Razne stvari. Dojtn.a.če. (V o 1 i s k i s h o d) skliče državni in deželni poslanec g. J. Žičkar dne 28. avg. ob 3 popoldne v Rajhenburgu v hiši župana in trgovca g. Gustava Unschulda. Volilci, pridite v obilnem številu! (Duhovne vaje.) Duhovnih vaj v tukajSnji Alojzijevi cerkvi se vdeležuje v navzočnosti mil. g. kneza in škofa 92 duhovnikov. V petek se bodo vaje s sv. obhajilom končale. (Na volilnem shodu v Paki) kjer je poročal poslanec J. Žičkar, so se sklenile sledeče resolucije, ki lahko tudi občinam služijo za vzorce njih prošenj: 1. — Na shodu v Paki 21. avgusta 1898. v obilnem štev. zbrani volilci obsojajo najstrožje počenjanje onih nemških učiteljev, ki nameravajo pouk v sv. veri popolnoma odstraniti iz ljudskih šol. Mi zahtevamo velikoveč, naj visoka vlada in naSi poslanci delajo na to, da se šola zopet pokristjani, to je da vsi ljudski učitelji, ki otroke katoliških starišev, z besedo in z izgledom izrejajo njim izroCeno mladino v duhu sv. katoliške cerkve. 2. — Ker sinovi slovenskih starišev, kateri obiskujejo visoke šole, ne morejo v nemSkih mestih mirno svojih študij nadalje"vati, temveč imajo prestati od visokošolcev drugih narodnosti veliko sitnob in težav, se pozivlje visoka vlada, da vslanovi v srediSči Slovencev t. j. v Ljubljani slovensko vseučil. 3. — Ker je c. kr. nadsodišče v Gradcu protipostavno zabranilo slovenskim strankam zagovarjati se v svojem materinem jeziku, zahtevajo zbrani volilci, naj visoka vlada in naši poslanci skrbijo, da se ustanovi za vse dežele in pokrajine, koder prebivajo Slovenci, nadsodišče v Ljubljani. Ker se od raznib c. kr. uradov, posebno od sodnijskih, slovenskim strankam še vedno pošiljajo nemSki dopisi, zahtevajo zbrani volilci, naj visoka vlada in naSi poslanci skrbijo, da prenehajo vendar enkrat velike krivice, katere se nam godijo v tem obziru. (0 g e n j) je uničil v noči od 17.-18. avgusta klet z izbo pri vinogradu posestnika Franca Aplenca v Imljanski gorci. Gasilci iz Podčetrtka so o pravem času prihiteli, da so druga bližnja poslopja obvarovali. Bodi jim hvala! — Dne 21. nastal je zjutraj ob 6. uri ogenj pri Anzelmu Potočniku po domače Telebeu v Zavodnji ter mu zgorela pristava; druga poslopja so oteli. Sumi se, da so mlatiči po neprevidnosti ogenj zatrosili. Posestnik je bil zavarovan. (Lovnaslovenske otroke.) Iz Slatine nam piše prijatelj našega lista. Naš dr. Hoisel po cele dneve brusi podplate za slovensko deco, da bi jih mnogo nalovil za nemško šolo, katero bodo letos zasebno otvorili. Slovenci, delajte, da kolikor mogoče iztrgate otrok iz šulvereinskih krempljev. — Poučujte slov. stariSe, da spoznajo svojo slepoto, dokler je čas! (N a š 1 i s t) je pozdravil katoliški shod v Pragi s sledečim brzojavom: »Sjezd katolikou češkos!ovanskyeh v Praze. —¦ Da bi Vaše ideje prešinile ves češki narod, iskreno želijo štajarski Slovenci. Živeli katoliško misleči bratje Čehi!» Uredništvo »Slovenskega Gospodarja.* (P r i S v. J u r i j u o b T a b o r u) so bile oni teden občinske volitve. Izvoljeni so bili večinoma stari odborniki, izvzemši tisle, ki so pri zadnii državnozborski volitvi dali glasove znanemu Ropasu. Županom je bil izvoljen v nedeljo Fr. Hanžič. (Pri Sv. Petru pri Radgoni) bode sv. misijon od 25. avgusta do angeljske nedelje. Vodili ga bodo čč. gg. oo. lazaristi: Alojzii Pogorelec in Fran Kitak iz Celja ter dr. Alojzij Nastran, profesor bogoslovja iz Gradca. (V Zrečah) se je prvo zborovanje novoustanovljenega politično - gospodarstvenega društva »Straža« minolo nedeljo izvrSilo nepričakovano sijajno. Dopis priobčimo v prihodnjera listu. (Marijinocelisko romanje.) Stroški na železnici za marijinoceljskp romanje znaSaio 4600 gld. Vkljub temu še bo tudi nekoliko dobička. Ves ta dobiček pa bo g. Ferd. IvanuS, kakor vsako leto tako tudi letos, nesebično in velikoduSno obrnil v dobrodelne namene. Dobro bi bilo, ako bi se preostala svota ne obrnila samo za potrebe jednega kraja, ampak za splošnokoristne naprave, kakor je n. pr. dijaška kuhinja v Mariboru. (V C e 1 j u) so se pri zadnjih izgredih odlikovali tudi nemški gimnazijci. Jednega so celo zaprli. Pokrovitelj nemSkega dijaštva v Celju, Peter Končnik, se gotovo veseli odličnih vspehov svoje vzgojevalne zmožnosti, ka-li? (Shod slovenskih visokošolc e v.) V Ljubljani se je dne 20. in 21. avg. vršil shod slovenskih visokošolcev. Zbralo se je okoli 150 dijakov. Jednoglasno so izrekli zahtevo, da se naj ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto. Ožupnilo pa nas je, da si naši vseučiliščniki želijo, da se od začetka na novem vseučilišči slovenščina naj samo upoSteva, in Se le pozneje izključno uvede slovenski jezik. V mladih ljudeh bi pričakovali več vroče krvi. To ni odločna zahteva po slovenski univerzi, ampak samo po univerzi v Ljubljani. Ako naSi akademiki ne znajo bolj radlkalno nastopati v narodnih rečeh, boljše da bi ne prirejali takih shodov. Sploh se nam zdi, da jim je bila važnejša točka o dijaškem delovanju v počitnicah, kjer so se pa dovolj radikalno izrekli, da ne marajo delovati na verskem in narodnem stališču, ampak na svobodomiselnem in kranjskonemčurskera stališču, kakor njih malik dr. Tavčar. Tudi Ijubljanski župan, Ivan Hribar, je ob tej priložnosti pokazal zopet enkrat svojo liberalno dušo. Žinil je veliko neumnost: Med nami še je preveč katoličanstva in preraalo krščanstva. Mi pa konstatiramo resnico: V Hribarju je še preveč mnogobesednosti, a premalo izobraženosti in premišljenosti. Tudi katoliško misleči dijaki so bili navzoči, a ker so bili v manjšini, so jih svobodomiselni prevpili. Toda nastopali so tako razumno, da je slovensko ljudstvo lahko ponosno na nje. (IzŠmartina priSlovengradcu) nam pišejo: Gesarska slavnost je bila pri nas dne 18. avgusta veličastna. Na predvečer so po Gradišču, Legnu, Golavabuki in na Brdah goreli kresi in švigale rakete. 18. avg. se je najprej blagoslovila krasna šolska zastava, izvrstno delo šolskih sester v Mariboru. Potem je šla procesija na bližnji Homec, kjer se je blagoslovila tudi jubilejska kapela z lurško Marijo. C. g. nadžupnik so pridigovali o pomenu slavnosti. Po opravilih v cerkvi je zunaj na ledini govoril gosp. nadučitelj Šalamun navdušen, domoljuben govor. Šolski otroci so v več nastopih slavili cesarja. Videlo se je, kako naSe teptano a blago ljudstvo ljubi svojega cesarja! (Iz Oplotnice) smo zvedeli, da namerava peščiea tamošnjih nemčurjev prirediti prihodnjo nedeljo veselico v korist nemškemu šulferajnu. AH še pa tudi veste, dragi rojaki, kak namen ima to društvo? V kratkih besedah imate tukaj odgovor: 1. pokončati vse, kar }e verskega, krščanskega; 2. iztrebiti Slovenee ž njih domovine ter vkončati sploh vse kar je slovenskega, da bi tem ložej pripravili pot Prusom do obal jadranskega marja. Glejte, temu društvu v korist nameravajo prirediti Oplotničani svojo veselico. Pa ne dovolj, da si sami prizadevajo doseči ta namen, ampak pričakujejo tudi od Vas, vrlih slovenskih kmetov, da bi jih podpirali pri tem početju! Ali ni to naivečja nesramnost od njih?! Gotovo jih je za to navdušil njih »odrešenik«, prusaško misleči in za to delujoči poslanec Wolf, katerega so hodili v nedeljo, dne 14. avgusta poslušat v Konjice. Dragi rojaki! Kdor izmed Vas ima še količkaj verskega čuta, Ijubezni do svojih, do ljube domovine, do mile Avstrije in preblagega svitlega cesarja, gotovo ne bode nosil svojih težko prisluženih krajcarjev v tak ostuden namen, prepričan, da s tem koplje grob sebi in svojim! (Š m a r j e p r i J e 1S a h.) Od 13. do 16. avgusta smo obhajali v tukajšniih romarskih cerkvah Matere Božje in sv. Roka izvanredne slovesnosti. Iz daljniih krajev ogrskih, prekmurskih, ptujskih, hrvatskih in kranjskih so prihajale dolge vrste pobožnih romarjev, katere so sprejemali domači gospodie duhovniki. Shodne govore sta imela čč. oo. lacarista J. Feriančič in J. Pogorelc, katera so velečastiti gospod dekan k tej slovesnosti povabili. Kakor se trdi, je bilo ena tretinja romarjev več nego druga leta. — Dne 21. avgusta ie umrl nagle smrti tukajšnji župan g. FranfiiSek Adrinek. Pogreba se je udeležilo mnogo odličnega občinstva. Da je bil rajni obče spoStovan mož, kazali so mnogi venci, katere so mu žalujoči ostali položili na grob. Lahka mu bodi zemljica! (Odlikovanje.) Iz Doline nam piše prijateli: V sredo 17. avg. je prinesel celjski glavar grof Attems našemu preč. g. kanoniku Karolu Gajšeku od svitlega cesarja jim podelieni zaslužni križec s krono. Ob pol 10. je bila šolarska sv. maša in potem se vrSila slovesnost v lepo okinčani šoli pred šolarji in Stevilno zbrano topliško gospodo. Gospod grof je najprej v nemškem (!) jeziku pov- darjal zasluge slavljenca ter po slovenski zabičeval otrokom spoštovanje do duhovske oblasti. Gosp. kanonik so se v kratkih, jedrnatih besedah zahvalili za odlikovanje ter prosili, da se izraz njegove vdanosti naznani svitlemu vladarju. Otroci so nato zapeli cesarsko pesem. (Za slovensko vseučiliščev L j u b 1 j a n i) je prosilo vseh šest občin iare Sv. Trojice v Halozah. Slava! Posnemajte jih, zavedne slovenske občine! (SlovengraSki nemčurji) so vsi potrti vsled smrti Bismarkove. Pri Lobeji se je nedavno zbralo nekaj možiceljnov; tudi poslanca Wolffahrt in Lenko sta prišla; Tomšek jim je ves pobit razložil velike zasluge Bismarkove za Nemčijo (!), Heinrich iz staronemške rodovine Potočnikov ga je slavil kot velikega Nemca. Na to so na tla pometali in razbili pivove čaše, in komedija je bila končana, in Slovengradec je rešen. (Kaj je s Pistorjevim hrastom?) Pistor je res vsadil 18. avgusta hrast, ne na slovenskem, ampak na nemškem prostoru in sicer brez dovoljenja posestnikovega. Toda nikar ne mislite, da je Pistor dosegel svoj namen! Ni ga dosegel. Kako to? Ker mu je bil hrast še 18. avgusta uničen. Pošten Nemec sam mu je podrl hrast in sicer pri belem dnevu, na raesto njega pa postavil cesarsko zastavo. Tako je bilo prav! V slovenskem Šentilju nočemo Pistorjevih hrastov, pač pa cesarsko zastavo. To bomo Slovenci razvijali tudi v prihodnje kakor smo do zdaj ter navdušeni klicali: «Bog obvari, Bog ohrani nam cesarja!* Pistor pa, če mu ni to prav, naj gre na Prusko hrastov sadit. A v Šentilju hočemo biti cesarju zvesti Slovenci, ki nikdar in nikoli ne bomo pustili, da bi bili podlaga ptujčevi (Pistorjevi) peti; kajti le kdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi (Pistorjevi) peti. Živeli navduSeni, odločni šentiljski Slovenci! (Z ad uš i 1) se je v zibelki pretekli teden četrt leta star otrok vrlega kozjanskega narodnjaka Janeza Baha. Mati ga okoplje, povije, dene spat ter odide na njivo. Vrnivši se domu najde otroka mrtvega. Ne more se razlagati, kako se je dete zadušilo. (Kozjanski Germani) so vedno predrznejši. Sedaj so že prispeli do stopinie vohunstva in ovaduštva. Glavno ulogo igrata knjigovodja in notar, pomaga jima pa znani geometer iz Brežic sedaj tu bivajoč. Fej iih bodi! V enem prihodnjih listov priiavimo nekai prav zanimivih podrobnostij o teh slavnih junakih. (2 u p a n s k i s h o d.) Da so slovenski župani v Ljubljani sklenili odposlati do cesarja udanostno izjavo in prošnjo za slovensko vseučilišče, o tem smo že zadnjič poročali. A tudi še druga važna zadeva se je razpravljala na županskem shodu. Župani so namreč tudi sklenili odposlati do ministerskega predsednika in pravosodnega ministra spomenico o živi želji slovenskega naroda, da se mu ustanovi slovensko nadsodiSče v beli Ljubljani. To spomenico \e utemeljeval naš deželni poslanec in Soštanjski župan J. Vošnjak. Njegove besede so bile ostre, a resnične. Rekel je, v Gradcu ie narodna zagrizenost od dne do dne večja. Sodniki v Gradcu si ne upajo kazati se pravične napram Slovencem, da jih nemške tolpe ne napadejo in opsujejo kot izdajice. Celo bivšega ministra Gleispacha morajo Cuvati orožniki. Uradnikom slovenskega rodu se dajejo pri prošnjah neugodna spričevala, nemškim pa izvrstna. Zato imajo Neraci povsod prednost. Ne preostaja nam nič drugega, nego proč moramo priti od sovražnega nam nemškega naroda. Na predlog kanalskega župana Zega, da se naj slovenski župani združijo v posebni zavezi, izvolil se je pripravljalni odbor, ki naj izdela pravila za zavezo županov. Nato se ie ljubljanski župan, Ivan Hribar, poslovil od svojih tovarišev ter zaključil pomenljivo zborovanje. (Gornjegrajski Germani) ki škilijo tje v blaženi pruski rajh, so popevali dne 15, t. m. zvečer v prostorih gornjegrajskega oskrbnika «Die Wacht ara Rhein.» Ker so imeli ti navdušeni gambrinovi sinovi odprta okna, nas je ta izdajalski čin tem bolj presenetil, ker so ravno nekaj dni poprej tiste prostore obiskali prevzvišeni ljubljanski knez in škof. (Povodom odkritja jubilejskega spomenika cesarjevega) v Gornjemgradu, je poslal preblagi rodoljub g. Anton Svetina, pliberški notar in naš poprejšnji župan precejšno svoto. Bodi mu tem potom izrečena prisrčna zahvala! (V Vitanju) se ie obhajala 17. t. m. na šulferajnski Soli šolska slavnost. Adjunkt Mettelet iz Celja je igral pri izzivalno-nemški slavnosti prvo ulogo. Posebno je neki ugajal njegov avtomat za klobase. Glejte, glejte, gospod adjunkt se vendar na nekaj razume, če tudi samo na klobasne avtomate. V prospeh! (Nemški advokati) spodnještajarski se bojijo, da bi si njih slovenski tovariši ustanovili svojo zbornico, zato so poslali na justično ministerstvo protipeticijo. (Knjigo >v Marijinem Celju«) od č. g. profesorja dr. Ant. Medveda je preč. kn. šk. lav. ordinarijat »prav rad in s pohvalo« odobril odlokom od 15. avgusta t. 1. št. 2938. Knjižico, katere se je že mnogo iztisov razpečalo, naitopleje priporočamo. (Duhovniške spremembe.)Č. g. A. Kovačič v Šmartin pri Vurberku, Fr. Kakuška v Dobovo, Jož. Janžekovič v Št. Peter pri Radgoni. Č. g. novomašniki: Mart. Agrež v Sv. Vid pri Planino, Jan. Ivanc v Luče, Jan. Jurko v Slivnico pri Celju, Jož. Poplatnik v Malonedeljo, Greg. Potokar v Doberno (duh. pom.), G. Ferme v Ljubno, Ant. Kocbek v Št. Ropert v Slov. gor. Cesapske slavnosti. (Udanostna izjava.) Na shodu v Paki se je sklenilo: Volilci zbrani dne 21. avgusta 1898 na shodu v Paki pri Vitanju iz političnih občin: Vitanje, Ljubnica, Skomre, Paka, Dolič, Brezen pooblaščajo svojega drž. poslanca g. J. Žičkarja, naj primernim potom javlja sledeče: »Na volilskem shodu v Paki pri Vitanju zbrani volilci izražajo povodom jubileja Niegovega Veličanstva čutstva prisrčne hvaležnosti, globokega spoštovanja in neomahljive zvestobe in udanosti nasproti posvečeni osebi Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franc Jožefa I. ter prosijo: vsemogočni Bog naj nam presvitlega cesarja Franca Jožefa I. ohrani še mnogo mnogo let v krepkem zdravju na blagor Avstrije in vseh njenih narodov! — Tudi sv. Očetu se je poslala udanostna izjava ter čestitka k Njegovi 60-Ietnici. (Iz Ljubnega) nampišejo: Veličastno smo obhajali cesarjev rojstni dan. Na predvečer so bila vsa stanovanja razsvitliena. Veterani, spremliani od lučke godbe, naredili so bakljado. Na slavnostni dan je bila po dokončani sv. maši ljudska veselica na »lorštu«. Navdušenje je bilo veliko. Govorila sta tudi č. g. župnik J. Dekorti in g. nadučitelj, učenci in učenke pa so pridno deklaraovali. Osivel starček, vojak iz leta 1848, Kočevar po imenu, nam ie pripovedoval zanimive spomine iz vojskinih časov. (Iz Hrastnika) nam pišejo: Ze na predvečer cesarjevega rojstnega dne je bilo pri nas vse na nogah, da pokaže udanost in zvestobo svojemu vladarju. Požarna bramba in rudarska godba naredili sta bakljado. Vse hiše, tudi najbornejših delavcev, so bile razsvetliene. Posebno krasno je bila razsvetljena vila gospe de Seppi in njenega brata viteza Gossletta. Omenjena dva sta tudi ob tej priliki pokazala svoje usmiljeno srce do ubogih in delavcev. Hvala jima! (Iz Št. Ožbalta v dravski dolini) se nam poroča: Dne 7. t. m. je bil pri nas velik shod za nemške romarje. Propoved in slov. sv. maSo so prevzeli mil. gosp. J. Flek, prošt ptujski. V svoji propovedi so omenili za našo krajevno zgodovino vrlo zanimiv dogodek. Na dan 10. sept. 1856 se je mimo naše cerkve peljal presvitli cesar, Franc Jožef. Zraven niega v vozu je sedel Sentožbaltski župnik, Mihael Peserl. Ko se peljata proti cerkvi, opozori župnik vladarja na cerkvico ter mu pravi: »Visokost, ali ničesar ne vidite?« »Ne«, odgovori cesar. Župnik: »Cerkvica nima stolpa«. Gesar: »Seveda, če ga nima, ga pač ne morem videti!« Cesar ni pozabil na ta dvogovor. Cez par let je dobila priiazna cerkvica že svoj zvonik, sezidati ga je dal presvitli cesar sam na svoje stroške. (Iz Podčetrtka) nam pišejo: Cesarjev rojstni dan so gasilci v Podčetrtku slovesno obhajali. Ze na predvečer so s premnogimi lučicami in bakljami z donečo godbo korakali od občinske pisarne skozi trg na bližnji hribček, kjer so godci zaigrali lepo cesarsko pesem. Med vsem tem pokali so topiči. Drugi dan je bila slovesna sv. maša, po sv. maši pa veselica učencev v domači ljudski šoli z godbo na slavo cesarjeve petdesetletnice. — Zastave so vihrale po vsem trgu celi dan. (Od Sv. Marjete niže Ptuja) smo dobili jako obširen dopis o cesarski slavnosti, ki se je tam obhajala dne 21. avg. 2al, da zanimivega poročila ne moremo priobčiti, ker je nam došlo prepozno. Povzamemo pa iz dopisa naslednje. Prvi del slavnosti se je vrSil pred cerkvijo. Vsem šolskim otrokom so se razdelile slavnostne svetinje, darilo č. g. A. Šute. Potem je bilvcerkvi »TeDeum«. Nato je pred cerkvijo govoril pozdrav načelnik krajnega šolskega sveta, slavnostni govor g. učitelj Pulko. Potem se je začel drugi del slavnosti, ljudska veselica v župnijskem gaju. Ta veselica je imela docela veliko mestni značaj. Kajti tukaj si našel muzej, panoramo, šaljivo pošto, buffet itd. Dopisnik nam zatrjuje, da je veselica bila imenitna in častna za Št. Marjeto, kar mu iz srca radi verjamemo. (I z T i n j a) se nam poroča: Slovesnost v častni spomin jubileja 501etne vlade Njih velič. presv. cesarja priredili so v nedeljo 21. avgusta tinjski dosluženi vojaki in šolarii. Vdeležilo se je te lepe slavnosti nad tisoč ljudi ne samo iz domače temveč tudi iz sosednih župnij. (IzGornjegagrada.) V Gornjemgradu smo obhajali 21. t. m. prav slovesno 501etnico presv. cesarja. Ves trg je bil poln zastav in vencev. Bila ie ta dan ob 10. uri slovesna sv. maša. Po službi božji pa se je odkril v tržkem drevoredu doprsni kip cesarjev. Potem, ko je g. župan navdušeno pozdravil mnogoštevilne navzoče, je preč. g. dekan v prelepem slavnostnem govoru slavil milega vladarja in skrbnega deželnega očeta. (I z B r e ž i c) nam pišejo: 21. t. m. smo obhajali s šolsko mladino cesarsko slavnost. Na slavnostnem prostoru pogrešali smo slovenske trobojnice. Šolarja sta prav izvrstno deklamovali dvogovor: ,Vdarimo jo na Dunaj.' Peli so dečki prav lepo. Tudi telovadili so šolarji čisto po vojaški. Vsa mladina je bila pogoščena gostoljubno od brežkih slovenskih dam. Da se je slavnost v obče mogla pripraviti, zahvaliti moramo v prvi vrsti brežko posojilnico, ki je 40 gld. darovala za šolske otroke. — Po šolski veselici ki je trajala do sedraih zvečer, }e bil v »Narodnem domu» veliki slavnostni koncert. Obisk ie bil sijajen, posebno iz Hrvaškega. Koncerta so se udeležili tudi častniki 8. t. polka iz Gorice. Pri koncertu je sodelovala konservatoristinja iz Zagreba gdč. Jamnicky. Slavnostni govor je govoril č. gsp. Cižek, predsednik «Citalnice.» Gsp. Guido Srebre ml. |e igral na gosli roraanco od Beethovna. Moški zbor je kakor vselej častno rešili svojo nalogo. Dpufitvene. (Z a d i j a š k o k u h i n j o) se je nabralo na primicrji č. g. R. Škrbsa raed gosti 30 kron. Polovico dobi družba sv. Cirila in Metoda. Vredno posnemanja! (Slovensko katoliško politično društvo za celjskookolico) priredi v nedeljo dne 28. avg. o pol 4. uri popoldne pri g. J. Štiglicu svoje zborovanje. Dnevni red: 1. Gosp. dr. KarlovSek: o domačem >mirovnem sodišču«. 2. 0 vinoreji in sadjereji. 3. J. M. K.: Kaj nam je treba? Ker bodo stvari zelo zanimive in važne, udeležite se v obilnem številu udje in drugi. (Kmetsko bralno društvo v Framu) vabi najuljudneje k slovesnosti, kojo priredi v proslavo petdesetletnice Nj. Veličanstva cesarja Franja Josipa I. nedeljo 28. avg. ob 4. uri popoldne na vrtu g. M. Turnerja. Slavnostni govor je prevzel iz naklonjenosti vlč. g. pr. dr. Medved. Igra se tudi gledališka igra >Napoleonov samovar«. Mili sosedje in domačini, vdeležite se mnogobrojno. Odbor. (Ljutomerski kolesarji»Ptiči s e 1 i č i«) prirede v četrtek dne 8. septembra točno ob 3. uri popoldne I. cestno dirko na cesti Ljutomer, Sv. Križ, Stara vas, Vržeje, Cven, na kojo se p. n. društvo, p. n. kolesarji in kolesarice ter prijatelii in prijateljice kolesarskega športa vabijo. Natančneji vspored prihodnjič. (Vabilo na cesarsko slavnost) katero priredi v nedeljo dne 28. avg. kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuji v proslavo 501etnice vladanja našega cesarja Franca Jožefa I. v prostorih gostilničarja Bl. Vindiša ob 4. uri popoldne. Najprej ima društvo svoj letni redni občni zbor, na to se vrši slavnost, na katere vsporedu so deklamacije, slavnostni govor, petje društvenega pevskega zbora. Potem je prosta zabava. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. (T r b o v 1 j e.) Dne 28. avg. popoldan ob 3. uri ima katoliško delavsko društvo svoje mesečno zborovanje v gostilni gosp. Antona VolavSeka. Vse ude uljudno vabi predsedništvo. (Šolska tombola v Noršincih) se bo vršila v nedeljo 4. sept. popoldne v Vaupotičevi gostilni v dobrodelne namene Ijutomerske Franc Jožefove šole. (Z a h v a 1 a.) Vsem dobrotnikom in do" brotnicarn v Ljutomeru, ki so s svojimi darovi in z obilnim obiskom omogočili, da se je 15. avgusta tombola v korist gasilnemu društvu v Pristavi tako sijajno mogla vršiti, izreka v imenu gasilnega drustva v Pristavi pri Ljutomeru iskreno zahvalo Franc Fras, t. č. načelnik. (Slovensko obrtno društvo v C e 1 j u) priredi v nedeljo dne 28. avgusa ob 3. uri popoldne pri Sv. Križu nad Mariborom v gostilni pri Kočevarju zborovanje, pri katerem bode g. Dragotin Hribar iz Celja govoril o naših gospodarskih razmerah, g. dr. Radoslav Pipuš iz Maribora po o potrebi boljše ceste, ki bi vezala Dravsko in gornjo Pesniško dolino čez Kozjak, ter o sredstvih, kako si dobiti to cesto. K obilni udeležbi vabi odbor. (»K atoliškopolitičnodruštvo za kozjanski okraj«) priredi dne 4. sept. v Podčetrtku svoje zborovanje z različnimi govori. Natančneji vspored objavimo prihodnjič, vendar že danes opozarjamo vse rodoljube na ta velevažen shod; saj je znana žalostna resnica, kako malo je najti narodne zavesti v Podčetrtku, kjer gospoduje tujecferboltar kot župan. Posebno še prosimo župane bližnje okolice naj vplivajo na občane, da se shoda udeleže v ogromnem številu. Odbor. pevsko društvo) razvila in blagoslovila proslavo 501etnega ce- (Slovensko Vranska Vila» bo dne 8. septembra v sarskega jubileja svojo društveno zastavo. To še sicer mlado društvo šteje do 60 izvršujočih članov, ki se jako trudijo in vadijo in vadijo v petju. Po pripravah sodeč, bode to jako lepa jubilejna slavnost dične savinjske doline in odbor se čez vse trudi pripravitt doSlim gostom pravo, neskaljeno domačo zabavo. Naj postane 8. september za dično dolino dan, kakoršnega ta čili narod zasluži in kakorSnega že dolgo ni bilo.