanjkanja in smrti. Vihar je izbruhnil teden dni po tem, ko je Miki zapustil jamo. v kateri je spal Niva svoje globoko spanje. Prejšnje dni ie ležal eozd pod belim plaščem, toda solnce je svetlo sijalo, mesec in zvezde so se kakor zlate svetilke risale na čistem nočnem nebu. Veter je pihal z vzhoda. Zajcev je bilo toliko, da so si bili v gozdih in po globelih izteptali prava plesišča. Losov in severnih jelenov se ni manjkalo, in prvo tuljenje volkov je kakor sladka godba udarjalo na ušesa tisočem lovcev, ki so bili zaprti v svoje kolibe. Vihar se je razbesnel z neverjetno naglico, ne da bi ga napovedalo le najmanjše znamenje Zarja se je bila zasvitala še na jasnem nebu in za njo je vzšlo najlepše solnce. Nato pa se je nebo tolikanj hitro stemnilo, da so lovci, ki so se bili namenili pogledati k svojim pastem, prepadeni obstali. Tema je naraščala, in v zraku se ie oglasila čudna tožba, trušč, ki je od daleč nalikoval težkemu brčanju bobnov in ie očitno napovedoval bližnje gorje. Bil ie grom. Toda njegovo svarilo ie prihajalo prepozno. Preden so se ljudje utegnili zateči v svoja pribežališča ali si zgraditi zavetja za silo. je padel nanje silni vihar in divjal tri dni in tri noči s togoto razjarjenega bika. Na planem se ni moglo nobeno bitje obdržati na nogah. Ruval je gozde in zasipal vso deželo kakor plaz. Vse, kar je dihalo. je moralo "bežati ali poginiti... Zakaj sneg, ki se je kopičil v visokih zametih, je bil trd kakor svinec in spremljal ga je neznosen mraz. Tretji dan je kazal toplomer v pokrajini med Šamatavo in Jacksonovim kolenom šestdeset stopinj pod ničlo. Šele četrti dan so stvari, ki so bile še žive, znova začele gibati. Losi in severni jeleni so stresali s sebe debelo plast snega, ki jih je bila obvarovala. manjše živali pa so si kopale izhode, da so mogle izpod globokih žametov spet na beli dan Polovica zajcev in ptičev je bila cotrinila. Najstrašnejši davek pa so plačali ljudje. Izmed tistih, ki jih je bilo neurje zalotilo zunaj, se je nekaterim posrečilo, da so ostali živi in dospeli do svojih pribežališč. Toda premnogi se niso več vrnili. Med Hudsonovim zalivom in Athabasko so našteli pet sto žrtev. Ob začetku velikega viharja je bil Miki na »požganicah« ob Jacksonovemu kolenu. Nagon ga je gnal. da ie stekel v notranjščino šume. Tu je zlezel pod kup podrtih debel in polomljenih vej in se tri dni ni upal dihati. Ko ie tako ušel viharju, se ga je znova polastila nepremagljiva želja, da bi se vrnil v brlog in legel ob Nivovo stran, pa najsi bi ta vztrajal v svoji smrtni negibnosti. Čudno prijateljstvo, ki je bilo nastalo med r>iima. njuni skuoni potepi v poletnih dneh in nočeh sreča in nesreča tolikih dni in mesecev, ko sta po bratsko delila boi in plen. vse to mu je tako razločno vstajalo v spominu, kakor da bi se bilo včeraj zgodilo. V svojem temnem zavetju, ki ea je boli in boli zasioal snee. se je Miki vdaial saniariii Mislil je na Challonerja. ki je bil njegov gospodar in radost njegovih otroških dni. na čas. ko je prinesel v taborišče osirotelega medvedka, na dogodke, ki so prišli potem, na to, kako je izgubil gospodarja, na svoje in medvedkove čudne in razburljive pustolovščine v gozdu in končno na to, kako se ie Niva zaril v brlog. To je bilo nekaj, česar ni mogel razumeti. Bede je poslušal vihar in se vpraševal, zakaj ie Niva nehal loviti in zakaj se je zvil v klobčič ter zaspal nevzdramno spanje. V teh dolgih urah viharja mu je samota huje glodala dušo kot glad. Ko je četrti dan zjutraj zapustil pribežališče, ie kazal rebra in rdečkasta mrena mu ie zastirala oči. Njegovo prvo dejanje ie bilo. da se ie ozrl proti jugovzhodu in zacvilil. Tisti dan je tekel po snegu pet in dvajset milj daleč proti hribu, kjer je bil pustil Nivo. Solnce ie sijalo tako bleščeče, da je imel oči na pol slene in vse rdeče od snežnega iskreni a. Ko ie prišel na konec svoje poti. je stala na vzhodu le še bleda, hladna svetloba. Somrak je legal na vrhove šum, ko se ie vzpel na greben, kjer ie bila Nivova votlina. Zdaj to ni bil več greben, veter je bil nakopičil sneg v čudaških, pošastnih oblikah. Skalovje in grmovje ie bilo izginilo in tam. kjer ie moral biti vhod v brlog, se je dvieal deset čevljev visok kup snega. Sestradan in shujšan od dolgega posta, ie Miki spoznal, da leži niesov zadnji up pokopan pod tem neusmiljenim zametom, in jo je ubral nazaj. Nič drugega mu ni ostajalo, kakor da se vrne v staro skrivališče. Njeeovo srce ni bilo več srce veselega tovariša in brata medvedka Ni ve Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeraa. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v LjubljanL