Podnčno berilo za mladost. VIII. D "^ <§ iL Vse, kar vidimo: nebo s solncem, z mescem, z zvezdami iu pa zemlja z vsemi stvarmi, se imenuje svet. Ves ta veličastni svet je uslvaril Bog, in je nam Ijudem dal zeinljo, da na nji prebivamo, dokler tukaj živimo. Prav je, da se tedaj tudi učimo svet spoznavati, ter občudovati božjo vsegamogočnost in dobrolo. — Ako pogledamo v staniei skozi okno, vidioio le nekoliko sveta ; ako pa gremo na prosto polje ali na kako goro, vidimo daleč okoli; ne vidiino samo svojpga stanovanja, ampak tudi vso okolico okoli stanovanja, in vidi se nam, da nam nebo zapira daljni vid, t. j., da ne niorenio dalje viditi. Daljava , ki jo na okroglem vidimo, se imenuje obok ali obzor. V tem oboku razločujemo štiri kraje. Kraj, kjpr solnce (21. marca in 23. sept.) vshaja, se imenuje jutro ali vshod; kraj, kjpr solnce (ludi ta dnpva) zahaja, se iuienuje večer ali zahod; kraj , kjpr je solnco opoldnp, je poldne ali jug; poldnpvu nasprotna stran pa je polnoč ali sever. Zemlja je velika krogla, ki plava v npizmernpm nebnem prostoru tako, kakor brezšlevilno drugili nebnih tplps. Akoravno pa zemlja plava v zraku , se kar nič ne zgubi z nje; kar je na nji, je nekako privezano k nji, in povsod vidijo ljudje nebo nad seboj, zemljo pa pod seboj. Učeni niožje so zmerili zeuiljo v 360 koscev (gradov); in vsaki (ph koscev meri 15 milj, tedaj meri zemlja na okrogu 5400 inilj. Ako bi kak človpk mogel noč iu dan brez počitka teči, bi prišpl še le pno leto okoli zemlje. Zenilja ne visi mirno v zraku, ampak se vpdno pomičc in sicer vsaki dan enkrat okoli same sebe in zraven pa na leto enkrat okoli solnca. Zavoljo tpga, ker se zemlja pomiče okoli sebe, se dela na nji dan in noč, in zavoljo tpga, ker sp pomiče okoli solnca, se umerjajo štirje letni časi. Kako se dpla dan in noč, se lahko razump. Zemlja dobiva svillobo in gorkoto od solnca. Tista stran kake krogle, ki je k svitlobi obprnjpna, jp svitla, — druga stran pa je v senci. Tako jp tudi na zpnilji. Tista stran zemlje, ki jp obernjpna k solncu, ima svitlobo ali dan, druga stran pa ima spnco ali noč. Pot, po ktpri grc in se suče zenilja, je 121 milijonov in 500.000 milj dolga; tedaj se lahko misli, kako npizrečeno liitro mora zemlja lpteti, da prcleli (o pot eno leto.— Notranjsčina zemlje, to jp, kakošna je zeoilja znotraj, nam ni znana: njp povpršje pa nam je že vpčidpl znano, ter vemo, da je suha zemlja povsod obdana z vodo, in da je zemlje dobre tri četrrti pod vodo, pna čptert pa je suha. Xa suhi zemlji so hribjp, gorp, snpžniki in ognjene gorp. Ognjene gorp gorijo znotraj in včasi strašen ogenj, perhavko in druge ognjpne reči iz spbe nipčpjo ali bljujcjo. Takp gore iniajo v spbi vpč vnelIjivih reči, ki znotraj gore ali se topp. Ognjpne gorp so vpčidcl blizo morja. — Vsa voda po zpnilji izvira iz sludencpv in zpmljp. \reč studencev vkup stori' potok, vpč potokov ston rpko. Jpzero je vpč vode vkup, ki jo okrog in okrog obspga sulia zenilja. Morjp je neizmerna, široka voda, inje okoli vse zpmlje. Dno v morji je ravno tako, kakor suho povpršje zeinljp. Sulii kraji ali otoki, ki so siin ter tje po niorji, so vcrliovi morskih hribov in gora. —¦ Vsa zenilja se razdeluje v pet veIikih dplov, ki so: Evropa , Azija, Afrika, Aniprika in Avstralija. Evropa, Azija in Afrika so že od nekdaj znani deli zemlje in se inienujpjo vkup stari svpt. Amerika in Av.stralija pa ste bile še le pozneje znanp, zato jim pravimo no vi svet.