novic r o vo LETO V.-št. 10 V KOČEVJU, DNE 5. MARCA 1960 Cena 15 din Kočevje, 27. februarja. — Danes dopoldne je bila v dvorani mno- nosti itd. Pri tem so igrali po- vsem pa z izboljšanjem krmske bazičnih organizacij redna občinska konferenca Socialistične zveze de- membno vlogo organi delavskega ze. z urejanjem čredinskih pašni-lovncga ljudstva, ki se je je udeleoilo preko sto delegatov. Na k on- samoupravljanja ki so- budno kov. večjo uporabo umetnih gno-ferenci so bili tudi delegati iz priključenih dragarskih vasi in Strug, spremljali ves potek razvoja podi. jil in uvajanjem mehanizacije, kot gostje pa so prisostvovali član Glavnega odbora SZDL Slovenije S perspektivnim planom občine Tudi v gozdarstvu je doseglo po-Sergej Vošnjak, predsednik Okrajnega odbora SZDL Boris Mikoš, za lansko leto je bil predvidi" sestvo lepe uspehe pri urejanju, predsednik okrajnega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Sitar, brutto proizvod pet milijard 708 negi jn vzgoji gozdov. Tako znaša sekretar Občinskega komiteja ZK Grosuplje, predsednika Občinskih milijonov dinarjev, narodni doho- letni posek preko 100 tisoč m3 le-odborov SZDL Grosuplje in Ribnica, komandant ribniškega gami- dek pa skoraj dve milijardi in pol. sa. Zadnje čase so močno mehani-zona in drugi. Po dosedanjih cenitvah je bil bru- zjrali spravilo lesa. mehanizirati pa _ tto proizvod prekoračen za 5,16 %, ho treba tudi sečnjo, ker primani- Predsednik Občinskega odbora teklem letu. Poudaril .ie, da je bilo narodni dohodek pa za 10%. Tudi kuje ,*ozdnih delavcev *Zt>L Nace Karnčmik je v svojem razdobje med lansko m letošnjo proizvodni plan za 1. 1956-61 je bil ' (Nadalj. na 2. strani) obširnem poročilu razčlenil pestro konferenco tako dinamično, da ga lansko leto dosežen že 97 odstotno, dejavnost Socialistične zveze v pre- nikakor ne moremo primerjati z narodni dohodek, dosežen lani. pa obdobji v preteklih letih. Sproščen je tudi že presegel planirani na- ALO |> I I ,1 „ sistem nagrajevanja v delovnih ko- rodni dohodek za leto 1961, in si- Vi D O. 11131C II ■ UliGVU uOlDfilllll Z6I13 Socialistična dmžba nudi našim dekletom in ženam vsestranske zaposlitve. Tudi v tiskarni lista so v večini zaposlene ženske IVAN FAJDIGA sekretar ObK ZKS Ribnica V petek 26. februarja je bila v Ribnici seja Občinskega komiteja *R, na kateri so med drugim Grešili dolžnosti sekretarja tov. Janeza Ficka in izvolili novega ■ekretarja tov. Ivana Fajdiga. Tovariš Fajdiga se je rodil I. marca 1919. leta v Sodražici v kmečki družini. Po dokončani 8 razredni šoli, enoletni kmetijski Soli in zadružni šoli, se je zaposlil kot praktikant v lesni industriji. Ko mu je bilo 14 let se je za-4©1 udejstvovati v »Sokolu«. Udejstvoval se je tudi pri društvu Kmečkih fantov in deklet. Pri vojakih v stari Jugoslaviji je bil eno leto, in sicer v letih 1940 do 1941. Za NOB je začel delati v aprilu 1941. leta, in sicer kot politični aktivist in aktivni borec v NOV. V avgustu 1941 je bil sprejet v KPJ. Istega leta je bil tudi prvi sekretar partijske celice v Sodražici ter član Rajonskega komiteja KP. Od maja 1942 do oktobra 1942 se jc nahajal v Krimskem odredu in opravljal dolžnosti političnega delegata in komisarja čete. Oktobra 1942 je bil po nalogu Centralnega komiteja poslan na teren na področje Ribnica—Sodražica kot politični aktivist. Postal je član okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF Ribniško - Velikola-Skega okrožja. Bil je izvoljen Član Okrožnega NOO hv odposlanec Kočevskega Zbora odposlancev in tudi izvoljen v SNOS. Po vojni je opravljal razne od-tovome politične in druge službe. Bil je leto dni sekretar Okrajnega komiteja KPS za ljutomerski okraj. Tam je bil tudi bvoljen za poslanca v ustavodaj bo skupščino LRS. V 1. 1947-48 ie bil upravnik strojno-traktor ske postaje Brežice, nato pa do 1953 v službi v gozdarstvu in lesni industriji. Bil je tudi glavni direktor Uprave gozdnih gospodarstev LRS, »Slovenija le ®a« in pomočnik ministra za gobarstvo in lesno industrijo. Od leta 1954 do 1960 pa je bil V službi kot družbeno politični delavec na Glavnem odboru ZB NOv Slovenije. V vsem tem času je bil z manjšimi presledki član komitejev in opravljal druge odgovorne funkcije. Tovariš Fajdiga je nosilec •Partizanske spomenice 1941«, odlikovan z Ordenom bratstva in edinstva II. stopnje, Ordenom za-•luge za narod II. stopnje in Or-denom za hrabrost. Iz vsega kar smo navedli je m-zvidno, da je tovariš Fajdiga * izredno bogato politično pre-teklostjo in bogatimi izkušnjami. Na novem službenem mestu v Ribnici mu želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. lektivih, uvajanje široke stimula- Cer za 8,5 %. die in vedno realnejše nagrajeva- Za letošnje leto je planiran ce-nje tehnične inteligence je po vsej i0tni dohodek na skoraj sedem Osmega marca bomo praznovali more biti svobode proletariata brez bolj aktivno udejstvovala v jav- državi, pa tudi v naši komuni, pri- milijard, narodni dohodek pa tri 50-letnico, odkar je bil ta dan iz- svobode žensk. nem življenju, vedlo do močnega povečanja proiz- milijarde 104 milijone dinarjev. Pri bran za mednarodni praznik žena Delež žena v NOB je bil ogro- Rešitev teh vprašanj moramo vodnje. Vse to je vplivalo na iz- tem moramo upoštevati, da se bo vsega sveta. Zato ie nrav, da na- men. Žene so bile borke, aktivi- jskat,- v naslednjem: Gospodarske boljšanje gospodarske situacije in ceiotni dohodek za promet, plani-splošne gospodarske krepitve. S ran za ieto 1960, znižal za 0 %, tem se veča tudi pomen delavskih ker se ie od podjetja Avto izlrčil samoupravnih in družbenih orga- proizvodni obrat Stoina in se z nov v podjetjih in komunah, raste- obrtnim podjetjem Dom združil v ta pa tudi pomen in vloga Sociali- novo podjetje ITAS. stične zveize. v brutto produktu in v narod- MBpEB ipreHp EBE—E žene svo.l prazni . ni, ko se ie bil boi za zivli eni e. To se bo omr^o^ilo z ustanovitviio Prva, ki je postavila gensko Zenske so si z udeležbo v NOV servisnih služb, tako da bodo ime- vprašanje v ospredje, je bila Kar- priborile vse politične pravice. Dala Zetkin, ki je na ustanovnem nes so povsem enakopravne in . Gospodarski razvoj naše komune nem dohodku je udeležen druž- kongresu II. internacionale 1. 1889 aktivno sodelujejo na vseh pod- van1e so spremljale velike težave. Z iz- beni sektor s skoraj devetkrat več- v Parizu govorila o ženskem vpra- ročvh dejavnosti. odm-aviti hr> troh tud; rednimi napori nam je uspelo ob- j0 udeležbo, kar daje našemu celot- šanju. 13. in 14. avgusta 1909 ie J Spričo burnega razvoja gospo- a„ ‘L , "hLimn w noviti in celo razširiti predvojne nemu razvoju zelo velik pomen, bil v Kopenhagnu II. kongres so- carstva, ki se nenehno spreminja a-Ll.. kapacitete in razviti tudi nekatere vsekakor pa velike prednosti pred- cialistk. Takrat ie predlagala, nai \n dobiva v°dno viš.ie oblike pro- nove gospodarske panoge. Vsa vsem v razvoju kmetijstva. bi vsako leto 8. marca praznovali izvodnie in s tem delitev dela. ie podjetja so skupno z --^ ~ ’ ' v le žene več časa za pridobitev kvalifikacije in za javno udejstvo- stare miselnosti da ženske ne morejo opravljati odgovornih nalog tako v proizvodnji kot v javnem ... . zasebnim Velike naloge pri razvoju in so- kot dan naprednih žena vsega sveta, sodelovanje žensk v vsem tem pro- :. . kmeti1stva_ ustvarila le- cializaciji kmetijstva in gozdarstva Ta dan pa je predlagala zato, ker cesu vedno -pomembnejše. Danes ' ta 1956 celotni dohodek v vredno- v kočevski občini ima Kmetijsko so bile istega dne v ZDA demon- s° zaposlene ženske v raznih po- Naj omenimo da bi se morale ni1rnH^°rilhnri^ll^arde £ PC>1 Kozdarsko posestvo Kočevje. saj straciie in zborovanja, da bi tudi kHcih- ° katerih se iim pred vojno teti- žene v večji meri zavedati svojih pravic. Le-teh pa se neka- spešiti. Mnogo bolj realen za oceno go- Vsem delovnim ženam občine Kočevje! OB 8. MARCU, DNEVU BORBENIH ŽENA, VAM ČESTITAJO IN VAS POZDRAVLJAJO: OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI LJUDSKI ODBOR — OBČINSKI SINDIKALNI SVET. rrrTirrVr® IZ GOVORA ČLANA GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE SERGEJA VOŠNJAK A Uspeh je odtisen od tseh članot! vaka^Te0^3, ^egT^reko po^vLo v^eh povriFn ni niti sanjalo. vaica pa je v tem letu znašal le v občinj posestvo gospodari na predlog je bil sprejet. Konferenca Pn vsem tem pa nastaja problem tere še vse premalo zavedajo, dobrih 106 tisoč dinarjev. Z in- površini 45.S43 ha in se bavi pred- je pozvala socialiste v.=°*a sveta, Pridobitev kvalifikacije žensk. Prav Naj bo letošnji jubilejni Dan tenzivne.iso gospodarsko deiavno- vsem z gozdarstvom, kmetijstvom nai preko strank in sindikatov or- t° -1? ec|en, lzm6C* vzrokov, da se zena tudi v tem prelomnica. Vsem stio, s povečamem proizvodnje, z }esno industrijo. Na našem teri- ganiz ralo 8. marca Dan žena, s zei}ske kot proizvaialke še moč- delovnim ženam za njihov praznik bol i.so organizacijo dela, z rek on- toriju je veliko kmetijskih in gozd- ciljen. da pridobijo ženske volilno ^eje ne uveljavijo. Druga ovira pa naše tople čestitke, strukcuami m novimi investicijami nih površin. ki so last splošnega prav.-o. je obremenjenost. žene. ki oprav- . „ . . . se. ,le celotni dohodek družbenega ijutjskega premoženja. Že v prete- V tem času ie bilo že nad 500 . n ded° gospodinje m matere. Ta- 5 marca ob 8. un zvečer bo v sektorja znatno dvignil. Tako je ^lih je bila pomembna iz- tisoč organiziranih žensk, ki so se ie 26113 .^.e D°^no zaposlena in Seškovem domu proslava v poca- znašal celotni dohodek vseh sek- kmetijskih in gozdnih skupno z moškimi tovariši borile ne more nai^ ^asa, ki se lahko stitev Dneva žena. 26 ^kai obratov na teh zemljiščih, tako da za delavske pravice. Dan žena so sPLtSKrsasViS; **» ž= »—> *■*$- »«*« "t?™ - *► rremaihen in ga bo potrebno še po- 7^ane m mehanizirane proizvodnje, g- datume, kar je bilo razumljivo Obenem pa se ie pojavila tudi po- z ozirom na takratne politične raz-treba po gradnji novih obratov: mere. spodarskega razvoja je narodni mlekarne, tovarne krmil, klavni- Zensko gibanje v Sloveniji ie dohodek. Leta 1956 je znašal na- f6' remontne delavnice itd., ki se postalo posebno aktivno v zadnjih rodni dohodek vseh sektorjev do- bod? povezali v poseben sklop or- letih prve svetovne vojne. Debro milijardo in pol dinarjev, lan- gamzirane in specializirane proiz- monstracije so bile v vseh večjih sko leto na se je dvignil na preko vod?le kmetijstva. Tako se je centrih in industrijskih središčih, dve milijardi šest sto milijonov din. yrednost proizvodnje v kmetijstvu Zenske so zahtevale mir, kruh In TZ (Iga e razvidno da je narodni m gozdarstvu v zadnjih dveh letih žensko volilno pravico. V obdobiu dohodek ugodneje naraščal kakor dvy:mla skorai 500 mill-lonov di" med obema vojnama so ženske so-celotni dohodek, kar je bistveno narlcv' delovale v raznih stavkah in se vplivalo na notranjo strukturo ce- V kmetijstvu se je s prirejo in skupno z moškimi borile za boljše lotnega dohodka. Vse to pa je re- nakupom močno dvignil stalež ži- življenjske pogoje, za enakoprav-zultat zniževanja materialnih stro- vine, porasla na ie tudi molznost, nost, za volilno pravico. Gibalo škov, boljše organizacije dela. spe- tako da je znašala skupna proiz- revolucionarne dejavnosti žena je ^ Na j»ti jx> azijskih deželah iiivem tonu in ne jxistavlja nika-cializacije delavcev za posamezne vodnja mleka v preteklem letu bila Komunistična partija, Ki je je sovjetski premier Hruščev pr- kršnih pogojev. Upajo, da bodo delovne operacije, strokovna uspo- skoraj tri milijone in pol litrov s postavila rešitev ženskega vpraša- ve~. marca prispel Iz Indonezije v mejni spor med obema državama sobljenost tehničnega kadra, uva- povprečno molznostjo 3100 litrov nia med svo-- prve naloge. Indijo. V Kalkuti ga je sprejel končno le rešili janje ekonomskih enot. stimulativ- pri kravi. Vse to je bilo doseženo Leta 1941 je izdal CK KPJ pro- predsednik ,Nehru. Tu 'bo ostal # Slovenski listi na Koroškem no nagrajevan ie po delovni storil- z boljšim gospodarjenjem, pred- glas, v kater,em ie rečeno, da ne samo m dan in se z Nehrujem in z ogorčenjem sporočajo, da so se bivšim burmanskim predsednikom protislovenski izoadi, ki jih v zad-U Nujem pogovoril o važnih jxili- njem času uprizarjajo nacionali-tičnih vprašanjih. Ob odhodu iz stični in nacistični elementi v Indonezije je med drugim tudi de- Avstriji, še zaostrili. Listi pišejo jal, da so odnosi med obema dr- o diskriminaciji, ki so ji izpostav-žava— - vedno boljši, izrazil na je ljeni koroški Slovenci na poštah, tudi upanje, da se bodo še izbolj- sodiščih in drugih ustanovah, kjer _____ Tovarišice in tovariši! Dovo- voja, je dejal. — Vedno več osnov- bena sila. ki bo vplivala na delo šali. — Iz Indije, ie Hruščev od- ne marajo sprejemati prošenj, nalite, da najprej pozdravim vašo nih sredstev se prenaša na dalav- vseh organov (ljudskih odborov, potoval v Afganistan. pisanih v slovenščini ali pa po- konferenco v imenu Glavnega od- ce, organi družbenega samouprav- organov samoupravljanja itd.). • Začasna alžirska vlada je nemčujejo slovenska imena, bora SZDL Slovenije. Želim, da bi ljanja igrajo vedno pomembnejšo \z poročila in razprave smo spo- zadnjega februarja objavila po ra- # Po zadnjih vesteh so skleni-bila današnja konferenca čim bolj vlogo. Pii razvoju delavskega sa- mali probleme občine. Precej ste diu deklaracijo, v kateri ponovno le ZDA, Anglija in Francija, da plodna, da bi bila vzpodbudnik za moupravljanja in pri uveljavlja- govorili tudi o načrtih in o pred- P°udaria pripravljenost na poga- bodo odslej njihova letala letela ves nadaljnji gospodarski razvoj niu nagrajevanja do učinku je so- i0gih kako bi te probleme čim s francosko vlado o jamstvih nad Vzhodno Nemčijo jro tako kočevske komune in prelomnica v delovala tudi SZDL. V predsed-- prej rešili Ker pa so ti problemi za . samoodločbo Alžirije. Dekla- imenovanem zračnem mostu, to ie delu Socialistične zveze. Ravno nikovem poročilu smo že slišali, res veliki se mora zanje zanimati racila Da bldi poudarja, da se ne v višini nad 3000 metrov. S tem SZDL nai bo tista sila, ki bo od- da so v kočevskem rudniku voe- vsakdo Pri njihovem reševanju bodo Dogajali o prihodnosti Alži- pa bodo kršile dogovor med so- ločilno vplivala na vsestranski ljali nov način nagrajevanja po mora sodelovati čim širši krog riie’ ker se 130 0 tem izreklo alžir- vietskimi in zanadnimi okupaclj- razvoj občine, ki bo povezovala enoti proizvoda. To ie bil res po- ljudi, angažirati je treba sleher- sko ljudstvo samo. — Francoska skimi oblastmi, ki velja že 12 let. vse ostale množične organizacije memben korak! ... Vse to pa za- nega državljana! — vlada ne bo uradno odgovorila. Diplomatski krogi menijo,' da bo ter usmerjala delo vseh političnih hteva. da postane Socialistična ' Pač pa bo deklaracijo temeljito ta aktiia močno zaostrila vzdušje in gospodarskih organizacij k iste- zveza v še večji meri tista druž- (Nadalj. na 2. strani) proučila v mednarodnih odnosih, mu cilju — h gospodarskemu na- S V ameriškem senatu so pri- # Prvega marca ie 12 mladin- čeli razpravljati o zakonu o držav- skih delovnih brigad pričelo z de-l.ianskih pravicah, predvsem o vo- lom na avtomobilski cesti v Srbiji lilni praviti črncev, ki jim jo v in Makedoniji. Na slovesnosti v nekaterih južnih državah na vse Dievd.ieliji je govoril tudi zvezni načine odrekalo. Razprava bo zelo sekretar za promet. — Letos bo burna in dolgotrajna, saj ie v se- gradilo cesto 55 tisoč mladincev in natu 18 zastopnikov južnih držav, mladink, zgradili na bodo 132 km Da bo zakon sprejet, mora zanj ceste. Sodelovalo bo tudi nad pet glasovati 51 senatorjev od 100. tisoč mladincev iz Slovenije. • Predsednik italijanskega se- • Maroško pristanišče Agadii nata je 28. februarja odstopil. V ie pred dnevi zamajal silovit posvojena govoru pred senatom ie tres. v katerem je izgubilo živ- protestiral zaradi ostavke vlade lienie nad tisoč ljudi. Po zadnjih brez vednosti parlamenta. Pred- podatkih sodijo, da ie 90 % hiš v sednik republike Gronchi pa se še starem delu mesta porušenih, v vedno posvetuje z voditelji strank modernem delu pa okrog 70 %, o rešitvi vladne krize. Francoske pomorske enote, ki so • Kitajski premier Cu En Laj na manevrih na Kanarskih otokih, je sprejel predlog indijskega pred- 50 priskočile na pomoč žrtvam po-sednika Nehruja, naj pride v New tees a. Delhi na razgovore o vprašanjih VREME . kitajsko-indiiske meje. Cu En La- Pričakujemo padavine, vmes ne- Pl>leg ,iz-.,XS('b osnovnih organizacij, so se občinske konfe- jevo pismo, ki °a je Nehru prebral kaj lepega vremena, okrog 8. III. renče SZDL udeležili, tudi gostje iz Ljubljane, Grosuplja in Ribnice v parlamentu, ie pisano v pomir- hladno s snegom. predku občine! Dosedanja praksa ie pokazala, da so se osnovne organizacije Socialistične zveze vse nreveč zapirale v svoje ozke probleme, pojasnjevale so gotovo stanje, tolmačile različne zakone in zunanjepolitično stanje, premalo na so se usmerjale v reševanje konkretnih problemov. .. Priznati na moramo, da ie oblik za res aktivno delo organizacije dovoli. Vsak kraj ima vrsto problemov, gospodarskih, komunalnih, kulturnih itd. In te probleme bi morale osnovne organizacije reševati. Vendar pa morajo biti problemi občine problemi vseh osnovnih organizacij, vseh članov! — Nadalje ie tovariš Vošnjak govoril o delavskem samouprav, ’a-nju in o pomembni vlogi SZDL, ki jo ima pri tem. — Priča smo našega hitrega gospodarskega raz- Občinska konferenca Socialistične zveze občine Kočevje (Nadalj. s 1. strani) kimi napori ie delovnemu kolekti- ITAS. Vidno mesto na zavzema tu- poživiti delo vseh osnovnih orga- Poseben problem v kmetiistvu in vu uspelo usposobiti rudnik, tako di obrtniška proizvodnja. Lani je nizacii in navezati tesnejše stike z gozdarstvu predstavlja pomanjka- da ie proizvodnja leta 1956 zna- bilo v občini 91 obrtnih delavnic, občinskim odborom. Delo vseh nje delavcev tako da morajo do- Sala 158 tisoč ton premoga. Velike od tega 71 privatnih. Obrtna pro- osnovnih organizacij naj bo čim bivati sezonske delavce iz Prek- zasluge si je pri tem pridobil tudi izvodnja dopolnjuje industrijsko, h-'1' konkretno in samostojno. Vsemu^ in Like Kljub povečani tehnični kader. Objektivne okoli- hkrati pa neposredno služi tudi kakor bo v času pred V. kongresom ščine narekujejo, da se podjetje re- potrošnikom. Zato bo treba v bo- SZDLJ dovolj dela. saj imajo spri-konstruira in opremi z modemei- doče tudi obrti nuditi vso pomoč, čo pestrega živL°nia. ki se odvija širni stroji. Rekonstrukcija se je Večkrat ie bilo tudi opaziti, da so na terenu, dovoli snovi za obdela-že pričela in bo predvidoma stala nekatera obrtna podjetja skušala vo. Več pozornosti bo treba posve-457 milijonov dinarjev, dokončana prerasti svoj okvir in preiti v in- titi tudi kmetijstvu im pogodbenem pa bo prihodnje leto. Po obnovi se dustrijo. Tudi ObLO je razvoj obr- sodelovanju; važna naloga, ki jo bo proizvodnja dvignila na 200 ti- ti budno spremljal, saj je iz last- bo morala Socialistična zveza opra-soč ton letno. Rudnik Kočevje je nega investicijskega sklada v zad- viti, na ie tudi vzgoja ljudi. tudi prvo tovrstno podjetje v državi, kjer so uvedli obračun osebnega dohodka no enoti proizvoda v okviru ekonomskih enot. Poročilo je nadalje govorilo o vseh ostalih podjetjih. Tudi Teksti- Delovno predsedstvo občinske konference v Kočevju Izvleček iz razprave tov. Mikoša Ne bom govoril o gospodar- nosov, ki se resnično bore za naš njih štirih letih odobril za 25 mi- Obširno in zanimivo ie bilo tudi lijonov posojil, iz ostalih posojil organizacijsko poročilo Ančke Napa je bilo investiranih v obrt in godetove. v katerem je razčlenila uslužnostne dejavnosti preko 43 delo Obč. odbora SZDL v preteklem milijonov dinarjev letu. Uspeli so realizirati ves pro- Velik problem predstavljal ko- gram dela, aktivizirali pa so tudi lana obratuje z zastarelimi stroji munalne naprave v občini. Tlai- članstvo organizacije v prirravah in le kvalitetnemu tehničnemu ka- važnejše naloge, ki čakajo ObLO na volitve v osnovne organizacije, dru in sposobnim mojstrom, ki na tem področju, so skupinski vo- Občni zbori so lepo uspeli, razen skrbe za vzdrževanje strojev, je dovod Ribnica—Kočevje, rekon- ponekod, čemur pa so kriva vod- uspelo dvigniti proizvodnjo na pra- strukcija ceste Ljubljana—Brod, stva. Govorila je tudi o ideološko- skih in drugih vprašanjih, kajti o gospodarski napredek /a dobrobit vo višino. Tudi tu bo treba naba- gradnja bolnišnice, vajeniškega do- političnem delu. ki mu je treba le- tem se je danes že v°hko govorilo, naše družbe... — viti nove stroje, za kar je že po- ma, fizkulturnega doma. javnega tos posvetiti vso skrb, o stanovanj- Spregovoril bi le nekaj besed o Tovariš Mikoš ie obširno govo- trjen investicijski program. kopališča, gradnja stanovanj, elek- skih skupnostih, o prostovoljnem temeljnih nalogah Socialistične ril o nalogah SZDL. o človekovi Splošno avtoprevozništvo AVTO trifikacija itd. Tovariš Karničnik delu pri komunalnih delih v Ko- zveze. Največkrat se razpravlja na osebnosti v današnji družbi, o ak- se je do leta 1956 tudi razvilo ta- je obširno poročal tudi o gospo- čevju in tako dalje. .. zborih le o drobnih nalogah, o ne- tivnosti in pasivnosti človeka v ko, da je opravljalo prevozniške darskih investicijah in družbenem Po obeh poročilih se je razvila pomembnih vprašanjih tistega odnosu do družb", o odnosih druž- usluge podjetjem celo izven obči- upravljanju, vendar bomo tudi o živahna razprava, na koncu na so kraja ... Zavedati na se moramo, be do posameznika ter o človekovi Nace Karničnik, bere poročalo na ne, okraja in republike, v zadnjih tem več pisali ob drugi priliki. delegati izvolili nov 37-članski ob- da so to le postranske stvari, važ- osebni svobodi. — Cilj naše druž- konferenci letih pa tudi izven države! Pod- Na koncu poročila ie poudaril, činski odbor SZDL in 5-članski nejši so problemi celotne komune, fce ie, da ustvari osebno srečo vsa* jetje ima dobro organizirano pre- naj ne bo SZDL le ena izmed mno- nadzorni odbor. Na konferenci so da, vse naše domovine!... Osnov- kega državljana, ie dejal. V vsa-proizvodnji v zadnjih dveh letih, ki' vozno službo in poslovalnice no žičnih organizacij temveč mora tudi soglasno izvolili predsednika na naloga organizacije ie. da zdru- kem človeku, ne glede na n-egovo so jo dosegli z boljšo mehaniza- vsej državi, kar jamči za uspeh, postati osrednja vodilna politična Okrajnega odbora SZDL Ljubija- žuie vse delovne liudrf ki se za- delo, moramo spoštovati njegovo cijo, se ie število delavcev močno Pomembno vlogo v naši indu- sila ki bo usmerjala delo vseh na. Borisa Mikoša. za delegata na vzemajo za uvajanje in uveljav- osebnost! V ''--'mosti vsakega člo- zmanjšalo. Če jim bo uspelo re- striji igrajo tudi vsa ostala pod- ostalih organizacij. Zato bo treba V. kongresu SZDL Jugoslavije. lianje socialističnih družbenih od- veka razlikujemo tri komponente: fizično, duševno in duhovno! Kaj sta fizična in duševna komponenta, vemo. Bolj zanimiva je duhovna plat vsakega človeka, to je njegov nazor, njegova politična pri- Po poročilih se je razvila ži- sveta je na nizki stopnji. Sedanji cijo, več pozornosti pa bo treba padnost! ... In v tem smislu vahna razprava, v kateri so di- tečaji RK za vaško mladino so posvetiti tudi zdravstvu na pode- moramo vzgajati ljudi, izgrajevati skutantje nakazali glavne smernice dobro obiskani. Ob 50-letnici osme- žo1’u!... moramo njihovo -•''itično-duhov- za nadaljnje delo Socialistične ga marca spremljati in reševati ta Kočevska ie v zadnjih letih na- no-zavest. da bodo poznali naše zveze. Povzemamo najvažnejše mi- vprašanja! šiti stanovanjski problem ter ko- jetja. Ključavničarstvo, Kemična munalna in prosvetna vprašanja, tovarna, novoustanovljeno podjetje bi se število stalno zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu povečalo, kar bi nedvomno tudi bistveno vplivalo na povečanje produktivnosti! Lesna industrija kaže manjšo stopnjo porasta (11% letno), število zaposlenih pa se je v istem obdobju povečalo za 15 %. Vrednost celotnega dohodka na enega delavca je znašala leta 1957 1,381.000 dinarjev, lansko ■ leto na 1,416.000 dinarjev. Tovariš Karničnik je v svojem poročilu govoril tudi o državnem posestvu »Snežnik« v Kočevski Reki. o kooperaciji, zadružnih svetih ter o širokih možnostih nadalj-nega razvoja kmetijstva v naši občini. O vsem tem bomo obširneje poročali kasnei« Poleg KGP je najvažnejše podjetje Rudnik rjavega premoga, ki Plodna diskusija po poročilu Občinskega odbora sli iz govorov nekaterih tovarišev; Ing. LOJZE BLENKUŠ: Govoriti nameravam o »Zidarju«, nje- IVANKA JAMNIK: Imamo že dve stanovanjski skupnosti v Kočevju. Organiziranih ie že več ser- Stano- o kooperaciji. Poudarila je njen govih problemih, uspehih, neuspe- visov za pomoč družini u hih. — Na izvajanje gradbenih del vaniske skupnosti tudi na vasi... pomm Ker je pri nas zaradi kra_ ie negativno vplivalo pomamkame V Kočevju je ze vrtec »Čebelica«, v, terena nrecei slaba zemlja gradbenega materiala, tehnične do- ki pa bi ga morali razširiti... isto Domen kooperacije' za izboljša-^tadje. fluktuaciia delavcev, tudi Jcrpalnico^Ustanoviti^name- pravila zelo lep industrijski raz- cilje in da bodo vedeli, da ima voj razviti pa bi se morala tudi njihovo delo globlji pomen, ne sa-v turističnem pogledu ... mo za njih, ampak za vso družbo. Socialistična zveza bo morala pri-ING. MIRA BIŽAL: Govorila je četi kompleksno reševati tudi te probleme .. pomanjkanje sredstev za investi- ravamo pralnico..., T _ k lpto sri bili pri tem do- sMMM issss zona pričela šele v drugi polovici ske skupnosti... Dve tretjini sta- zemli v kooneraciio El s ka v preteklem letu uvršča na dru- je bil uvuij™ ....v,- ,-------„iiQ miti ie treba sredstva Iluuue go mesto proizvodnih podjetij v Tov. Hegler je star 31 let, po po- de”uHko^d Da ^hVh.nrmniJirali tudi m-nst^ nih uslug, čemur te kriv predvsem komuni. Rudnik je bil že pred klicu električar na rudniku. Do dali 85 odstotkov del na aKora. Da Lahko bi organizirali tudi prosto v o‘ino “slab™ ^oprem li e m" v oln a M vi- ^daj Te'Tif Sekretar "rodiiiškega bomo^omejUi flujctuamo^ delavce^ voljno delo... hra pa je uničila še tisto. Z veli- komiteja ZKS slab teren jev —« in pomanjkanje stro- NOVI OBČINSKI ODBOR SZDL V novi občinski odbor Socialistične zveze občine Kočevje so bili izvoljeni; Ivan Arko, Anica Arko, Drago Benčina, Rezka Brian, ing. Mira Bižal, Miloš Božič, Jože Dolar, Janez Dolenje, Stane Ferkulj, Ludvik Golob, Marija Grmovšek, Miro Hegler, Anton Hočevar, Štefan Jelenc, Alojz Jakovec, Ignac Karničnik, Lojze Komel-Radovan, Drago Kajfež, Miha Klarič, Alojz Ko jek, Janez Merhar, Ančka Nagode, Stane Ocepek, Rudi Oberstar, Rezka Ožura, Andrej Pirnat, Drago Podrebršek, Stane Pintar, Katja Rauh, Ivan Rauh, Jože Štamfclj, Kristina Škvarč, Stane Štajdohar, Nežka Škoda, Ludvik Lavrič, Lado Troha, Viktor Žagar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ivan Arko, Franc Gole, Rezka Lavrič, Rudi Orel in Leon Urh. Na konferenci so izvolili tudi naslednje komisije: Komisijo za družbeno upravljanje, komisijo za delo med ženami, komisijo za ideološko - politična vprašanja in komisijo za družbene organizacije. Takoj po konferenci je bila prva seja novega občinskega odbora SZDL, na kateri je bil za predsednika izvoljen MIRO HEGLER. Člani sekretariata so še: Ignac Karničnik, Ludvik Golob, Ančka Nagode, Drago Benčina, Janez Mrhar, Stane Ocepek, Lenčka Škoda, Drago Podrebršek, Stane Štajdohar in Andrej Pirnat. STANE OCEPEK: Čeprav ie De- lim bo treba izboljšati življeniske pogoie. Letošnii proizvodni plan ING. ANTON KNAFELJC: Do- 1I1IIS §iš5S EPI p-ppfj ke, načrti lepi. paziti ie treba, da treba gradnjo stanovanj, hkrati pa čaiev, predavam šol. v katerih ie se gradbena sezona ne bo prekinila, paziti na skrajno racionalizacijo vključenih samo na področju me- (-,iane SZDL občine Kočevje, be stanovanjskega prostora. Na kon- sta okrog 3000 ljudi... Dobro so na y kongresu SZDLI zastopal ALOJZ LESAR: Gasilci imajo Kresu inženirjev v Skopliu je bilo ^obnesli ^eb"le™a™ j'X tovariš BORIS MIKOŠ, predsednik zelo težke naloge! Podjetja se ši- sklenjeno ete e treba stanovanjski Kovodski) lep ^neh oa smo do okrajnega odbora Socialistične zve- rilo. gradijo se „o„ sta.be. „aii Cm0°M=f za5o‘.”“,L'nrŽ S^?%Sw7S8KK iZ- " M"™ih «“» «*«“* nasveti za izboljšanje požarne var- bival°ce“? bo traba graditi maihna mo redno v Kočevju, Stari cerkvi. . . .. .... , nosti pa nalete na gluha ušesa. V Tudi gradbeni ma- Fari, Kočevski Reki.... posebno ™a koncu se ,e tovariš Mikos Kočevju samem je samo 32 opera- teriaTto treba dobiti doma - lepo je steklo delo ko nam je nahvalil delegatom za zaupanje, tivnih članov, na še od teh jih ie ™ 3 Kočevju ustanovi uspelo dobiti okrog 40 stalnih so- ko «> Ka izvolili za delegata na nekaj vedno odsotnih. Gasilske vr- b t 7 gram07 jn pesek... Grad- delavcev in predavateljev ... Ve- Y; kongres SZDLJ, in obljubil, da Ste £,£*“ TtULtrS nte seabo Zs^laD tudi z indu- lik problem pa je vsekakor po- z mladino. — Tudi inteligenca bi strj,aiizacijo gradbeništva (gradnja manjkanje denarja ter prostorov vključila!... Oprema? .. z gotovimi bloki), z gradnjo več za razne tečaje... Ljudje so zain- pih kongresa... °1 11 tSm° objektov na istem kraju... Pri- teresirani, program nadaljnega dc- 1 ° avtoci- se lahko Sploh ne približno tri milijone za stemo. REZKA OŽURA: Dvignila se ie jaolitična zavest žena! To se je , . , .. opazilo na volitvah v SZDL. ko ie ravno zdravstvena služba v na i praviti je treba dolgoročne per- la pa bomo sestavili na podlagi an-spektivne plane za gradnjo... kete. Za uspešno delovanje na ie potrebna pomoč, predvsem s strani ING. ŠAUBAH: ... vendar ima SZDL ... občini težave. Zdravstveni delavci LUDVIK GOLOB: Uvodoma je — •- w " infa TT=tan=x,jiaJp ta občina jih skušajo omiliti, a je poudaril velik gospodarski razvoj dek odvisen predvsem od pro;zvod- USPEII JE ODVISEN OD VSEH ČLANOV SZDL (Nadaljevanje iz govora tovariša Vošnjaka s 1. strani) Tovariš Vošniak je nadalje poudaril, da ie gospodarski naore- na kot druga leta. Ustanavljale naj bi se tudi na vasi stanovanj mi v Dodietifh Pri tem so stodT- <”a rudniku, pri KGP itd.) Zdrav- stva povzpelo na 5000... « Pri Pray«Ko oaje treba delavca tudi kalne OTHm /aciite šcTse nrcma o stvena Pesto!3 v Fari se bo mo- tem je imela važno vlogo tehnična, strokovno usposobiti za določeno rodelovate Tud zdravltwn^ mo- rala kmalu povečati. Nastaviti bo zdravstvena in prosvetna inteli- deloy™ mesto. Še več pozornosti sodelovale. iuai zdravstvena pro , , ^______m,, v* nadalini razvoi le do- treba posvetiti izobraževanju Novinarji pokrajinskih llslov v Novem ineslu to še premalo. Primanjkuje zdrav- komune v povodnih letih. Pred n'e- kar pa je zopet tesno nove- ske skimnostT1 SkoraTvse^ženske- stvenega kadra, zaradi česar trpi vojno je bilo v Kočevju zaposle- *ar\° * i ® Jehm601™ dXv^ ro nekvalTficirone' Po kvaliteta zdravniških storitev. Do- nih le okrog 1800 delavcev, v zad- katom ito. Vsa _delovna mesta žhhti^e treba sodclovante'z'žena- bro delujejo le obratne ambulante njih letih pa se je število delav- mroaio biti racionalno izkoriščena ziviti je treoa soaeiovanje z zena /rio ri1^n1Vl1 ^rlr> , rjA— na 5000....« Pri Prav tako pa je treba delavca tudi usposobiti za določeno esto. Še več pozornosti treba tudi stalnega zdravnika. Tu- genca... Za nadaljni razvoj je jxi- bo treba posvetiti izobraževanju di v Strugah je potrebna zdrav- trebnih še več teh kadrov, da jih delavstva, pri čemer bodo igrale stvena postaja... Zdravstveni de- bomo pa dobili, ie potrebno rešiti Pomembno vlogo Delavske univer- lavci so preobremenjeni. Predlan- predvsem stanovanjsko vprašanje. ze • • • — Pri vsem tem. je podčr- skim je v splošni ambulanti prišlo Odnos do delovne inteligence je tal, Pa ne smemo pozabiti na naše terie in si ogledali njegove zname- na edinega zdravnika do 16 pre- treba spremeniti. Večkrat se sliši mladino. Zavedati se moramo, da eitega lista« ie 0110 z,, leuiuaim ^ «sa su »up„u nitosti. V večernih urah so prišli sledov na uro!... Lani jih je bilo negodovanje, češ zakaj je dobil in- K: ravno mladina1 tista ki bo ne- v Novem mestu posvetovanje pred- soodgovorni novinarji, politične or- v grad Otočec ob Krki, kjer ie bil samo okrog 10 Se slabše je v zemr ai z rav ak j stanova- d kih t nolitičnih org-mi- stavnikov pokrajinskega tiska Slo- ganizacije in oblastveni forumi, družabni večer. zobozdravstvu, kjer si ie treba po- me. jaz oa ne?! Mislim, da je po- gosnodar.skih m^pohtičnih organ,- veniie. Posvetovanje je sklicalo Prav zato na ie potrebno naite- »Dolenjskemu listu« je treba iz- magati s honorarnimi zaposlitvami vsem razumljivo, zakaj...« društvo novinarjev Slovenije, ude- snejše sodelovanje med uredniškim reči vse priznanje za organizacijo iz drugih krajev... Z zavarova- ---------- ležila pa sta se ga tudi oredsed- odborom lista, političnimi organi- posvetovanja in poučen izlet ter njem kmetov se bo to še poslab- organizacij SZDL. Člani organiza- nik Društva novinarjev Slovenije zacijami in komunami. vso skrb. ki so jo posvetili ude- salo. Na rešitev iz te zagate mo- cije se uveljavljajo na vseh pod- Posvetovanje ie bilo zelo uspeš- ležencem. Prihodnje posvetovanje rajo misliti vse organizacije... tu- ročjih ... Pred konferenco so bile no in bo brez dvoma rodilo dobre lokalnih listov bo v Murski So- di SZDL... Splošno ambulanto bi povsod sektorske konference, na Na posvetovanju so izmenjali sadov^ 7-> nadaljnje delo lokalnih boti. K- Oražem morali razširiti še za eno ordina- katerih ie bilo opaziti, da ponekod misli o problemih posameznih li- listov. Na pobudo uredništva »Dolenjskega lista« ie bilo 27. februarja v našem družbenem sistemu. Za kvaliteto lista so skupno nitosti. Ivo Tavčar in predsednik OO SZDL Novo mesto Franc Pirkovič. stov in problematiki lokalnih listov na sploh. Ugotovili so, da ie materialno vprašanje lokalnih listov (vsaj za večino) ugodno rešeno. Udeleženci posvetovanja so Po končanem jDOsvetovaniu so si udeleženci ogledali tovarno zdravil »Krka« v Novem mestu in bili presenečeni nad uspehi mladega kolektiva podjetja. Nato so se od- v razpravi ugotovili, da bi moralo peljali v Videm-Krško in si ogle-Društvo novinarjev LRS, predvsem dali tovarno celuWe in naoiria. ki pa komisija za tisk, posvetiti več predstavlja oravi gigant naše mla-pozornosti lokalnemu tisku. Ta de industrije. Tn podjetje ustvarja tisk igra veliko vlogo pri obrav- največii brutto produkt v novo-navanju vsakdaniih problemov v meškem okraiu, oodletie oa se še komunah in okraju ter uresniče- vedno razvija. Na svoji poti po vanju nalog v komunalnem siste- lepi Dolenjski so obiskali tudi Komu. Ugotovili so tudi. da je lo- stanjevico na Krki in si na tam-kalni časopis najboljši pripomoček nji šoli ogledali stalno galerijo — desna roka — pri akcijah So- slik slovenskih slikarjev, ki so svo-cialistične zveze in oblastvenih fo- je umetnine rodarili šoli. Obiskali rumov. skratka, ti listi so potrebni so tudi znameniti samostan Ple- zacijah. Da pa bo za to sposobna. i« .. jo moramo že sedaj vključevati v Govoril je tudi o vlogi osnovnih delo _______ Nadalje ie govoril tudi o družbeni vlogi žena in opozoril, da bo treba zastarelo gledanje na žensko delo odpraviti. Ženam bo tre- , , , . ba v letošnjem jubilejnem let* še vedno obravnavajo povsem Dneya žcna posvctiti ^ po3ebne skrb. ustanavljati 'različne ustanove za pomoč družini. Tako se splošne stvari in se ne poglablja jo v konkretne probleme V Po- _ ^ Mumuv unmm laKO ljanski dolini je še vedno nerešeno bodo žene razbremenile_ lažie vprašanje šolstvna'' bodo zaposlile in vključevale v I”61,™31:0 ,yiev°rJ”^CHM.nte d°v Politično življenje... Problemov in dela je torej line dovolj konkretnega dela... V _______ delo ie treba vkliučiti vse člane, zdo y™ -e končal _ Vedek mladino Da usDOsabliati m učili, m0ramo kakšna ie naša nersnek-da bo kasneje sposobna prevzeti “Moramo, Kaicsna je naša persdck odgovorna mesta v vodstvih... Z zato pa moramo vključiti v aktivno udeležbo vseh članov sc del° ^1^,° vse članstvo, ,zpopol-ne bo več ponavljalo, da bodo sa- a,evatl ,obllke, družbenega uprav-mo nekateri ljudje imeli odgovor- Lian'a m poglabljat, demokrahš- Na konferenci Socialistične zveze ne funkcije v vseh organizacijah. Z boljšo organizacijo, z boljšo vsebino in metodo dela naj bi se širila tudi organizacija in njen pomen ... nost... — Gradivo o konferenci je pripravil in napisal France Grivec, fotografiral pa Albin Božič. Obvestila delavskih univerz in klubov Delo drušlei/ in organizacij v Ribnici KRI REŠUJE ČLOVEKA! Letošnja krvodajalska akcija DU KOČEVJE Na občinski konferenci Sociali- Na področju starega dela_ občine se povečalo. Rdeči križ je uspešno Rešilni avtomobil drvi z vso hi- lo rešeno prav po zaslugi prosto- V torek, 8. marca ob 19.30 uri, stične zveze v Ribnici je bilo v deluje enajst gasilskih društev, ki opravil več nalog, tako na primer trostjo proti bolnici. V avtomobilu voljnih krvodajalcev, marsikateri bo v prostorih gimnazije dvoje predsednikovem poročilu navedeno združujejo okrog 700 članov. Vsa v krvodajalski akciji, pri zdrav- z znakom RK se nahaja težko po- oče ali mati sta danes zdrava med predavanj: V šoli za starše bo tudi delo organizacij in društev, društva so po večini opremljena s stveni prosveti, v tednu Rdečega nesrečeni oče treh malih otrok. Ce svojimi otroci, ker ju je rešila kri, predaval profesor Franc Pediček o Povzeli bomo" nekatere najvažnej- potrebnimi gasilskimi napravam! križa in podobno. Občinski odbor ne bo prej izkrvavel, mu bodo v morda celo tvoja... spolni vzgoji otrok. V Šoli za mla- še ugotovitve. in orodjem. Gasilci bi morali več RK je organiziral razne zdrav- bolnici rešili življenje s transfu- Na posvetovanju o krvodajalski de pa bo predavala dr. Ana Kra- Društvo rezervnih oficirjev in storiti za ideološko politično iz- stvene in druge tečaje. zijo krvi... akciji, ki ga je sklical 26. februarja karjeva o temi: »Od spočetja do podoficirjev je hi lo lansko leto de- obraževanje, zato naj bi se pove- Dejavnost Društva prijateljev Porodnica, mati več majhnih Obč. odbor RK Kočevje, so govo-ooroda in kontracepcije«. lavno. Imelo je vrsto predavanj, ki zali z delavsko univerzo in z mladine pride do izraza predvsem otrok, je imela težak porod. Izgu- rili tudi o teh stvareh. Ugotovili __ so lepo uspela. Odbor se redno se- osnovnimi organizacijami SZDL. V 0b raznih otroških praznikih in bila je precej krvi. Potrebna bo so, da bi bilo marsikatero življe- KLUB VELIKE LASCE staja Poleg predavanj se društvo svoje vrste naj bi pritegnili več proslavah, kot je Novoletna jelka transfuzija krvi... nje v nevarnosti da usahne, če ne 7. marca ob 19.30 uri bo v klub- zanima tudi za druge stvari. Sode- mladine. m podobno. Društvo naj bi pro- Otrok se je hudo opekel. Izvesti bi bilo krvodajalcev, ljudi, ki pri- skih prostorih proslava Dneva že- luiejo pri proslavah pri skupnih Občinski Svet Svobod m pro- gram dela izpopolnilo. Predvsem bo treba plastično operacijo. Da speva j o svojo kri za rešitev drugih, na. Po proslavi bodo v kino-dvo- ogledih raznih vojaških objektov svetnih društev združuje Svobodi na-j b; se tesneje povezalo s pio- bo operacija uspela, je potrebna Posvetovanje je vodila predsed- rani predvajali film »V pomladi in podobno. Pomoč nudijo tudi v Ribnici in Dolenji vasi ter kul- njrsko organizacijo, jim pomagali predhodno transfuzija krvi. niča komisije za krvodajalstvo. D. življenja«. predvojaški vzgoji in občinskemu turno umetniški društvi v June- ^.pr svetovaIi pri raznih proslavah, Še bi lahko naštevali za kaj se Šercerjeva. Predstavnike RK in 6 marca ob 19.30 uri bo v klu- odboru ZB NOV. Naj še dodamo, vici in Sušju. Čeprav so bili v tekmovanjih, predavanjih in po- porabi dragocena kri, ki jo prispe- sindikalnih podružnic je seznanila, hu filmski večer. Tovarišica Per- da nudijo Društvu rezervnih ofi- kulturno-prosvetnem delu doseženi dobilo. Pionirska organizacija šteje vajo za reševanje življenj zdravi da bo v kočevski občini odvzem hajeva bo predavala o pomenu cirjev in podoficirjev vso pomoč uspehi, prizadevanja le niso bila okrog goo članov. ljudje. Marsikatero življenje je bi- krvi od 28. marca do 1. aprila, poljskih filmov in vodila razgo- pri strokovnem dvigu članstva ofi- na primerni višini. V nekaterih vor o poljskem filmu »Kanal«. cirji ribniškega garnizona. društvih je slonelo delo na posa- meznikih, zato tudi ni bilo kakih - . . _ - posebnih uspehov. Na občnih zbo- Klub kočevskih ludaijev rih s° izvolili nova vodstva in Delovne akcije kočevske mladine Omenila je tudi. da je treba do 15. marca zbrati prijave krvodajalcev. Tovariš Šilc je obširno govoril mHšHH S5?|™S| lišilšlf lani, so ustanovili Klub rudarjev. Njen namen je predvsem, priteg- T,se * HmSW ie troho jamo s tem vprašanjem. V zveznih »Bralce bo verjetno zanimalo, če od krvodajalcev. Takrat je odbor kluba tudi pripra- niti k delu čim več mladih ljudi. de.a „rrvarnmnm Delavsko akcijah bo letos predvidoma sode- bo kočevska mladina sodelovala Jov- Šercerjeva je potem porovi! obširen in pester program dela Trenutno imajo v programu igro v v . aaitl s D 1 lovalo 30 mladincev in mladink iz pri gradnji fizkultumega doma v , “a je imela krvodajalska za november in december. Zaradi treh dejanjih »V lepše življenje«. umverze- , . vrst delavske in kmečke mladine, Kočevju. Ali mi lahko odgovoriš?« a*(Clia Y kočevski občini lani lep bolezni predsednika kluba pa do- Zasedba vlog še mi določena, upa- pfi obč- odboru SZ , 0 ,°la dvajset pa bo srednješolcev. 20 »Da. Doslej sicer še nismo govo- uspeh. Lem uspehi so bili dose- slej vseh načrtov niso mogli ures- jo pa, da bodo do maja že lahko iniciativni odbor za ustanovitev sreik, Livold, Stara cerkev, Fara zal še veliko večje uspehe, itd.), enkrat tedensko pa tudi na Organizacija Rdečega križa šteje okrog 600 članov. Članstvo naj bi GIBANJE PREBIVALSTVA ČESTITKE V Dobrepolju sta sklenila zakonsko zvezo Obrstar Stanislav iz Ljubljeni sestri Zorki Dulmin iz POOietja Ribnica, ostali pa so iz nih akcijah...« PREDGRAD Poloma 17. star 19 let in Boštjan- Kočevske Reke 76 želi za njen god drugih podjetij in okoliških* vasi. Rodila je Firšt Marija, delavka čič Antonija iz Rapljevega 22, sta- še veliko zdravih in zadovoljnih iz Nemške loke 7 - deklico Ivanko, ra 26 let. let, malemu Iveku pa mnogo lepih V novomeški bolnišnici je umrla pozdravov sestra oziroma teta Ma- Majerle Marija roj. Veber, gospo- KINO rija in Pol iz Goriče vasi št. 79. dinja iz Predgrada 58. stara 74 let. — * — JADRAN, Kočevje: od 4. do 6. III. Dragemu in skrbnemu možu Pi-jugoslovanski barvni cinema- čulinu Antonu iz Šalke vasi želi scopski film »Miss Stone«, 6. in vse najboljše za 50. rojstni dan 7. marca jugoslov. film »Zadnji ter mu kliče še mnogo zdravih let tir«, 9. in 10. marca italijanski žena Kristina, barvni film »Zemeljski raj«, od je znašla kočevska strelska dru- »v evidenci imamo okrog 846 podjetjih. Slišali smo tudi predloge. Zma' ,, mladincev in mladink, ter dvajset da bi delavci nadomestili izgublje- Novemu odboru strelske družine mladinskih aktivov. Razen tega pa ni čas pri odvzemu krvi ob drugi v Kočevju želimo pri njegovem sta v Kočevski Reki in v Pred- priložnosti, ali pa, da bi imeli ta nadaljnem delu ter razvoju strel- gradu tudi aktiva mladih zadruž- dan prost in plačan delovni dan. skega športa na Kočevskem še nikov. Aktiva mladih zadružni- Sindikalne podružnice lahko ve-veliko uspehov. kov nameravamo ustanoviti tudi v liko storijo, da se bo odzvalo kr- _ __________ Vimolu pri Predgradu in v Stru- vodajalski akciji Čim več njenih ŠOLA ZA ODRASLE V RIBNICI gaj,, _.« članov. O pomenu te akcije naj Šola za odrasle v Ribnici uspeš- »Tovariš sekretar, v imenu bral- bi seznanili člane na občnih zbo- no deluje. Šolo obsikuie skupno cev se ti za odgovore najlepše za- rih. ki so prav sedaj v teku. V 46 delavcev in drugih. Med obisko- hvaljujem. Želim ti pri nadaljnem mestu in po vaseh pa bodo vodili valci šole prevladujejo mlajši de- delu veliko uspehov, prav tako pa akcijo organizacije RK. Tem naj lavci. Največ delavcev, in sicer 15, vsem bodočim brigadirjem veliko bi stopili v pomoč tudi člani pod-obiskuje šolo iz Lesnoindustrijskega delovnih zmag na letošnjih delov- mladka RK. Z zbiranjem krvodajalcev naj se začne takoj. Gospodarska vprašanja nove občine RIBNICA Poročili so se: Krunič Branko, podoficir JLA iz Ribnice 65 in Tomšič Terezija, trg. pomočnica iz Ribnice 65, Kromar Franc, tesar iz Dolenje vasi 5 in Gornik Marija, uslužbenka iz Hrovače 51. Poročila sta se: Čampa Stani- V Ribnici je bila 26. februarja prva seja Občinskega odbora po okrajnem družbenem planu za-Socialistične zveze. Seji so prisostvovali tudi ljudski poslanec Ma- popadene za ribniško občino. »Vse tija Maležič, organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljana Janez Ho- organizacije SZDL in ostale orga-čevar in novoizvoljeni sekretar Obč. komiteja ZKS Ribnica I. Fajdiga, nizacije in člani naj storijo vse, da bo petletni plan izpolnjen v štirih Sejo je vodil dosedanji predsed- sicer: komisijo za pomoč mladin- letih,« je zaključil poročilo tova- doljšek Ana. poljedelka iz Lipovca št. 15. Rod:la je Trdan Marija, gospodinja iz Zadolja 5 — dečka Jožeta. LOŠKI POTOK 11. do 13. marca francosko-iu- Tople pozdrave pošiljajo v Av- nik janez Picek Dnevni red ie obl skf organizaciji komisiio za žene film^^uvaj ^e^a^our« barV ^Vnučko^štaršf^' Koprivnika segal tri točke" prva Da ie bila izobraževalno komisijo, komisijo y razpravi je dejal predsednik slav. poljedelec iTofavicl in"Xn*~- SVOBODA Rudnik: 5. in 6. marca brat Roman, sestri Micka in S S^^Obč^dbom SZDLk ^^"organbacije^‘društva ?bL° ,Stanf Uc' daobčinski druŽ" ir-a “ “TrcfSonskica-Dvoršak ™ *viiant z “°- sr^o^ig^s^ ton«, iz. m id. marca japonsKi Za tajnika so izvolili Staneta Gor- 1 j an je. Vsaka komisija ima pred- cija zbrana. V kratkem bodo zbori barvni film »Streha Japonske«, Dragi ter skrbni mami in ženi 13. marca matineja mladinskega Frančiški Verderber iz Mlake že- ^7 za blagaj™ka JL/oyn? ^V^na^Jie^n^seieTlanez Pi TiVCeV’ ,°°S 000111 ?a VD?" fjimn »TCnneert za qtrninn nn n in za nien nraznik vse naihnJiSe Zbašnika. V Občinski odbor SZDL V nadaljevanju seje je Janez Pi- gled osnutek družbenega plana in filma »Koncert za strojno pu- hjo za njen paznik vse najboljše, g0 kooptirali Ivana Fajdigo, ki je cek podal obširen pregled družbe- 0 njem razpravljali. volivcev, kjer bodo dobili na vpo- Poročila sta se: Debeljak Sta- SODRAŽICA: 6. in 7. marca ame- rnož^Franc.^siT'Frand^hčerka ®ekretaria Z ^ V ZST, posebno pa še mnogo zdravih let. nislav. kmetovalec iz Malega loga 28, star 24 let in Turk Antonija. kmetovalka iz Malega loga 38, stara 19 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Kozina Janez, riški film »Modri pajčolan« 12 Nada in sestra Zofka Obč. komiteja ZK Ribnica. pregledu je zajel tudi investicije za pravi dotaknil vprašanja, kdaj in lVmnnn7iski fi!m »Res’ ° sestra_Zotka. v predsedstvo odbora SZDL so razvoj gospodarstva, kmetijstva m bodo dobili v Ortneku javno teht- nični kon" vojne« " Dragi teti in stricu Marovičevima izvoli,i 11 članov in 6 komisi1' in drugih banoS gospodarstva, ki so nico. Jama za njo je bila skopana --------- - - že pred osmimi meseci. T/ j v. .v Med zadrugami Ortnek in Gre- KdKO Z1V1S, lOVCiriS. gor že dalj časa vodijo razgovore. da bi se združili, ne morejo na se ________________________________ _______ _________ 0 Tako vprašujemo prijatelje in nim minimumom. V teh primerih zediniti za sedež zdnižene zadruge. lijanski barvni vistavision film njen god vse najboljše Lojzeta pa znance zgolj zaradi vljudnosti,, bo KŠK posredoval pri odgovornih Na Gori fie mor e jo kraistitu tir ati »Vojna in mir« I. in II. del, 9. lepo pozdravljajo vsi Veselovi iz Klub študentov Kočevske na na- forumih, da se zakonite odločbe ne krajevnega odbora SZDL. Tako je marca francoski film »Heroji so Globeli merava v tem smislu anketirati bodo kršile. KŠK si bo tudi priza- odbor še sedaj brez predsednika, utrujeni«, 12. in 13. marca amer. svoje člane, ne namreč zaradi deval, da bodo komisije za štipen- tajnika in blagajnika. Prepričani barvni vistavision film »Daljna PREKLIC vljudnosti, marveč v smislu 2. čl. di.ie kooptirale po enega člana pa smo, da bodo Gorniki to za- obzorja«. Preklicujem izjave o Šmigoc Ve- statuta kluba, ki pravi: »Namen kluba ki bo zastopal koristi šti- devo čimprej rešili. PONIKVE: 10. marca francoski ri iz Rudnika št. 23. ker niso res- kluba je tudi skrb za socialno-eko- pendistov in razlagal mnenje in Tov. Dane Samsa je med drugim film »Heroji so utrujeni«. nične. Kotar Mirko, Rudnik 23 pri nomsko stanje članstva!« prb?gIJbf kluba. dejal, da bi bilo treba določiti del LOŠKI POTOK: 6. marca italijan- Kočevju. Kakšno korist bodo imeli člani . KbK bo izvedel to anketo v za- sredstev za dograditev šole na Gori. ski film »Dekleta iz 04«, 13. ZAHVALA KŠK od te ankete? Bodimo realni: „„„n?arcau K°le,fK prosima da Odborniki so izrazili željo, naj VELIKE LAŠČE: 5. in 6. marca želi vse najboljše ob njunem praz-poljskl film »Kanal«, 11. in 12. niku Majda, marca amer. barvni film »Vrni — * — se stric Vili«. Dragi sestri Francki Škulovi, ki kmetovalec iz Dolenje vasi 4, star DOBREPOLJE: 5. in 6. marca ita- živi v Valdoru. Kanada, želijo za 33 let in Arko Julijana, kmetovalka iz Dolenje vasi 107, stara 34 let. marca francoski film »Primer dr. Laurenta«. KOSTEL Umrl je Ožanič Anton kmetovalec iz Kuži j a 3, star 59 let. KOČEVJE Poročili so se: Levstek Peter, rudniški strojevodja iz Šalke vasi 52, star 25 let in Gole Marija, —---------- uclluli ^ luu acull llulm uslužbenka iz Rudnika 27, stara 19 KOČEVSKA REKA: 5. in 6. mar- očeta, tasta in starega očeta za najnujnejše potrebe Take pod- ankete ie odvisen njen uspeh, let; Rogan Kami, tesar iz Kočev- ca ameriški film »Jack London«, ANTONA FURLANA pore so dajali lahko stari klubi, ki Socialno-ckonomska la, Reška c. 5/a, star 26 let in 6. marca filmska matineja za iz Stare cerkve so dobivali izdatne dotacije, naš komisija KŠK Skvorc Terezija, delavka iz Okro- pionirje »Pot prijateljstva«, 12. se najtopleje zahvaljujemo vsem klub pa se mora jdo ustanovitvi in 13. marca ameriški barv. film ki so ga spremili na njegovi zadnji šele boriti za afirmacijo. — , v L I »Nejmzabna pesem«. poti. Iskrena zahvala tudi Društvu Mnogo članov kluba ima štipen- 40 pBSlIf® ODCflG ZDOFG1 , .... , , . . klub denarnih podpor ne bo mogel b?magai? odboru kluba, kajti le bi bil čimprej nabavljen manjši Ob bridki izgubi dragega moža, deliti, ker niti sam nima denarja od popolnosti in hitrosti izvedbe avtobus za prevoz ljudi iz oddalje- nih krajev v občini do središča občine — Ribnica. -žem Slega vrha 51. stara 20 let; Vesel Viktor, delavec iz Dolge vasi 7, iiavu u uoiJU, j[xlvluQ star 26 let in Lango Marija, na- OSILNICA: 6. marca iapon. barv. upokojencev, Kmetijsko gozdarske- dije s področja bivšega okraja Ko- ,akar'ca 1Z P°.lge Y^1 J" S„a. *Yaata. b®kla<<" 13" marca mu posestvu ter vsem ostalim, ki čevje, bodisi od občin, podjetij ali K nrisostvuieš sestanku občne povedal povedal narobe ker ne Selan Anton ključavničar iz amer. barvni film »Modri paj- so darovaU vence ali nudili ka- zadrug. Nekaterim dajejo štipendi- mu zb^ aU kmf^nci te ali one zna teko ^statlia^ b«^e Kočevja. Podgorska ul. 35 star čolan<^ kršno koli pomoč. ,e pod težjimi pogoji, kot so nave- ^LnSje ali Sva in Ilu- Poro«la b MatofiSa — 28 let in Selan Marija, učiteljica PREDGRAD. 5. m 6. marca ki- Žalujoči" žena Mariin hčerke deni v Temeljnem zakonu o šti- "T, lle , Va inJy . . roroyla na’ °1 Pua Krajša iz Kočevja. Reška cesta 12. stara tajski film »Sanje male Mi in Marica Jožica7n sinovi Jože To^ pendijah (Uradni list 32^55) ne- Ša! dols? ki se običajno m predvsem bol domača. Vsaka 20 let: žagar Anton, delovodja iz sivi razbojnik«, 12, in 13. marca ™ ZFrani z dnjZi ' T° klterim pa ^zakonsko določe- ^ne-prl .zunamebohtič^dogo^ organizaciia. vsalco društvo, ima Osilnice 8, star 31 let in Krnc Pavla, delavka z Oneka 3, stara 25 let. Izdaja ln tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska ®esta 14 a, telefon uredništva in »Prave 3-89. Naročnina Je 500 din, Polletna 250 din in jo Je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo R*00 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-"V265 **alni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje ameriški film »Sedem nevest za sedem bratov«. BROD NA KOLPI: 6. marca italijanski film »Bele noči«, 13. marca francoski film »Ponočni ljubimci«. RIBNliCA: 5. in 6. marca italijanski film »Krik«, 12. in 13. marca francoski barvni cinema-scopski film »Tamango«. OBVESTILO »Modno kroiaštvo« v likvidaciji prodaja moške in ženske šivalne stroje, ki se nahaiajo pri splošnem krojaštvu Kočevje. Prednost pri nakupu imajo podjetja, za njimi pr privatniki. Likvidacijska komisija OBVESTILO Na podlagi sklepa 18. skupne seje obeh zborov Obč. ljudskega odbora Kočevje sc je uvedel redni LIKVIDACIJSKI POSTOPEK pri Stanovanjski upravi Kočevje-mesto, Stanovanjski upravi Kočevje-okolica in Stanovanjski upravi Rudnik-Kočevje. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 31. III. 1960 predložijo vse terjatve in obveznosti likvidacijski komisiji pri Občinskem ljudskem odboru v Kočevju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE kih, konča pa nekje pri lokalnih dovolj konkretnih primerov za ob-problemih, imaš večkrat občutek, ravnavo iz svojega področja. Ce da je poročilo predolgo, preveč bi se tega zavedali v večji meri, razvlečeno. Nemara ne bi bilo no- bi o tem več govorili, in manj o bene škode, če bi dolgovezno po- zunanji politiki, ki nam je več ali ročilo o zunanjepolitičnih dog od- manj vsem znana, kih odpadlo, ali pa bi bilo (če že Sestanki, občni zbori, konferen-mora biti) povedano v nekaj od- ce morajo biti živi, razumljivi in stavkih. Po naših vaseh imamo predvsem usmerjeni v domače do-veliko radioaparatov, ki seznanja- gaj an je. V takem vzdušju bodo jo ljudi z dogodki po svetu, ima- tudi preprosti ljudje imeli »kaj porno razne časopise — dnevnike, vedati«. Povedati bodo imeli več tednike, revije, ki ljudi seznanjajo tud* v svoji organizaciji na vasi. z vsemi novostmi. Mogoče se bodo zdele nekaterim Večkrat smo zasledili v poroči- te vrstice odveč, vendar zato, ker lih preveč načelnih stvari in manj menimo, da smo jih zapisali v ime-konkretnih. Kako naj se potem nu tistih, ki želijo tudi pri teh znajde udeleženec zbora in disku- stvareh prelomnico, smo jih napi-tira, ko pa mu ie učen referat vzel sail. sapo in misli, da bo vse kar bo -žem 3W KLIČE 'H NA5/H , b KRAJEV' kot PAVLA SAMSA KAROL NOVAK Rojena ie bila v kmečki družini Rodil se je družini Novak v So-6. I. 1900 v Sodražici. Ze pred voj- dražiti 12. VIII. 1897. Po poklicu, no ie bila naprednega mišljenja, je bil s tolar. Ko ie okupator zaee-Po prihodu okupatorjev ie kmalu del naše kraje, je takoj simpatizi-Po ukinitvi občine Dobrepolje je začela podpirati partizanske borce, ral z narodnoosvobodilnim giba- Ze več let čakam na stanovanje. Z družino stanujem v zasilni podstrešni sobici, ki meri 3X4 m. Brno štiričlanska družina. Doslej sem živel v upaniu, da v doglednem času dobim stanovanje in sem bil med prvimi na prioritetni listi. Pred kratkim pa mi je stanovanjska uprava vrnila prošnjo, ki je pri niih ležala 4 leta, s pojasnilom, da naj mi stanovanje preskrbi nodjetje. Ta pa nima denarja In sem še ob upanje. da sploh kdaj pridem do stanovanja. Res' sem kvalificiran. _ toda moj zaslužek komaj zadošča za skromno življenje družine in nimam nobenih možnosti da bi doty1 denar, s katerim bi kupil ali naprej plačal stanovanje. Vprašam vas ali obstoji sploh kakšna možnost, da dobim sta-novan1°? D. G. Kočevje 2-59 — Stane Pintar, Stanovanjska skupnost: S 1. januarjem 1960 dalje nima stanovanjska skupnost nič opraviti z dodeljevanjem stanovanj. 2-61 — Drago Benčina, oddelek za gospodarstvo pri ObLO: Občinski ljudski odbor je sprejel načelen sklep, da preskrbi občina stanovanje za prosvetne in zdravstvene delavce ter za uslužbence državne uprave. Za delavce in uslužbence, zaposlene v gospodarskih organizacijah, pa morajo skrbeti za stanovanja sama podjetja. Podjetja imajo možnost, da si najamejo kredite iz stanovanjskega sklada. Manjša podjetja pa naj bi združevala sklade in tako s skupnimi močmi gradila ali pa kupovala stanovanja za svoje ljudi. Druge rešitve zaenkrat ni. 2-41 — Rudi Orel, tajnik Obč. sindikalnega sveta: Predvsem tole: Podjetja so dolžna, da gradijd stanovanja za svoje ljudi. Stanovanja tudi lahko odkupijo. Bodoča stanovanjska politika se bo vodila v okviru investitorja. Investitor naj bi bilo podjetje, investitor so lahko tudi manjša podjetja, ki naj bi združila svoja sredstva za gradnjo stanovanj. Le tako bomo uspeli rešiti stanovanjski problem. Na novo sem se priselil v Kočevje in bi numo potreboval kurivo. Kje lahko dobim drva in premog, kakšna so ta drva in za kakšno ceno? Kako je s pre vozom drv? „ _ K. B. Kočevje 2-15 — KGP, komercialni oddelek. Odgovoril je Danilo Divjak: Sefa ni doma, zato lahko le Informativno povem. Prostornin-ski meter bukovih drv stane ca. 2700 do 2800 din. Prevoz drv si mora preskrbeti kupec sam, rasen v Kočevju, kjer opravimo prevoz mi za doplačilo 100 din sa prm. drv. Naj omenim, da Ob k O * VJ ‘"h KRAJEVNI URAD NA VIDMU v tem kraju Krajevni urad. Kra- Ze leta 1941 je dajala partizanom, njem. 8 avgusta 1942 so ga Itali- Zadnjič, ko sem se vračal iz Ko- nje leto imajo gradnjo hleva za jevni urad je začel z delom 1. fe- ki so se mudili na Travni gori, iani internirali v Renicciju. Tam privnika v Kočevje, sem se oglasil 150 svinj, povečali pa bi lahko bruarja. Na tem uradu je zaposlen hrano, obleko in drugo. Zaradi so- se ie nahajal do kapitulacije Ito- pri upravniku kmetijske uprave tudi stalež goveda. samo en uslužbenec, ki bo moral delovanja in podpiranja NOV so lije. Na noti proti domu so ga ea- Cvišlerji. Čeprav se je že večerilo, »In poljedelstvo?« opravljati vse posle matične služ- jo Italijani 9. oktobra 1942 are- jeli Nemci ter ga internirali v sem ga vseeno še dobil v pisarni. »Jeseni smo poseiali precej žita. be in Krajevnega urada. Področje tirali. Najprej so jo zaprli v Rib- Buchenvaldu. Za njim je izginila Pozanimal sem se. koliko in kakšno Kerna je mrzla in suha zima. smo urada zajema okrog 3000 prebival- niti, potem v Ljubljano, od tam vsaka sled. Zapustil ie žen* in živino imajo na njihovi upravi. morali pred kratkim precej dogno- cev. zato menimo, da bo vse delo pa so jo internirali v Renicciju, četvero otrok. »Ja, trenutno imamo ca. 350 glav jevati... Sicer na pri nas ni nič en sam uslužbenec težko zmogel. Z kjer ie 23. III, 1943 umrla. Sam- živine,« ie dejal tovariš Salomon, novega; delo teče in čeprav je zi- ozirom na vedno večjo vlogo, ki io sova je bila zavedna slovenska že' »Večji del ie črnobele pasme, uvo- ma, nam ne zmanjka opravkov.« imajo Krajevni uradi, na bi ti tudi na. ki ie tudi svo:° otroke vzgojila žene iz Danske, ostalo na so domače sivke. Krav imamo 250, ostalo je mlada živina. Za meso je ne pitamo, imamo samo plemensko živino...» Živina danske pasme bolj izkoristi krmo in da več mleka. Seveda so primerne tudi za meso. — Zadnji čas se je dvignila tudi . , , molznost. Krave imajo povprečno y°^a devet litrov mleka dnevno. »V zadnjem času vedno imeli dovolj uslužbencev. v naprednem duhu. SLAVKO MAHNE Doma je bil iz Kržetov-Gora, rojen pa je bil 18. novembra 1926. MILAN ARKO V njegovem življenjepisu ie »«-pisano, da se ie po končani 7 razredni šoli nahajal doma. Ze od 15. leta naprej ie pomagal partizanom. V NOV je vstopil 8. IX. 1943. Nahajal se je v Sercerievi Kljub temu, da ie bil še zelo mlad, brigadi na Primorskem. V decem-je začel sodelovati s partizani že bru istega leta je bil premeščen v Pridni so pionirji Farel Pred dnevi, ko sem se mudil v žek, v katerem učenci obdelujejo __ Kostelski dolini, sem se oglasil še šolski vrt. Lanski pridelek so pro- ^“l^Htega^leta^V.^iunijn Bračičevo" brigado."ki se""je naha- na osemletki v Fari. Upravitelja dali internatu m koloniji delno ie vstopil v partizane - v No- iala na Kočevskem. Potem ie Sel Volfa sem hitro našel. Otroci, ki pa so ga predelali v šolski kuhinji. traniski odred Nekega dne je bil s 14. divizijo na Štajersko. Padel so se ravno odpravljali domov, so V sadjarskem krožku so se otroci določ da gre DO hr£mo v Topol ie kot starejši vodnik 22. februar- hz>ii mi povedali, da še uči. da ga na učili ceniti sadno drevie. Sadie s T>Qrqnl .. rnvo itn ia 1944 uvajamo M *£te hleve. Na b°kličejo. Kmalu smo se v šolske«3 vrta /o delno prodali ne- „ ki s0 ^ za vasjo Metulje (S tem končujemo s to rubr*.i> naši "upravi* imamo * 50 krav "v od- zbornici dobili z nekaterimi uči- kaj pa so ga nredelali v sadne prtih hlevih. Mraz dobro prena- teln in Dogovor je gladko stekel, sokove ali pa vskladiščili. Pionirji šalo pa tudi pri mleku nismo Pripovedovali so mi o delu pio- so se tudi udeležili tečaja za vku- mm* s mmm m&am »Ali redite tudi svinje?« --— ---------- . „ ._. . . in/inn »Da Imamo okrog 300 svinj. 50 O poteku tekmovanja, o aktivno- iz Kočevja dala 10.000 din. je starih. Zanimivo je to, da so sti učencev smo že lansko leto pd- ustrelili. Sest sinov za domovino Malo je mater, ki bi rodile 13 ta 1937, je padlo na njena ramena r'"ovnr~t-----j„ Pnsinuna" zveza otrok, še manj pa ie mater, ki bi še več bremen. in SKOJ m zasedli deveto mesto. 1 ..............„ .■ izgubile v narodnoosvobodilni voj- Prišla je vojna in z njo vse gor- ni 6 sinov. Ena izmed teh mater je, ki je bilo prizadejano našim je Frančiška Strah iz Kompolj, ljudem. Z vso okrutnostjo se je Aktivni so tudi vsi ostali krožki. nekatere" svinje lansko leto odgo- šali sproti. nanravm tudfšolski Rojena” je bila v Zagorici 1. 1879. dotaknilo tudi Strahove družine, j lie tudi do 19 mladičev! Največ Delo pionirske m mladinske or- med drugim^napravili tud šolsk poročila sg v Kompolje, kjer Strahova mati in njeni otroci ,o ki se ji je v zakonu rodilo 13 otrok, bili napredni, prav zato je kmalu. Delo pionirske in mladinske or imamo svinj holandske pasme. Iz Panizacije na njihovi šoli je resnič-izkušenj lahko rečem, da ie to zelo n° zelo razgibano. Sodelujejo na dobra pasma « vseh proslavah, razen tega pa ak- Na posestvu bi lahko redili tudi tivno delajo v vrsti krožkov, večje število prašičev, primanjku- V okviru šolske zadruge so na akvarij, pridno pa sTmačtae z^njihov^aT^- Po nenadni"smrti njenega moža le- globok jsekala^v pe- ljalo tudi svojim prijateljem druge kraje. V zgodovinskem večje SKV11U masiuev. uuuiaui««- v ujvvuu suisnc zaiulukc ~ j-rnxj-., otroci zhirali gradivo je pa hlevov. V načrtu za prihod- šoli organizirali poljedelski kro- * ^]gki muze1 NqB. obiskujejo Šolska zadruga v Stari cerkvi za stare borce in zapisujejo njihove sjoomine v kroniki ... »Poleg tega,« ie poudaril tovariš Volf, »pa se otroci tudi marljivo V začetku februarja smo na šoli posadili krompir, fižol, čebulo in uge Mogoče tih ie prav to izven-Stari cerkvi imeli ustanovni zelje. Vse pridelke bo jeseni odku- šolsko dej0 vzpodbudilo k vestne-občni zbor pionirske šolske zadru- pila naša šolska kuhinja. mu deiu v šoli... Lepi uspehi šol- ge. V lepo okrašenem razredu so Delo v šolski zadrugi nam bo ske mladine so razgibali tudi osta-se zbrali učenci četrtega in petega omogočilo spoznavati način obde- lo mladino tako da sedaj pri or-razreda, učitelji in ostali gostje, lovanja zemlje in se seznaniti z ganiziraniu različnih proslav ra-Ustanoviti smo nameravali pionir- gojitvijo kulturnih rastlin. Potru- čunam0 na vsake "t mladinca.« sko šolsko zadrugo, kajti za to dili se bomo tudi, da bo naša šola. Lepi so bili usoehi izvenšolskega imamo vse pogoje. Nočemo zaosta- naš drugi dom, postala lepa in bo dei0 prifarskih šolarjev! Kar sem jati za tistimi pionirji in šolami, v ponos nam in naši okolici. tu napisal_ ie le majhen del... ki jih že imajo. Preteklo leto nam Zadovoljni smo, da smo ustano- pj.av tako Da so ]epi tudi načrti ie državno posestvo dalo nekaj vili pionirsko šolsko zadrugo in s za ietošnie leto. iz lanskoletnih iz-zemlje, ki smo jo obdelali in po- tem že uresničili del našega pro- j^ušeni na lahko tudi skleoamo. da sadili krompir in fižol. Na šolskem grama, s katerim tekmujemo s nlo- bodo svo1 program tudi izpolnili, vrtu pa smo pridelali zelje in dru- nirji zadružniki in mladimi nara- — Ko sem odhajal, sem vsem uči-go zelenjavo. Vse pridelke smo od- voslovci na drugih šolah.^ Upravi- teljem in učencem pri njihovem dali v šolsko mlečno kuhinjo. Zem- tel ju šole, Dragu Kajfežu, pred- nadaljnjem delu zaželel veliko ljo smo obdelovali z veseljem, saj sedniku šolskega odbora, Jožetu uspehov in zadovoljstva. Frančiška Strah z vnukinjo smo se zavedali, da delamo zase. Lavriču, kmetijskemu tehniku Pomagali smo tudi na državnem državnega posestva in Marici Vid-posestvu . mar se za vzpodbudne besede in Naš ustanovni občni zbor je do- obljubljeno pomoč najtopleje zatekal v prijetnem vzdušju, posebno h val'ujemo .. . osnovne še zato, ker smo ga vodili sami. s«, “ itin Zw Izvolili smo upravni in nadzorni 50,6 v Stari kvi odbor ter voditelje posameznih odsekov. Ustanovili smo poljedelski, sadjarski, vrtnarski, gozdarski in tehnični odsek. V teh odsekih bomo imeli dovolj dela. z nasveti pa Kolpski dolini ugodni, bo Kmeti i- (fg) TO IN ONO i DROBNE IZ FARE Ker so pogoji za sadjarstvo v no družino. Ljubeče materino srce je moralo 1942. leta preboleti smrt treh svojih otrok - sinov, ki so lih ■pobili kot talce Italijani zaradi Izdajstva belogardistov., Štiri sinove in hčer so istega leta Italijani internirali v taboriščih po Italiji. Materi se je trgalo srce ob tako težkih udarcih. Italija je kapitulirala. Trije sinovi in hčer so se vrnili domov. Vsi trije fantje so odšli v partizane, četrti pa je vstopil med Italijanske partizane že v Italiji. Tam se je tudi bojeval in padel v nekem boju s sovražnikom 1. 1944. Najhujše je bilo materi, ko so v tem času prihajali na njen dom belogardisti in Italijani ter ji grozili, da jo bodo ubili zato, ker so njeni otroci komunisti . . . Strahov® mama se ni ustrašila gr oženi — ■ bila je zavedna slovenska žena in mati, ponosna na svoje otroke, Smrt, internacije in preganjanja jo niso strla. Bila je in ostala partizanska mati. Ljubezen do svojih, otrok je delila s partizani, ki so dobro poznali to junaško mater. Ob koncu vojne je morala pretrpeti še en udarec: vojna vihra ji je vzela še dva sinova. Težko življenje pred vojno in SMRT MOTORISTA z odhodom bivšega predsednika v V nedeljo, 28. februarja, se je jeseni lanskega leta precej zastalo. zivuenie uieu voinc i,svruswr m “doma'k" - £ssx jsras rsu $«. »*$-»«'*» nam bodo pomagali učitelji in ska zadruga v Fari mogoče že le- Vza°radi ^hudega čtoskžTkonferenco Rdečega križa, ki z vso ljubeznijo skrbi strokovnjaki z državnega posestva, tos zasadila deset hektarov zem- °^stni. ka™e m^tu mrtw nje- Sprejeli so tudi nekatere sklepe, za kratek čas na vrt. Tudi ostali Člani vrtnarskega odseka bodo lje s sadnim drevjem. V nekaj le- ™arca^j bil na mestu ^ rt tako na primer, da bodo do 5, III. njem preživeli otroci ji am vrtnarsKega uusck.« uuuu ue s muium. uicvjoi. » ? = ni bilo nič tako na primer, da dooo qo o. m. - D0 svoilh na šolskem vrtu napraviU toplo tih bo sadovnjak pomenil za KZ Kovi zem pa ni • izvršili popis prostovoljnih krvo- močeh pomagajo, gredo, kjer bomo gojili zelenjavo lep vir dohodkov. OBČNI ZBOR RK V ZAPOTOKU dajalcev, da bo organizacija RK Vso skrb ji posveča tudi organi- in cvetice. Tudi pred šolskim po- __ ... . ,____ .. „___, .. jg februarja so imeli v Zapoto- izboljšala delo in ’~~J~ sai sp ~ ^ - Drobno prodajo »Kurivo«. 3-62 — »Kurivo« — klicali «no trikrat in vsakokrat brezuspešno, ker je telefon na drugi strani žice zaman zvonil. 3-01 — LIO Kočevje. Odgovor nam je posredoval Cvetko Smolič, tamkajšnji uslužbenec: Prodajamo bukove odpadke po 1000 din za prm. Za prevoz drv mora kupec sam poskrbeti. da bodo razši- zacija Zveze borcev. Večkrat 1»' obiščejo in ji prinesejo darov. Tudi Rdeči križ se je večkrat spomni. SPET SAMOMOR Tako preživlja jesen življenja ribez, ki ga bomo spomladi raz- stvu, živinoreji msaa.jarsi.vu. mu- ", „deležiii zbora V petek, 26. febr. okrog 8. ure Strahova mama. Ko se ozira na množili. Jeseni smo napravili kom- di seznanjajo tudi z zakonom , številu iz Vinic pa ie pri- zjutraj je napravil samomor nekaj preživela leta, lahko ugotavlja, da postno jamo, gnojilo pa bomo na racionalnem izkoriščanju zemlje, ^JjcUov nad M-totni Janez Pucelj, kolar iz je bilo njeno življenje bogato, sat našem vrtu lahko Koristno upora- naivečii obrat KZ Predsednik Občinskega odbora Zamosteca. Pucelj je že dalj časa je darovalo domovini šest otrok, bili. Mlekarna je naj večji ODrat crvu-ažira T,oi7P šesa ie ob- ka?al znake duševne bolezni. Ne- ki jih je vse enako ljubila... Do- Sadjarski krožek bo očistil in Fara Mleko ^uje.^privab- ^S^ica Loj^e Jega .^e ^ kaz.a^znake ^ ^ ^ tudi borce- oar- razširil šolski sadovnjak, na • n ndkuniio okrog 1100 litrov te organizacije, ki so vsestranske že zdravil v bolnici za duševno tizane in tudi sama pomagala NOV- posestvu pa bomo osnazili 800 Dnevno odkupijo okrog riuu iurov Kioveka bolne Omenjenega dne se je za- Želimo ji okrevanja ter zado- dreves in cepili 100 cepičev Pio- ^le^'k Upo- V razpravi so govorili o poži- pri v' sobo in si z nožem prerezal voljstva in sreče v krogu svojih “Mtok°a SSSjSf vi,vi dela or.anizaeife RK. k, ie vrat OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO bc:)BC:,1C31oio EC3EoecDioec3"C3"Ovc3"cc3ioeoec3ec3ecDec3ec3ioec3BC3eoec3acDic3aoeoaoec3 Anton M. Savinšek: Zvezna ljudska skupščina je dne 30. VI. 1959 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah kazen- Spremembe \ Kazenski zakonodaji pora pa le do treh let. Tudi pri denarni kazni je sprememba; do~ slui je bila najmanjša denarna ka- zakonu spada tudi obvezno zdrav-zen 100 din in največ 50.000 din. le ljenje alkoholikov in narkomanov za kazniva dejanja, storjena iz ko- in sodišče lahko odloči, da se mora ristoljubnosti. ie lahko znašala do obsojenec obvezno zdraviti v pri-300.000 din, jxi spremenjenem za- meru, če se ie vdal alkoholu ali paeZakonk°onspremembah in dopol- ^^g^emOTibe^a^^da^ sodisl^lasti^toainTh sotišč^ipo Pri vrstah kazni je potrebno po- ^u pa ie najnižja denarna ka- za^a(^ nevarnost1 nitvah Zakona o kazenskem po- do vse spre v,,načela snrpmenienem zakonu o kazenskem udariti, da po novem zakonu ome- zen JOOO din, najvišja pa 300.000 kaznivo deianje, pa je nevarnost, KS. Oba navedena zakona sta ^^ka^ni pohtto to da postopku doTlej obravnavajo več jitev državljanskih pravic in Dre- djnar1ev ln z.a kazniva dejanja. ^avlfaT Nov^ UtiTva"" stopila v veljavo 1. jan. 1960 in kazenska zakonodaja s kaznivih dejani, za katera prej Doved _ opravljanja pokhca nista storjena jz leoristoljubnosti. se sme b? odvzema vozniškega se od tedaj dalje uporabljajo niu- tad fs°voj delež niso bila pristojna, kar je posle- več kazni in so po novem zakonu jzreči denarna kazen do 1,000.000 goS sme namreč varnostni dovo-storil- ne določbe’ Spremembe obeh zako- sotiiisS dlca dtistvTda' ie bila s spreme- kazni samo naslednje; smrtna ka- ^ev® ll “e sedaj tudi d^anja ogrožanja nov (kazenski zakonik je veljal od dnjžbi ustrezajočih odnosov. Za- njenim kazen, zakonikom zmanj- zen. strogi zapor zaoor zap c a okra^no sodišče izreči denarno ka- 1avnega prometa vzeti vozniško doleta 1951. zakon o kazenskem po- radj razvo1a našega gospodarstva Sana zakonita mera kazni zapora, premozenia in denarna ka zen do 300.000 din oziroma celo do voijenje za motorno vozilo, če ga stopku pa od leta ^SSj so bile ,g bilQ potrebno spremeniti tudi to je najvišja mera od Petih let di določila o smrtni kazni so a 1000 000 din Se napre1 ostane v pa še nima. pa lahko izreče, da se nujne in so posiedica razvoja na- ^ do]očila kl niso več ustrezala na tri leta in so okrajna sodišča spremenjena, dočim se je jwprej veliay. tudj zaplemba premoženja mu tako dovoljenje ne sme izdati, žih družbeno ekonomskih odnosov. • našega gospodarstva in s sedaj pristojna za razsojanje v ka- smrtna kazen izvrševala z ustrelit k stranska kazen ki io pa sodi- Ta ukrep je zaradi naglega razvo- Zaradi lažjega razumevanja je ^ se nage gospodarstvo zenskih zadevah, v katerih je za- vi jo ali z obesenjem, se do novem bodoče lahko izrekajo samo ja prometa na naših cestah nujno potrebno poudariti, da kazenski za- zaščititi, zlasti za- grožena kazen zapora in denarna izvrši smrtna kazen samo z ustre- za huišakamiva dejanja na pri- ^treben saj se dan za dnem po- konik vsebuje tako imenovane ma- radf novih oblik kaznivih dejanj kazen, dočim so bila prej pristoi- litvijo. Poprej je bila zagrožena ^er za kamiva dejanja zoper ljud- javlja več takih kaznivih dejani, terialne določbe, to, f , nk4np zoper narodno gospodarstvo, ki so na. razen nekaterih izjem samo kazen strogega zapora stvo in državo in zoper človečnost, katerih posledice so pogosto zelo tem. kaj le kaznivo dejanje, kakšn praksi pojavila v zadnjih le- za zaporne kazni do dveh let in mesecev do dvajsetih let. sedaj K ornejitve državljanskih pra- hude. ker ie vedno več smrtnih in kazni so določene za posamezne vr tih sprememba oziroma dopolnitev denarno kazen. Večje spremembe e pa zagrožena kazen od enega le- Kazni omejnve opravljania po_ težjih nezgod prav zaradi teh kaz-ste kaznivih dejanj, kdaj je _po- , „ ^ zakonika ie bila po- v kazenskem postopku pa so po ta do največ petnajst let strogega v c m prepo Storilcu bo mogoče ste Kaznivin oejani. nudi ie mv kazenskesa zakonika je dana kazenska odgovornost, določa f® nadalie tudi zato. em postopku pa so po ta do največ petnajst ^t strogega ‘ ta ^ povcm zakonu odpadli, nivih dejanj. Storilcu bo mogoče zadevah mladoletnikov, zapora. Le v primeru, kadar sodi- klica sta po n nrir3V,;;lnja „^ničkn dnvnlienie za čas dana kazenska oagovornost ooioca nadai1e tudi zato. da bi se novem v zadevan mladoletnikov, zapora. Le v primeru kadar sodi- ^“ a“ prepoVed opravljanja odvzeti vozniško dovoljenje za čas kaj so kazniva dejanja m pred- , yse nepopoinosti in ne- kar bo pa obširneje povedano v šče iz opravičenih razlogov name- pac pa ie p d zakonu od enega do petih let in sicer sc pisuje kazni zaf‘ic1ntd, pasameznih določilih, ki odstavku o mladoletnikih. sto smrtne kazni izreče kazen.strd- ukrep. 'J ga ta čas šteje od dne. ko ie bila ka- buje Zakon o kazenskem postopku gQ y praksi p0Vzročale kolebanje v tem sestavku se ne bomo gepa zapora, lahko izreče strogi ^ e gme izreči polee kazni, fe zen preslana ali Pa odpuščen*, določbe procesnega značai* to e. ^ negotovost. ustavljali pri vseh podrobnostih zapor dvajset let Po starem za- dstorilec svo1 poklic ali siužbo Osebi, ki ima tuje vozniško dovo- določa pravila, ki nal ' pmrpqna določila to je določila sprememb navedenih dveh zako- konu ie bila kazen zapora zagro • kaznivo dejanje ali če lienie. se na namesto odvzema doda se nihče, ki ie nedolze , - . kazenskem postopku, se nov. temveč bomo opozorili samo žena od treh dni do petih let. jo odišče utemeljeno sklepa da bi vol jen j a lahko izreče prepoved SužeTkazenCaobaponfiaojih ki j h n^enol^^SprLiem- na bistvene in najvažnejše spre- le ^ nevalnole bi storil fena“ uporabljati ga v F^J. do oča kazen™ zakon in to na be v tem zakonu so se prilagodile membe predvsem kazenskega za- do se pravi, da se lan opravlial tak poklic. Med (Se nadaljuje) ras'ss r £ ss 2=« zsssssiss*— — - -°