Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 29. maja 1938.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 250 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1·50 Din,
Jezuši siromaki.
Tevi dve reči sta namen našega živlenja, morata biti njegov namen. Jezuš: posvečenje naše düše, naše po njegovoj krvi odrešene düše. Zato, i samo zato je prišeo na svet, kak je sam pravo: da bi živlenje meli i je v obilnosti meli. Pobrigati se za svetost živlenja, je spunjavanje prve i najvekše zapovedi, lübezni do Boga. Ki ne skrbi za to, da bi spopolno svoje živlenje, da bi njegova düša vsikdar lepša bila, da bi raseo v jakostaj: čistosti, poniznosti, pravičnosti, smilenosti i vseh drügih, ne lübi Boga. Bog je lübezen navezao samo i jedino nato, da Njemi na veselje rastemo v jakostaj, da mamo njegovo živlenje v sebi i je mamo vsikdar v vekšoj obilnosti, v vsikdar vekšoj popolnosti. Ta reč : Jezuš, pomeni zato našo najvekšo skrb: posvečenje svoje düše.
Drüga reč : siromaki, pa pomeni, da ne moremo svoje düše posvetiti, da ne moremo Boga nad vse lübiti, če bi magari čüde delali, če istočasno ne lübimo svojega bližnjega kak samoga sebe. Tak nam je Gospod zapovedao. Tak nam pravi jasno njegova reč, zapisana pri vučeniki lübezni, svetom Janoši: ka ne moremo Boga lübiti, koga nevidimo, če ne lübimo bližnjega, šteroga vidimo. Namenoma piše sveti Düh Bog po sv. Janoši: koga vidimo. S temi rečmi kaže na tiste bližnje, štere najbole opazi naše oko. To so Siromaki. Razcotani, raztrgani, lačni, žedni, betežni, onemogli, zavrženi, ošpotani, blodili... o te najbole opazi naše oko. Düševne i telovne siromake. Predvsem telovne. Tem moremo odpreti na stežaj svoje srce i njim pomagati z Jezušovim Srcom. To je dopunitev postave. To je dosega namena, ki ga nosi v sebi od Boga določeno človeče živlenje. Ki se ne potrüdi z celoga srca, da žive v te dvoji namen, zaman je živo, neje živo. Živ mrtvec je bio na zemli. Na grob se njemi z mirnov düšov lejko zapiše : Blodnik sveta.
Jemi i siromaki, tevi dve reči morata napuniti naše düše, morata napojiti naše celo bitje, nam morata biti jedini namen, za šteroga smo na sveti.
Zdaj se dokončava v Budapešti 34. eucharistični kongres. Mednarodni. Celi svet je zastopan na njem, celoga sveta vsi katoličanci. Zato njim pa deli blagoslov namestnik Zveličara sveta, sveti Oča. I dobijo ga vsi narodi sveta od Zveličitela, ki v Najsvetejšem Oltarskom Svestvi je središče celoga kongresa, okoli koga se zbira vse, ka je zraslo ž njegovoga lübečega srca, tam i doma. Zdaj se dokončavajo slovesnosti i Jezuš gleda izpod beloga krüha na vse narode sveta, da je blagoslovi. Zdaj se dokončavajo i z dokončanimi slovesnostmi se tüdi mi zdrüžüjemo v dühi, kda pred izpostavlenim Najsvetejšim molimo Jezuša i ga prosimo isto, kak ga prosijo narodi v Budapešti. Vsi smo edna drüžina, Jezušova drüžina. Vsi mamo edenisti namen. Vsi za edenisti namen živeti želemo i smo tüdi dužni. I v te namen zdigavle Jezuš svojo desnico v Budapešti, po naših cerkvaj i po celom širokom sveti v Oltarskom Svestvi: da živemo vsi za Njega i njegove sirote. Prošnja naša naj nede zato te den drüga kak samo ta: Jezuš i siromaki.
Ne prosimo drügo. S tem smo vse sprosili. Ve je pa sv. Düh naznano, da je : Lübezen vez popolnosti. Z tema rečama pa prosimo lübezen do Boga i bližnjega. Jezuš i Siromaki: več ne želemo. Poglednimo v svojo notrašnjost, v keliko cvete ta dvoja lübav v našem srci. Kak napredüjemo v jakostaj ? Kak v lübezni
do siromakov? Samo vüzemsko spoved opraviti i potem na staro pot nazaj se popaščiti kemprle : rekši, ka de pa pravo svet, če bom jaz moški i dečko tüdi pobožen? Jeli je to Jezuš? To je svet. Svet, od šteroga pravi Boža reč, da je v hüdobijo pogrožen. Če se ravnamo po želaj sveta, Jezuši čast kradnemo, Jezušovo diko zapravlamo. Boriti se moramo proti hüdobiji sveta, je ta v nas ali v drügih i jo premagati z lübeznostjov do Boga. Sebe spopolnjavati, drüge na dobro pot spravlati, to je Jezuš. To nam kriči On izpod sv. hoštije, iz Presv. Olt. Svestva. Ta močna vola za to borbo mora biti sad eucharističnoga kongresa. To prvo. — To drügo je vroče nasledüvanje Jezuša, lübitela siromakov. Slepim je vid poklono, glühim poslüh. Lačne je nahrano, žejne napojo. Mesto siromaka je dačo plačao. Betežnike je obiskavao i njim pomagao. Vročino Petrove svekrve je odegno. Siromaško deco je po-
varvao i blagoslovo. Jokajoče je potolažo i njim skuze posüšo. Dovice je brano. Najmenši dar sirote je do nebe podigno. Smilenja ga je vodili ešče do mrtvih. Do dvojnih mrtvecov : telovnih i düševnih. Petra je oslobodo po angeli i telovnoga robstva, Magdaleno, Zachea, nevemo zakonsko ženo robstva hüdoga düha. Zato, ka ga je živelo na zemli samo smilenje, je v smilenje položo klüč zveličanja našega. Na sodnji den de samo po smilenji delio plačilo i samo tistim odpirao pekeo, ki neso bili smileni, ki lačnih neso nahranili, ki žednih neso napojili, ki nagih neso oblekli, ki voznikov neso oslobajali, ki betežnikov neso pohajali.
Lübezen do siromakov je lübezen do Jezuša, je najvarnejša pot v večno srečno. Lübezen do siromakov. Ne manjakov. Ne zapravlancov. Ne pijancov. Ne skažlivcov. Ne podjedcov. Poznate podjedce. Grda stvar je. Koren podjeda i zato se rastlina včasi
najimenitnejša, posüši. Takši podjedci so berači, ki so puni penez, bogataši i s tem lejkim postopanjom podjedajo hrano i poštenje drügim, pravim siromakom.
Prave siromake, lačne, žedne, betežne, nage, trpeče vseh vrst moremo s Jezušovim Srcom lübiti. Na to nas vči eucharistični kongres. Isti lübeči Jezuš, ki je tak vroče lübo siromáke, isti nam glasi te navuk izpod bele podobe krüha na kongresi i doma. Isti blagoslavala zdaj celi svet i ga blagoslavala samo z tema dvema rečama : Lübite me i moje siromake : Jezuš i siromaki.
Zabadav je vse naše kulturne prizadevanje, zabadav vse stranke, zabadav vsi naši vnogi shodi, zabadav naš napredek v kmetijstvi, obrti, trgovini, v prosveti, zabadav se zboša naše blagostanje, če ne rastemo v popolnosti i lübeznijdo siromakov. Jezuš i siromaki. Tevi dve reči nikdar ne pozabimo, vnjima je skrita vsa naša blaženost: Jezuš i siromaki.	TSJ.
Pesem majniškoga večera.
Lepoga majniškoga večera sem sedo z nekelkimi svojih najboukših prijatelov v prekrasnoj dvorani. Vsi smo napeto poslüšali angelske speve i zvoke mladih grl i doživlavlali simbolične prizore iz zgodovine našega odrešenja . . .
Nenadoma nas je mogočen zbor zdigno iz sladkoga razmišlavanja, potegno z neizprosnov silov s sebov, da smo šli kak v procesiji k nekšoj kapelici v soboto večer, gde smo občütili vso toplino „majniškoga večera“ prave slovenske vesi. Poslüšali smo maloga pastera, skrbno mater, mlado deklino i zreloga moža, kak je vsakši spevao i molo svojo „Zdravomarijo“. Pri prvom je zvenela veselo, pri drügom tužno, žalostno, resno... Gledali smo zanešeni čarobno sliko majniške kralice i poslüšali angelske glasove dekliškoga zbora, šteri nas je mehko božao z večernim „Ave“. Büdo je v nas hrepenje, da smo si z Marijov vred želeli, da bi prišeo k nam njeni Sin, šteroga bomo sprejeli z vsov lübeznijov, obnovili stezice i poravnati pred Njim poti svojega živlenja . . .
Na vzhodi je zažarelo nebo. Približao se je velki den pričaküvanja, zarja vstanola, ptičice so se zbüdile, zaspevale i zvale z zbranov pesmijov: „Blaženi, lačni i žedni pravice, ar bodo nasičeni. Blagoslovi Gospod, naša sreča, naše hrepenenje..“ Kristuš je prihajao! Samo ešče noč nas je delila od njegovoga prihoda. Lüdstvo ga je že pričaküvalo, dühovniki spitavati, če je že blüzi. Šli smo Njemi proti z gorečimi baklami v rokaj, kajti ešče je bila noč, samo pričaküvanje, samo vüpanje nam je svetilo v gostoj temi živlenja . . .
Prišli smo do gore, gde se nam bo Gospod prikazao, gde nam bo odkrio svojo skrivnost, odkec bo razsvetlo naše poti, da ne bomo več potrebüvali bakeo. Hodili bomo v sijaji Njegove svetlobe, v senci Njegove modrosti i dobrote. Pri vznožji Golgote smo stati narodi od vseh strani sveta i njemi spevali psalm : „Gospodova je zemla i vse, ka je na njej, celi svet i njegovi prebivalci, kajti vsi smo delo njegovih rok“. Vsakši narod je spevao svojo pesem, štera je odmevala v neštetih jezikaj sveta, razpletela se i končno se palik zdrüžila v edinstven zbor pa naglasila, da smo vsi Njegovi . . .
Med vnožinov, štera je stala pod vnožjom Golgote, se je oglaso mehki, nedužni i tenki glas: „Što bo šo na goro Gospodovo i što bo stao v Njegovoj Slavi?“ Ešče bole nežno odgovoro je v lepom spevi tam nindri visoko zbor angelov: „Što je nedužnih
rok i čistoga srca, što ne prisega na vkanlivost. Te bo prejeo blagoslov od Gospoda i smilenje od Boga Odrešenika“.
Deca so se medtem paščila na goro, molila i v nežnih gibih kazala hrepenenje i nedužnost svojih src. Da je lüdstvo začülo glas z nebes, je poslalo drügo skupino nedužnih dečkov z mogočnimi trobentami v rokaj do svetišča, štero je stalo na gori. Pod gorov pa je odmevala mogočna pesem : „Zdignite glave, naj se odpro večna vrata, da vstopi Krao veličanstva !“ Za vratami svetišča so dühovniki spitavati : „Što je Krao veličanstva ?“ Ali ga poznate i da ti se zavedate h komi idete? Medtem pa se je lüdstvo opralo i očistilo svoje düše, zato je pogumno odgovarjalo: „Poznamo ga, to je Gospod močen i mogočen, Gospod nad vojskami“. Četa mladih vojščakov se je popaščila na goro : vedri so, puni ognja. Okoli i okoli pa je doneo mogočen zbor, šteri je ponavlao v valovitih presledkaj: „Zdignite vrata, svoje glave“. Krasna slika ! Vse je hrepenelo, vse se paščilo, deklice, dečki, mati vojščaki, ogromen zbor - - - zdelo se je, da morajo počiti zasüni svetih vrat pod tov silov. I palik novi val ! Celi svet se je razgibao, vse je spevalo, vse zazavalo, molilo i prosilo: „Odprite se, vrata ! Pridi Kristuš, püsti nas k sebi !“
Orjaška vrata so se odprla. Iza njih je zablestela veličanstvena notranjost svetišča i v ozadji je zažareo oltar. Šest mučenikov v rdečih halaj je kak stol, šest snežnobelih devic z posveti v rokaj — to so svečniki na oltari ; dva kerubina, kak oniva dva nad škrinjov zaveze, sta oklepala tabernakel. Nad njima je stao Kristuš z razspetimi rokami, ves zlati, s kralevskov koronov na glavi. Kak zmagoslavni krao Melkisedek, je darüvao krüh i vino, svojo Telo, svojo Krv. To je bio živi oltar, celi narod, cela dvorana živo svetišče po rečaj apoštola Petra: „Dajte se sami vzidati kak živi kamni v dühovno stavbo“. Pri velikom zbori „Svet, svet, svet si Gospod, blagoslovna, šteri prihajaš v imeni Gospodovom“, se je topilo vsakše srce, Agnjec Boži, ki odjemleš grehe sveta, bodi nam svetlost, bodi živlenje našega živlenja ! Kristuš je razširo roke: „Što je v meni i jaz v njem, te ma večno živlenje",
Velika dvorana je postala živo svetišče, velika cerkev. Vsi ščejo k Kristuši, vsi splevejo, vsi motijo: „Mi smo Tvoj narod, Ti si naš krao !“
Slike so šle mimo. Zadnji zvoki so se gübiti v tišini maj-
Pogajanja med Francijov i Italijov pomali idejo naprej.
To pa zato, ar zija med dvema državama tak veliko nasprotje, ka se včasi ne da premagati. Francuzi so navdüšeni za rdeče v Španiji i tem želejo zmago. Zato je francoska vlada predlagala, naj se napravi mir med dvema vojsküjočima se strankama v Španiji. To ponüdbo je odločno zavrnola Italija i izjavila, da ne more privoliti v to, da bi se v Europi v gnezdo boljševizem. Italija je popolnoma pravilno odgovorila. Vekše krivice ne, kak je boljševizem, ki je sama grda, divja laž. Če se je od svoječasnih törskih napadov obdržala rečenica, da se tam trava posüši, kama stopi kopito tӧrskoga konja, te z vekšov pravicov lejko pravimo i smo tüdi dužni praviti, da se tam poštenje posüši, kama stopi boljševiški navuk.
Italija tem menje ne popüsti, ar boritelje za vero idejo zmagovito naprej ; nesamo, da so zavzeti važno mesto Corbalan, nego idejo v dolino Mijareste. Rdeče so v kratkom časi v najteiavnejšij pokrajinaj v 600 kilometrovskoj dužini premagali. Pa bi se oni zdaj pogajati s sovražniki vere i Boga. Nikdar !
Spomenik kralji Aleksandri
so postaviti pri Sv. Jürji kre Ščavnice v Slov. goricaj i ga z velikov slovesnostjov odkrili. Slavnosti se je vdeležilo do 7 jezero lüdi. Sv. Jürij je rojstno mesto ministra g. dr. Korošec Antona.
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani
od 26. do 29. junija.
Na jezere krščanske mladine se zbere na njem, naše i z drügih držav. Zberejo se, naj pokažejo starejšemi rodi, da so njegove navuke poslüšati, da so se ravnati po njegovih zgledaj iščejo ostati skoz celo živlenje Kristušovi. V te namen naj se vužgejo srca vse mladine, naše iz Slovenske krajine tüdi. Bog živi !
niške noči. A mi dozdaj brezbrižni, lehkomiselni, posvetnjaki, smo odhajati iz dvorane obnovleni, puni skrivnostih doživlajov i toplih občütkov, občütili smo prvikrat v živlenji radost, toplino, mir majniške pesmi. Lübezen majniške kralice nam je pokazala pot v — ožarjene dneve bele Hoštije na euharističnom kongresi.	Grački Vili.
2
NOVINE
29. maja 1938.
Nedela.
Vnebohod Gospodov.
Evangelij (Mark 16). Tisti čas sedečim edenajsetim vučenikom svojim skazao se je Jezuš i na oči je njim metao njihovo nevervanje i okornost srca, ka so onim, ki so vidili njega, ka je gori stano, ne vervali. I velo je njim : Idoči po vsem sveti, predgajte Evangeliom vsakoj stvorjenoj stvari. Ki bode vervao, ino se okrsti, zvelicani bode, ki pa ne bode vervao, skvari se. Znamenja pa onih, ki bodo vervali, eta bodo nasledüvala: vu imeni mojem bodo vrage zganjali : znovimi jezikmi bodo gučali, kače do gori jemali i či bodo kaj čemernoga pili, ne de njim škodilo, na betežne bodo roke devali i ozdravijo. Gospon pa Jezuš, da bi eta zgučao njim: gori je vzeti v Nebo i sedi na desnici Božoj. Oni pa idoči predgali so povsed i Gospod je ž njimi delao i reč njihovo je potrdjavao z nasledüvajočimi čüdami.	*
Gospod je odišeo v nebesa. Apoštolje so gledali za njim. Zakaj so gledali? Zato, ar so se težko od njega ločili i zato, ar so želeli za njim priti. Gospodov vnebohod pa tüdi naše oči, naše misli i srca zdigavle gori, proti nebesom. Mi bi mogli dosta več proti nebesom gledati, na nebesa misliti, po nebesaj hrepeneli ! Vej nas pot našega živlenja mora voditi proti nebesom. Nebesa so naš cio, šteroga moramo doseči.
Zaistino čüdno je, kak malo mislimo na nebesa, kak malo se jih veselimo ! Mi mislimo največ na posvetne stvari, po teh hrepenimo, teh se veselimo, — na nebesa pa tak malo mislimo, veselimo se jih pa sploh nikaj ne. Čüdno, da se za nebesko veselje tak malo brigamo ! Kak se na zemli veselimo vsakšega veselja, ki nas čaka. Če se nam obeče kaj prijetnoga, kak želno to čakamo i kakše veselje nam napravla že pričaküvanje samo. Kak želno čakamo po zimi na sprotoletje ! Dijaki se veselijo počitnic: Dnes štiri tjedne de Božič! Komaj deset dni so te počitnice duge, oni so se jim že štiri tjedne prle veselili. Vojaki, ki majo iti na dopüst, pa štejo že cele mesece naprej tjedne i dneve, kda pride tisti srečen den. Ka pa voznik v vozi, ki je več let zapreti! Kak se veseli prvoga dneva prostosti ! Kak težko deca čakajo na den ferme ! Kak se veselijo nove meše vsi novomešnikovi znanci. Zadnje tjedne pa sploh na drügo ne mislijo, kak na den nove meše. Pomislite : nova meša trpi samo eden den
—	veselijo se je pa tjedne, mesece i leta naprej !
Če nam pa pravijo : Čaka vas veselica, da je takše ešče ne bilo i trpela bo ne samo eden den, tüdi ne edno leto, nego brezi vsega konca,—smo pa tak hladni, kak bi to ne bilo vredno zanimanja... Nebesa?! No, je že dobro — a da bi jih li ešče dugo ne bilo ! Skoro jih ne bi rad zameno s tem živlenjom, čiravno je puno nevol !... Čüdno, jeli?
Tomi je kriva naša narava, ki je tak na zemlo navezana, tak zemelska, mesena. Ali naš düh se pa itak lehko zdigne iz te lončene posode tela gori, gori, kak visoko se šče, do nebes samih. Zato se pa zaistino povzdigüjmo s svojimi mislimi i želami proti nebesom ! Zemla je ne naše stalno bivališče. Ka pa je teh 50 ali 70 let, kelko bomo hodili po zemli! Za sto let niednoga od nas ne bo več tü. Pa nikaj za to ! Zemla nam je tüjina, pregnanstvo
—	naš cio, naša domovina so nebesa. Ta gori naj bodo uprte naše misli, naše žele, vse naše koprnenje !
Jezuš, naš brat, je v nebesaj, Marija, naša mati, tüdi tam. Tüdi mi moremo za njima. Za Jezušom i Marijov v nebesa ! To more biti naš sklep, to regola našega živlenja. Če tüdi na zemli vse zgübimo, samo da nebesa zadobimo. Nebesa so vred na vsega trüda, vseh žrtev. Ta miseo naj nam davle moč, da včinimo za nebesa vse — dokeč ne bodo naša.
Sodniki i osebje okrožnoga sodišča v Soboti.
Pravosodno ministrstvo je izvršilo vse potrebne priprave za organizacijo novoga okrožnoga sodišča v Soboti. Novo sodišče bo začnolo uradovati že s 1. junijom t. l. Imenüvani je že predsednik novoga sodišča, sodniki i potrebno pisarniško osobje.
Za predsednika novoga okrožnoga sodišča v Soboti je s kralovim ukazom imenüvani dr. Fran Žiher, bivši predsednik okrožnoga sodišča v Maribori, zdaj na razpoloženji. Za sodnike pri tom sodišči pa so imenüvani: dr. Josip Tombak, bivši sodnik okrožnoga sodišča v Maribori, Kramer Emil, bivši Sodnik okrožnoga sodišča v Maribori, Metod Komotor, sodnik okrajnoga sodišča v Soboti, Stanko Moškon, Sodnik okrajnoga sodišča v Soboti, Viktor Probjnar, sodnik okrajnoga sodišča v Novom mesti i Odon Planinšek, sodnik okrajnoga sodišča v Kozjem.
Za sodnijske pripravnike pri okrožnom sodišči v Soboti so z dekretom pravosodnoga ministra imenüvani sledeči diplomirani pravniki: Danilo Dobčnik iz Maribora, Karel Tassoti iz Ljubljane, dr. Drago Tribnik iz Maribora i Huberi Repovš iz Ljubljane.
Za kanclista 10. sküp. sta imenüvaniva k tomi sodišči Ljubo Ferenc, zvaničnik 3. razr.,
zdaj pri okrajnom sodišču v Št. Lenarti i Anton Videčnik, zvaničnik 2. razr. pri okrožnom sodišči v Maribori.
Nadale so prestavleni k novomi okrožnomi sodišči v Soboti: Josip Kocijan, pisarniški predstojnik 9 sküp. pri okrajnom sodišči v Maribori, Matija Šömen, kanclist 10. sküp. pri okrajnom sodišči v Marenbergi i Apatič Janoš, kanclist 10. sküp. pri okrajnom sodišči v Radovljici.
Potrebno število dnevničarov slüžitelov bo te dni imenüval predsedništvo apelacijskoga sodišča v Ljubljani.
Po odredbi pravosodnoga ministra mora vse osebje, ki je imenüvano k novomi sodišči, nastopiti slüžbo v Soboti neprezvano 18. maja, ar mora sodišče, kak je že povedano, začnoti s poslüvanjom 1. junija.
Poleg okrožnoga sodišča v Soboti se je tam ustanovilo tüdi državno tožilstvo, ki bo tüdi začelo s poslüvanjom 1. junija. Za državnoga tožilca je imenüvani s kralovim ukazom dr. Albin Juhart, namestnik državnoga tožilca iz Maribora, za namestnika državnoga tožilca pa Ivan Groznik, namestnik drž. tožilca v Novom mesti. Pisarniško osebje pa bo dodelilo predsedništvo apelacijskoga sodišča v Ljubljani.
Nemška vojska na češkoj meji.
Preminočo nedelo, 22. maja so bile občinske volitve na Češkom. Nemčija je postavila na Češko mejo en del svoje vojske, da dá kuražo češkim Nemcom, naj volijo samo Nemce. 180% občin so dobili Nemci v nemških krajaj. Češka je tüdi pod orožje pozvala en del svoje vojske. Angleška vlada je vložila pitanje v Berlini, zakaj je postavlena nemška vojska na Češko mejo. Pravoga odgovora ne dobila. Nemčija se veseli svoje, štera lada med velikimi
državi zavolo Španije i tak brez odpora razširja svojo oblast. Bo pa li uspela na Češkom, je drügo pitanje, ar Češka ma vojaško zvezo z Rusijov i Francijov. Po celoj državi so nemiri v tistih krajaj, gde Nemci i Čehi sküpno prebivajo. Prišlo je v večih mestaj do spopadov, Nemci so celo napadli par čeških vojakov, Čehi pa Nemški dom v Pragi. A policija i vojaštvo sta povsod napravila hitro red. Več lüdi je mrtvih. Češka je zaprla tüdi mejo proti Vogrskoj.
Japonci zavzeli Sočuv.
Po srditih bojaj so Japonci zavzeli Sočuv, i s tem v zvezo spravili svojo jüžno i severno vojsko. Zgübe njihove kak i Kitajcov so velikanske. Kitajskoj vojski se je posrečilo ognoti se zapasanja. Prek milijon lüdi je točilo tü krv brez napovedi boj-
ne. Japonci pravijo, da so zato vdrli na Kitajsko, naj poterejo v toj sosednoj državi komunizem. Kitajci pa po pravici odgovarjajo, da naj bi si ga rajši v lastnoj državi potrli, Japoncov namen je rop Kitajske zemle i nikaj drügo.
Prazne gredice.
Cvele so Cvele rožice,
Kre naše velke cerkvice...
Zdaj so pa prazne gredice...
Vse so spomrle rožice...
*
*
Kje so pa tiste deklice,
Ki so gojile rožice?
Vse so odišle v tüji kraj,
Nede, oj nede jih nazaj.
Srčen.
Španjolska bojišča.
Boritelje za vero so zavzeli važno mesto Villa Franca del Cid i goro za gorov na Teruelskom bojišči pa tüdi pri Madridi napredüvali. Slabo vreme, celo sneženje v planinaj je zadržava v napredüvanji. Rdeči odvažajo zlat i srebro v Ameriko, da za to vrednost naročijo orožje. Angleška je v Barceloni zaprla svoje poslaništvo i pozvala vse svoje podanike, naj zapüstijo Barcelono.
Italijansko - španjolski den v Italiji.
V celoj Italiji kak i njenih naselbinaj v Afriki i na Egejskih otokaj bo to nedelo, 29. maja velika slovesnost za potrditev taiijansko-španjolske zložnosti. To teliko pomeni, ka se cela italijanska država zavzeme, da se komunizem ztrebi v Španije.
Devetdesetjezer
frankov
podpore je določila francoska vlada francoskomi katoličanskomi drüštvi, štero se vdeleži mednarodnoga mladinskoga tabora v Ljubljani. Naša mladina je tüdi povablena na francoski mladinski tabor, šteri bo julija 16, a je vabilo odklonila, ar nema sredstev za potüvanje. Paul Boncour, francozki ministerski predsednik je pa li vabi, naj prido. To vabilo pomeni, da on bo že skrbo za kritje stroškov, če doma ne morejo naši kat. dečke dobiti podpore.
 GLASI
 iz Slovenske krajine.
NAROČNIKOM. Vnogi naročniki niti pare neso nam plačali ešče letos. Prosimo je, da to včasi včinijo, ovak moremo njim lista staviti. Novine nas koštajo tjedensko dvejezero dinarov. S koj naj vzememo peneze, da te stroške nosimo, če naročniki ne plačajo. Prosimo vse brez izjeme i brez razločka, da svojo sladko dužnost spunijo. Sladka je ta dužnost, kajti s tem apoštolsko delo podpirajo. Uprava Novin.
Navuk za tretjired bo v Črensovcih na Risaoski pondelek, junija 6. po večernici. Večernice ob 2. Po navuki pridejo voditelje i voditelice na sestanek v segeštijo.
Zadoščenje. G. Perš Zoltan, koga so laži spravile z pošte v Prosenjakovcih, je dokazao svojo nedužnost i po večletnih teških borbaj slüžbo dobo v Poljčanaj. Veselimo se zmagi i čestitamo g. Perši.
Zastopnik prosvetnoga ministra pri maturi v Soboti je dr. Pipenbacher Jožef, gimnazijski ravnatelj v pokoji.
Hvalevredno. Črensovske občine odborniki so po Križovskom senji šli lepo domo i ne v krčmo, kak je to prle bila navada. To je hvalevredno delo. Prle so potrošili ne samo dobleno dnevnico od 20 Din., nego tüdi ešče svoj penez. Zdaj so pa lepo domo prinesli na najvekše veselje svoje drüžine dobleno dnevnico. Tak je prav, le naprej po toj poti šparovitnosti i dobroga zgleda. Takše zglede naj vidi povsod naša mladina, potem ne bo držala za najvekšo dobroto sveta, če se more napiti.
Turnišče. Pri nas bo tüdi nova sveta meša letos, štero bo prikazao Vsegamogočnomi g. Cvetko Ivan iz Gomilic. Novomešnik je kotriga Salezijanske drüžbe.
Skažlivost. „Mladi Prekmureč“ piše v svojoj 7-8 številki od toga, kak so belgijski katoličani protestirali proti bombardiranji Francove vojske v Španiji na mirna mesta, kak so istotak protestirali francoski ka-
Sredi maja —
sredi Marne.
Nej ravno točno na sredi, ali itak. — Zdaj sem se pa za dneva meo srečo pelati s počasnim vlakom pa občüdovati krasno spomladno pokrajino. Zavolo „ugodne“ zveze sem vmes dve vӧri morao čakati. Večer, ešče zasvetla, sem že stopo v lepo farno cerkev Fère Champenoise, dihao med molitvov rožnoga venca izredno prijeten vonj narcisov, pa spomine na dom obüjao pa na svoje izseljence. —
G. kanonik i dekan i plebanoš so me tak prijazno sprejeli kak dozdaj še nieden francoski dühovnik. Té večér sem obprvim bio pri francoskih šmarnicaj : enako kak pri nas, samo da litanij ne spevlejo. Kak lepo so šolarke spevale : Cest le mois de Marie, c’est le mois le pius beau — a la Vierge chérie ... (To je Marijin, najlepši, mesec, dragoj Devici...) Pa so se toga nej med šolskimi vörami včili, ka v Franciji v državnih šolaj nemajo veronavuka!
Še na poti v Župnišče sem ponavlajo melodijo. — Tam je pa že čakao moj Filovčar, poznanec še iz osnovne šole, z lepim autom (pa ne s svojimi), ka sta me z vertom že trikrat ho-
dila čakat na kolodvor, samo da sta njeva čakala moj Prihod od drüge strani. Vért mi je začno hvaliti našega delavca i sploh vse i posebi povdaro, da je to v istini — nej pa da bi samo pred menov tak gučao. G. plebanoš so potrdili, pa vérti pravili, ka mi lejko v književnoj francoščini, (nej kak svojemi delavci, gda bole brez glagolov guči) razlaga, ka jo bogše obvladam kak poljski dühovnik. Te sem njim pa za šalo povedao mnenje bogoslovnoga profesora, da so moji dedeki bili mogoče Francuzi iz Napoleonove Ilirije: zedinili smo se v mišlenji, da to nej nemogoče.
Okoli 15 sem jih čakao za drügi den 15. maja, bilo jih je pa 37 ! Se razmi, da so vnogi prišli do 50 km daleč. Tüdi g. plebanoš so bili izredno veseli, pa ponavlali, da je poljski dühovnik meo samo 6 (pa jih je v najbližanoj okolici prek 50). Pri velkoj meši so nam dali prve klopi, da mo ležej vidili slovesno mešo, gde je okoli 20 ministrantov dvorilo.
Predgao sem njim od Düha Tolažnika, ki naj jim da moč, gda nemrejo v cerkev. Pa od moje vere, da se povrnejo tisti, ki blodijo kak razsipni sin i Samaritanka, ki jiva predstavlata dve krasni slikanivi okni v prez-
biteriji tiste cerkve. — Še vnogo vam imam govoriti, a zdaj bi še ne mogli nositi (jan 16, 12.).“ Zato pa prosim, da si naročite dobre liste iz domovine, gde navadno povem, če kaj važnoga pozabim na den sestanka. Isti Düh tüdi te oživla. — Tüdi pred preklinjanjom sem opominao, kak se je te den doma predgalo. — G. plebanoš so bili pri celoj predgi: razmili so dve reči : Samaritanka i Mezopotamija. — Potem smo pa morali iti k njim na kupico vina i falaček peciva. Se razmi, da so morali preci pintov beloga vina stočiti, pa njim niti najmenje nej bilo žao, liki sem celo morao prestaviti njüve reči kak so veseli, pa da smo si mij nej tihinci, vej smo vsi iz velike drüžbe naše Cerkve. — Želeli so tüdi čüti našo himno : zospevali smo Bože pravde i Lepa naša domovina, pa —ka mislite? — „Marko skače... !“ Vsakšemi so dali za spomin lepo podobico i svetinjico sv. Bernardke, blagoslovleno v Lurškoj votlini. Kak so bili zadovolni, gda sem njim povedao, da se letos pri nas čtejo šmarnice od lurških dogodkov. Penez so nikaj nej šteli vzeti. Končno smo jih prosili, da smemo včasi po obedi meti Slovenske večernice, pa so raj odločili, naj mamo ve-
černice mesto francuskih.
-Odkrito povedano, da sem se preci bojao, kak de nam šlo spevanje, da smo bili iz vseh far vküp nanešeni. Parkrat sem mislo, da smo že v jarki, pa smo vsikdar ešče pravočasno zvozili. Francuzom se je pa tak povidilo, da smo po večernici morali na njüvo prošnjo še i še spevati naše Marijine pesmi, ki sem jih morao sproti predstavlati; kak tüdi njihovo priznanje, da so očarani nad našim spevanjom. — Po fotografiranji smo pa še par veselih zaspevali pred cerkvov tak, da so Francuzi nej samo okna odpirali pa vüja i vüsta, liki v istini tüdi vküp takrekoč leteli. — Žalibog smo mi prehitro morali narazno leteti, vsakši v svoj kraj na delo. — Jaz sem té den bio na farnoj francuskoj veselici („kermesse“) v bližanjoj vési ; bio sem seveda povableni. Veselica se je ločila od naših, da se nej telko lumpalo, sploh nej plesalo, pač pa v istini zabavalo (strelanje, solospevi, odavanje koristnih i šaljivih predmetov i spodobno). Domo smo prišli „že“ ob 2 vöri zajtra i jaz sem že ob 6 vöri isto zajtro med spevanjom ftičkov pa krasnim spomladnim suncom kelko telko zaspano koračo na kolodvor, na brzovlak proti Parizi. - Camplin.
29. maja 1938.
NOVINE
3
oličanci. Celo je prej protestanska Anglija i komunistična Francija mogla ponovno pozvati Vatikan, to je svetoga Očo, ka posredüjejo pri generali Franci, da se to več ne godi. Same laži. Sveti Oča so brez posredüvanja Anglije ali Francije opomenoli obe stranki, ne samo Franca, da se ne bombardirajo mesta, kde nega boja, da nedužni lüdje ne zgübijo živlenja. Sveti Oča so pa tüdi ostro obsodili osmrtitev deset i deset jezerih nedužnih, štere so rdeči na najbole divjaški način spoklali v Španiji. Ka pa od toga neve Mladi Prekmurec nikaj povedati, samo Skažlivo kaže na katoličansko vojsko generala Franca. Skažlivost brez primere ! No ja, razmimo, konjsko kopito se najmre reži iz poročila levičarskoga lista.
K Drüžbi sv. Rafaela sta pristopila Hozjan Jožef z M. Polane i Hozjan Matjaš z Kapce. Kotrig ma drüžba zdaj 105. — Mogla bi jih pa meti najmenje desetjezero. Članarina znaša samo 10 Din. letno. Dve pismi napišemo prek mej države pa je edna članarina že potrošena. Pa na stotine i stotine pisem bi mogla pošilati drüžbe letno na vse kraje. Prek sto smo jih v par mesecaj že razposlali. Delavci, izseljenci i teh domači, Pristopite k njej. Nešteto potrebščin mate naši izseljenci i delavci, podpirajte drüžbo, nastavleno za vas v Slov. Krajini.
Martinišče v Soboti. Svetek Marije Pomočnice i zednim 50 letnico don Boskove smrti bomo obhajali 5. junija, na risaosko nedelo. 4. junija večer ob 8. vüri, či de lepo vreme, bo vünej na prostom akademija na čast Mariji Pomočnici i sv. Ivani Boski. — Na svetek sam se začnejo sv. meše že ob 5 vüri. Ob 7 vüri bo sv. meša s predgov i ob 10 vüri predga, nato pa popevana sv. meša na dvorišči. Popoudne ob pol 3 vüri predga, nato procesija s podobov Marije Pomočnice, po procesiji pa blagoslov z Najsvetejšim na dvorišči. Častilci i častilke Marije Pomočnice i sv. Ivana Boska — Vableni.
V. Polana. Pisateo g. Kranjec Miška je küpo v Lendavskih goraj gorice od Koštric Jožefa z Žižkov za 18.500 Din.
Izpiti v juniju 1938.l. na drž. realni gimnaziji v Murskoj Soboti. 1. junija: sprejemni izpiti privatnih vučencov ob 10. vüri, 2. junija : privatni izpiti čez I. razred ob 7. vüri, 6. junija: privatni izpiti čez ӀӀ. razred ob 7. vüri, 9. junija: privatni izpiti Čez ӀӀӀ. razred ob 7 vüri, 11. junija: privatni izpiti čez IV. razred ob 7. vüri, 24. junija: privatni izpiti čez V. razred ob 7. vüri, 10. junija: popravili izpiti rednih vučencov četrtoga razreda ob 11. vüri, 17. junija: nižji tečajni izpit za redne i privatne vučence ob pol 8. vüri, 27. i 30. junija: sprejemni izpiti rednih vučencov za š. l. 1938/39 dop. Privatni vučenci, ki še niso plačali vseh predpisanih taks, morajo to včiniti najpoznej do 30. maja. Višina taks za privatne izpite je razglašena na gimnazijskoj oglasnoj deski. - Prošnje za sprejemne izpite, kolkovane s kolkom za 10 din., trebe oddati od 20. do 23. junija. Prošnjam je priložiti rojstni list i izpričevalo o dovršenoj lüdskoj šolaj („knjižice“ ne zadostüjejo).
Bog plačaj ! Vsikdar bole iz srca pravimo našim dobrotnikom za kapelico sv. Martina Pa smo dobili v dinaraj : Ülen Leopold, Rankovci, nabrao 313 Idič Ana, Sobota, 15; Ivan Vogler, Petanjci (Slatina) 50; Anton Brenčič, Ptuj, 30 ; Eliza Pavel, Šoštanj, 30; Na gostüvanj Pisnjak Števana, Satahovci, 84 Ficko Mihal, G. Črnci, 10 ; Gomboc Avgust, Cankova, 10 ; Trgovina Bobnjar, Veržej, 30; Sunčič Lojze, kapl. 20 ; prelat dr. Slavič
Ljubljana, 20 ; Tov. Herman, Sv. Ivan Prigrev, 100; N. Krumpak, Rog. Slatina (nabr.) 170; Dom sv. Jožefa, Kapela, 100 ; Klemenšek Jože, Solčava, 50; Banfi Matija, Sobota, 55; G. Veber, Maribor, 100; Ob. Trobentar, Maribor, 40; Šnurer Jožef, Cankova, 30; Mali tamburaši, Cankova, 5; Serec Ana, (nabr.) Sobota, 120; Gdč. Brantseis (nabr.), Sobota, 89; N. N. Sobota, 100; Kranjc Ivan, Skakovci, 104; Jelenovec Julija, Krog, 50; Kološa Janez, Sobota, 40; Lutar Treza, Sobota, 25; Sadravec Peter, Ormož, 40, Kolenc Franc kat. Maribor, 25; N. N. Črensovci, 100 ; Peršak Ivan, Iljaševci, 100; dale prihodnjič. Marija, vsem, ki pomagajo staviti bivališče Tvojemi božjemi Sini, obilno povrni i jih sprejmi pod svojo obrambo. — Vodstvo Martinišča.
Ka naj prosijo občine. Občine naj vložijo prošnjo na kral. bansko upravo, da nede trbelo plačati od zmetanja lesenih rorov i od šparetov, šteri so po sobaj. To zmetanje lejko opravi sam lastnik hiše. Te svet se je dao na banskoj upravi na pritožbe, zakaj se pobira taksa od lesenih rorov i štedilnikov po sobaj, šteri po pravici slüžijo za segrevanje sob.
Risaoska številka Novin bo osemstranska. Naprej že prosimo naše sotrüdnike, naj do 28. maja pošlejo na uredništvo svoje prispevke. Istotak prosimo slavne naslove, ki želejo oglašati v toj številki, naj naročila pošlejo do 31. maja.—Uredništvo.
Tretjeredniško spravišče v Črensovcih. V nedelo, 22. maja po cerkvenem navuki so se zbrali tretjeredniki i tretjerednice črensovske tretjeredniške sküpščine na sestanek, da se pogovorijo od zidanja prve hiše za siromake Slov. krajine, od Doma sv. Frančiška. Voditeo 3 reda njim je razložo veliko zapoved Božo od lübezni do bližnjega, štera strogo zapovedava skrb za siromake. Jezuša bogamo, gda za siromake skrbimo. Njim je razložo zgodovino te prve akcije za postavitev prve hiše za siromake i povdaro, da to čast so si priborili tretjeredniki, gda so se pred 12 leti odločili za postavitev hiše za siromake. Potem so se pregledali i podpisali računi. Brez pobiranja je narasla šuma na 312 jezero dinarov. Zato je spravišče določilo, da letos začne z navažanjom materiala, k leti se pa Dom sv. Frančiška gor postavi. Vsi so z lübečim srcom obečali, da bodo brezplačno vozili material i pomagali pri zidavi, pa tüdi drüge na to pobüdjavali. Sv. Frančišek je blagoslovo to delo v toj velikoj sükešini.
Lanska povoden se je ponovila. Müra je prestopila svoje brege i preplavila naše njive i travnike. Hiše kre Müre so pali obkoljene od vode i vu vesnicaj po cesti teče voda. Dober Bog i oblast, smilüj se nam.
Dobro bi bilo. „Düševni list“ pita v 6. številki, če do v nameravani naš akademski dom v Ljubljani sprejeti tüdi evangeličanski akademiki. To bi se prej zato moglo zgoditi, ka do se dari od evangeličancov tüdi pobirali i zato ar „r. kat. akademiki itak majo možen vstop v različne izrazite klerikalne dome".“— Če bi takši domi obstojati, ne bi trbelo na naš akademski dom misliti.
To je naš odgovor.
Lendava. V nedelo 15. maja
je mladinski pevski zbor iz Kobilja priredio v Lendavi koncert mladinskih pesmi. Vse pesmi pestroga programa so bile prav lepo izvajane. Bilo je v njih topline i nežnosti i mladinskoga veselja pa zanosa. Zbor je bio od po-
slüšavcov bogato nagrajen s plo-
skanjov i je morao nešterne pesmi ponavlati. To je prvi zbor v srezi, ki je z upravičenim pogu-
mom prišeo i pokazao, česa so zmožna naša veška deca. Zbor bo po izjavi pevovodje priredio še koncerte v našoj krajini i bo sigurno povsod žeo uspeh, kakšega je žeo v Lendavi.
Zahvala. Domo sam se povrnola iz mrzle tüjine v svojo rojstno ves: Filovec. Jedina tolažba so mi bile Novine z M. Listom. Bog vam plačaj vse trüde, g. urednik. — Ošlaj Barica.
Kmečkim zvezam lendavskoga sreza. Prosim predsednike Kmečkih zvez, naj mi javijo od vseh občin Lendavskoga sreza, gde majo že sestavlene odbore i odobrena pravila. To je potrebno zavolo volitev sreskoga odbora. — Klekl Jožef, Črensovci.
Proščenja v Bogojini ne bo. Tak smo napisali i tüdi razložili zakaj. Zato, ar dühovnikov nede doma. K proščenji najmre ne spadajo lecitarje, niti drügi štacunje, niti ringlišpili i spodobno, nego dühovniki, ki spovedavlejo i „odpüstke“, „oprostke“ delijo. Od toga je nastalo ime proščenje, ar se „oprostijo“ kaštige. Tak so sami g. plebanoš bogojanski izjavili pred vsemi dühovniki v Črensovcih da pro-
ščenja letos ne bo i mi duhovniki njim damo prav. Gda domači gospod odide od doma, gda so drügi dühovnik tüdi ali od doma, ali zadržani doma, gotovo ne more biti proščenja, kak je dozdaj bila navada. To v pojasnilo Bogojančarom.
Sestanki v Franciji 29. maja v Orchles (Nord), 5. junija na Gravelle (Seine) posebno zavolo tistih, ki so na Vüzem nej mogli priti v Plessis. Za Gravelle za sküpni obed se javite na naslov : Hajdinjak Alojz, Sanatorium de Villiers sur Marne (Seine et Oise). Sredstva za prihod na Gravelle : iz Pariza vzemi autobus štev. 111 na Bastille ali pa na Porte de Charenton i to v smeri St. Maur des Fossés, izstopi na postaji Ecole de Gravelle ; z vlakom pa trbej iti do postaje Joinville le Pont. - Camplin, izselj. dühovnik, Paris.
Novine so narasle meseci maji, v Marijinom meseci za 204 komade, odpadnolo 12 komadov, čisti narastek 192 komada. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Vogelni kamen novoga mariborskoga semenišča
blagoslovlen.
V nedelo 22. maja je prezv. g. knezoškof dr. Tomažič blagoslovo vogelni kamen novoga bogoslovja i v svojem govori izrazo popolno zavüpanje do dobroga Boga, ki ga bo podpirao, da to prepotrebno delo dovrši, ar staro semenišče je nezdravo.
G. ban dr. Natlačen je čestitao Prezvišenomi, ka si je to veliko delo na rame vzeo i želo, da bi ta zidina zgajala goreče dühovnike, ki do goreli za Božo čast i tüdi rodolübe, ki do lübili svoj slovenski narod i svojo domovino, Jugoslavijo.
Papov legat, kardinal Pacelli skoz Slovenijo potüvao v Budapest.
V nedelo po noči je potüvao njeg. Eminenca, kardinal Pacelli v Budapest kak zastopnik sv. Oče na 34. euch. kongresi. Na Rakeki sta stopila v njegov vlak ban dravske banovine dr. Natlačen i dr. Kimovec stolni dekan z Ljubljane, i sta ga pozdravila, g. ban v imeni dr. Stojadinoviča i dr. Kimovec v imeni Ljubljanske višje cerkvene
oblasti. V Ljubljani je pa vnogoštevilna dühovščina pozdravila kardinala. Ti pozdravi so globoko genoli kardinala, ki se je živo zanimao za versko živlenje v Sloveniji i drüge prilike v državi. Na Pragersko je pa že prišlo poslanstvo regenta Horthyja i ga sprevodilo z velikim navdüšenjom v Budapest.
Ka se godi po domovini?
Električno razsvetlavo je dobila spodnja Savinjska dolina. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je otvoro z velikov slovestnostjov 15. maja električno razsvetlavo v občinaj Vransko, Gomilsko, Sv. Pavel pri Preboldi i Braslavčah.
Ljubljanski župan v Clevelandi. V Clevelandi, v Sev. Ameriki so preminočo nedelo odprli „Jugoslovanski kulturni vrt“. V tom mesti žive 40 jezero Slovencov i tej so organizirali to lepo slovensko slavnost, štere se je vdeležilo okoli stojezero lüdi i štere se je sama amerikanska vlada vdeležila potom svojega
podpredsednika. Ljubljanski župan dr. Adlešič je odneso sebov podobo pozdravlajoče deklice, štero je sklesao slovenski kipar Kralj i drüge kepe. Dr. Adlešiča so slovesno sprejeli na amerikanskih tleh. On je držao glavni govor na Slovenskoj razstavi v Clevelandi, pun globoki misli.
Cesto Maribor — Sv. Peter Ložani je ban, g. dr. Marko Natlačen odpro. Cesto so že 70 let zahtevali prebivalci. Žela se njim je spunila. G. ban je v svojem govori opominao, naj se držijo svoje grüde, jo obdelavajo i ne silijo v tüjino.
Ka novoga po sveti ?
Ka misli Lav Trocki od zdašnje Rusije. Dopisnik pariškoga „Dnevnika“ je v Meksiki meo razgovor s Trockim. Med drügim je šef Štrte Internacionale izjavo sledeče : „Rusko uradništvo je ogromna sila, ki svoje roke stegüvle po vsoj zemli. Ali to uradništvo mrzijo široki narodni sloji v Rusiji. Ar se boji za svoje velike pravice, sküša to uradništvo vničiti vsako opozicijo, vsako kritiko, vsaki izraz najmenšega nezadovolstva. Narodi pa nemre dokazati, da je hüdobija, či opozicija šče meti malo več slobode, malo več hrane za delavce i vekšo sloboščino za delo na poli, zato obtežüvle opozicijo z najvekšimi grehi proti državi, da bi tak opravičila preganjanja i klanje svojih številnih žrtev. Ka pa ščem posebno povdariti, to je, da bo Stanilov režim malo časa trpo. On je več v slepoj vulici, (ki je na ednom konci zaprta). Moskovske pravde predstavlajo slednje brsanje toga režima v smrtnom boji.
Zdravstvo.
Najvekši neprijateo Grčke.
Nazlük vseh večnih posküsov, nazlük vseh mer, štere so se predvzele, i nazlük vsem stroškov, šteri so se porabili, malarija je vendar eden od najvekših, če ne ne najvekši sovražnik človečanstva. V starih časaj, gda so ešče ne poznali kinina, i so mislili, da je vsaka nevola kaštiga boža, je gotovo bila malarija najvekša nesreča i je povzročala človečemi živlenji i zdravji več kvara, kak šterikoli beteg, celo več kak küga.
Malarija je Pohodila močno stari Egipt i Palestino, ali teh krajov nesreče se ne morejo primerjati nesrečam stare Grčke.
Zgodovina nam svedoči, da je v 5. veki pred Kristušom v Atiki i drügih rodovitnih krajaj Grčke nastala velika malarija, štera je najbole besnela v Atenaj — mesto je te ležalo med močvarami i je rečila prebivalstvo.
Veliki Hipokrat, oča zdravilstva, je dobro Poznao malarijo, ar opisüje v podrobnostih posledice kronične malarije i pravi, da so lüdje, ki živejo v niskih, vlažnih i toplih krajaj, nezdravi, neodporni, i brez kuraže i strašlivci, da se ne včakajo starosti i da samo malo število njihove dece dosegne zrelo mladost. On misli, da je zrok njihove bolezni v tom, ka pijejo vodo iz močvare. Vnogi zgodovinari so miš-
lenja, da je malarija zavolo svojih slabih posledic vplivala na značaj naroda i bite neposredni zrok propasti i razpada stare grčke vladavine i visoke helenske kulture.
Dnesden, po dvejezero letaj, je Grčka ešče zmerom vdarjena z bičom materije. A ona se brati proti betegi z kininom. Z tem vrastvom bo premagala malarijo i se stara slava Grčke pomladi kak ftič Feniks.
Odbor drüštva naroda priporoča za odpravlanje malanje dnevno 0·4 gram kinina v vremeni materije i za zdravlenje v 5—7 dnevaj 1 — 1,2 grama. Ponovno zdravlenje se vrši na isti način.
I 72|38 - 7
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga k. o. Renkovci vl, št. 8 B 45 l|6-inka parc. št. 445 pašnik sedaj senokoš in zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik vl. št. 815 B 20 l|3-inka parc, štev. 685 travnik. Cenilna vrednost: Din 3.861, vrednost pritikline: — najmanjši ponudek. Din2.240·66, varščina: Din 337.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 14. maja 1938.
Ӏ 69|38 - 9
Dražbeni oklic.
Dne 1. avgusta 1938 ob 9.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga k. o. Beltinci vl. št. 362 B 11 l|7-inka parc. št. 296 pašnik, vl. št. 364 B 26, 2|11 parc. št. 453 pašnik, vl. št. 365 B 36 l|21-inka parc. št 376 njiva, vl. št 374 B 29 l|ll-inka parc. št. 193 njiva i vl. št. 662 B 23 l|14-inka in l|35-inka parc: št 22 hiša 127 dvorišče in vrt Cenilna vrednost : Din 7.864, vrednost pritikline : — najmanjši ponudek : Din 5.244, varščina: Din 786·75.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. 
Okrajno sodišče v D. Lendavi, _______dne 14. maja 1938.____
Občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. v Dolnji Lendavi se vrši na risalski pondeljek, dne 6. junija 1938 ob 15. uri v hranilnični pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1937.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Če ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši Čez pol ure drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih članov. Načelstvo.
Jabolčnica.
Tudi letos se
dobi garantirano čista prvovrstna jabolčnica od 50 litrov naprej pri Veleposestvu Hartner
v Gornji Lendavi.
N. S. U. Motocikelj
spedalami skoro novi za gotovo 3600 Din odam. Taksa za 1938 leto plačana. Čisto novi Motori Kikstari na skladišči pri WEISSENSTERN, trg. _____v Dolnjoj Lendavi._
Proda se
1/6inka hiše štev. 31 v Žižkih z gruntom in ena njiva. Vprašati je v pisarni dr. Cvetko Antona, advokata v Dolnji Lendavi.
Vabilo
na XIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Beltincih, ki se vrši dne 5. junija 1938 to je na risaosko nedeljo ob 15. uri (3 pop.) v prostorih hranilnice in posojilnice. — Dnevni red :
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1937. 4. Slučajnosti.
4
NOVINE
29. maja 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
Prečastiti g. uredniki Pozdravleni v Jezuši i Mariji, ki tak močno skrbite za nas izseljence z Vašim rednim pošiianjom krščanskih listov. Naznanjam, da pošilam naročnino. Vas Prečastiti izročam pod varstvo sv. Jožefa i Bl. D. Marije, šteriva naj Vam bodeta pomočnika v živlenji i plačnika v nebesaj za Vaš veliki trüd, šteroga mate za svoje razstepene ovce v tüjini. Vaši listi so nam edina tolažba i veselje.
Zdaj bi Vam pa rada napisala eden kratek spis, v šterom Vam želem razložiti svoje veselje, štero sam občütila 18. aprila t.1., kda se nas je zbralo 13 Slovencov okoli našega pastira, tolažilnoga očo preč. g. Camplin Ivana.
Naše zbiranje v Bussy Letreé i den veselja.
Mrzeo aprilski veter ne nam delao nikših ovir i skrbi, kakša bo naša pot i zbiranje, samo miseo nam je bila, naj kem prle pridemo ha določeno mesto Bussy Letrée. Začnoli smo se zbirati okoli 10 — 11 vöre. Nešterni so prišli daleč do 30 km, a ges pa 72 km. Bila sam sama iz mojega kraja. To dugo pot sam včinila samo iz lübezni do Zveličitela, šteroga sam že tak žmetno čakala, da bi ga mogla sprejeti v naše srce. Resan, te den je bio najsrečnejži pa najlepši za mene i za vse, ar smo lehko očistili svoje düše i sprejeli Jezuša i ž Njim so postale srečne i mirne naše düše. Posebno srečna sam bila ges, štera sem med 13-timi edina tak nesrečna, ka
nemrem k Jezuši v cerkev. Po Preteklom ednom leti sam mela priliko ga znova sprejeti i po preteklih 10 mesecaj ednok iti k sv. meši. O, da bi Vam jaz mogla povedati, kakše veselje je sprejeti Jezuša i kakša sreča je edna sv. meša. Srečni, presrčni, šteri lehko idete v cerkev i poklekate pred Zveličitela. To srečo bi nam trbelo vnogim izseljencom, samo da nam zabranjüjejo vnogi brezverni delodajalci.
Po sv. meši je bilo zdavanje Prša Ivana i Ane iz bogojanske fare, nato pa fotografiranje pred Cerkvov. Po končanom obredi so nas pa Francozi spravili na autoje i nas odpelali na sküpno gostüvanje, kde smo se zbrali okoli 2 popoldne. Molili smo pred jestvinov, ali kak so nas Francozi gledali, da bi Vi to vidli ! Bili smo jako veseli, ve smo bili zbrani v Jezušovom imeni.
Hitro nam je minjavao čas i je prišla ločitev. Dober francoski gospodar nas je odpelo na kolodvor. Tak sam zdaj ges mela prilko i veliko srečo, da sem ostala pri č. g. Camplini, vozila sva se sküpno v vlaki 32 km daleč. Ali žalibog, pelala sva se z brzovlakom i tak je hitro mino čas. Da bi Vam mogla povedati te tolažile reči i v srce segajoče navuke, štere sam čüla od častitoga gospoda ! Vidlo se mi je, da sam prerojena i prenovlena. Samo si želem doživeti šče več takših srečnih, zlatih minot. Za častitoga gospoda pa sam sklenola moliti, naj jih Oča nebeski obdrži pri zdravji i sreči, da do leži opravlali svojo težko
misijonsko delo med svojimi raztepenimi ovcami.
Dragi bratje pa sestre izseljenke, pokažimo za naprej vekšo čast i lübezen božemi namestniki i odposlanci Kristušovomi s tem, da se zberemo v vekšem števili, s tem napravimo vekše veselje i menje trüdov č. g. Camplini. Posebno te mesec maj, šteri je posvečeni Mariji Kralici, našoj nebeskoj Materi, se zberimo v vekšem števili i s tem pokažimo, da smo resan pravi sinovje i hčeri krščanskih starišov i predvsem lübimo Marijo i jo častimo posebno v maji, šteri je Mariji posvečeni. Dragi bratje i sestre, ne bojte se duge poti, prite od daleč i blüzi, Marija vam bo obilno poplačala Vašo pot i trüd. — To je moja žela. — Pozdravlam Slov. Krajino, vse znance i prijatele. Micika Ciglar Iz Korovec 35., zdaj v Franciji.
Zorko Frančiška, Rimacourt, Francija, iz Melinec. Preč. g. uredniki Za nas slovensko mladino je najlepši mesec majnik. V njem se Vas spominave s sestrov Katov i se Vam zahvalne za vse trüde, štere mate pri vrejüvanji naših listov. Novine vsako soboto želno čakavi. Pozdravlam novomešnika beltinske fare, č. g. Matko Ivana, celo beltinsko faro, svoje domače i rod pa celo Melinčko ves.
Bežan Ignacij á Cult par Marnay. Najlepše se Vam zahvalim na poslanom Mar. Listi i prosim, da mi redno pošilate Novine i Marijin List od zdaj naprej. Naročnino Vam pošlem.
Bertalanič Jožef, Mourese par Grilly. V imeni božem se oglasim iz tüjega kraja i Vas, g. urednik, najlepše pozdravim. Naznanim Vam, da Vaše liste redno dobivam i se Vam srčno zahvalim, ar so mi na velko veselje. Želem Vam zdravje od lüboga Jezuša, da bi mogli ešče dugo skrbeti za nas izseljence, ki smo razstepeni po sveti. Pozdravlam celo jürjansko faro, gg. dühovnike, g. kantora; zatem mater, brata, sestre, i vso rodbino. Z Bogom, jürjanska fara, na veselo svidenje.
Dominko Katarina, d Crichey. Prečastiti gospod ! Prve moje reči so hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija, naša lüba Mati, naj nam bo pomočnica. Zatem se Vam pa lepo zahvalim za vse trüde, ka je mate za nas izse-
ljence. Naznanim Vam, ka redno dobivam naše krščanske liste, Novine dobim vsako soboto. Poslala sam Vam naročnino. Zdaj sam tüdi v dobrom mesti, ka lejko idem k meši vsako nedelo. 12. februara sam se oženila s Francuzom i sam jako zadovolna. Po nedelaj lejko spunjavlem svoje verske dužnosti, popodne pa štem naše Novine i Marijine Liste. Dokeč sam pa slüžila, sam v nedelo vsikdar delala i sam ne mogla v cerkev. Zdaj Vas pa, Prečastiti gospod urednik, prav lepo pozdravim. Pozdravlam tüdi svojo mamo, ajteka, brate pa sestro Ančiko, vse prijatelice i lübo domovino, rojstno ves D. Bistrico, štere ne bom šče tak včasi vidla.
Berden Štefan Vílllers en Desouse. Gospod urednik: Hvalen bodi Jezuš Kristuš, tak se Vam oglasim i Vas srčno pozdravim. Želem Vam zdravje od Gospodnoga Boga i Bl. D. Marije. Prosim Vas, pošilajte mi Novine nadale. Prvo številko, štere sam dobo, sem z veselim srcom sprijao, bila mi je na velko tolažbo v toj mrzloj tüjini. Vu njij si preštem sv. Evangelium v slovenskom jeziki. Poslao sam Vam 30 frankov, če ne bo zadosta za pol leta, mi odgovorite, da več pošlem.
Lopert Klara, 2 rue Saint Thomas. Prečastiti gospod ! Prosim Vas, pošilajte mi „Novine“, i „Mar. List“, ar želno čakam domači tisk, da mi bo v tolažbo i veselje. Mi izseljenci smo daleč ločeni od naše drage domovine i lübe Slovenske Krajine.
Kološa Gizela, 22. rue de I’Egllse. Prečastiti gospod ! V imeni Jezušovom primem pero v roko i Vas prvikrat pozdravlam iz mrzle tüjine. Naznanjam Vam, da redno dobivam Novine i Marijin List i se Vam lepo zahvalim za te lepe liste, ki so nam v tolažbo. Pozdravlam tüdi celo sebeščansko faro i dühovnika, rojstno ves Šalamenci, mamo, brate, sestre, sosede i celo Slovensko Krajino.
Matjašec Ana, á Esnes, od Lipe. Dragi gospod urednik ! Hvalen bodi Jezuš Kristuš, s temi rečmi Vas pozdravlam iz te Žalostne Francije. Lepo se Vam zahvalim, da ste mi dali odgovor. Šče ednok Vas pozdravlam g. urednik i Vam želem vse najbolše.
Šlemer Adela, Ecleives. Preč. g. Klekl ! Najoprvim se Vam zahvalim za Marijin List i Novine, štere redno dobivam. Kda liste preštem, je pošilam mojoj sestri i svaki.
Nova kniga, posvečena Srci Jezušovomi.
Junij, prelepi mesec Srca Jezušovoga, mesec rdečij rož i lepih svetkov, se približavle. Puni zahvalne lübezni bomo znova opravlali junijko pobožnost „vrtnice“. Ka bomo šteli letos.
Letošnja kniga je „Posvečena družina“. Znani pisateo preč, g. župnik Langerholz Janez je prišeo na izvirno miseo, da bi slovenskim drüžinam ednok razložo globoki pomen, šteroga ma češčenje Srca Jezušovoga v drüžini. Kniga je namenjena posvečenim drüžinam, da bi se obnovile v lübezni do Srca Jezušovoga i neposvečenim drüšinam, da bi prišle do posvetitve. Vsebina je bogata : za vsaki den edna miseo i eden vzgled, ki vzpodbüja za nova razmišlanja. Tisk je odličen i jako prijeten za štenje, oblika knige je priporočna, oprema jako močna. Zvün toga krasi knigo 21 zbranih slik, ki jo delajo posebno priküpno, poučno i privlačno. Cena je s poštninov, zavojninov i vsemi drügimi stroški vred: 1 broširana kniga (s kartoskimi tablami) 18 Din., 1 vezana kniga (v celo platno z risbov) 25 Din. Dobi se na naslov : Družba Jezušova, Ljubljana, Zrinjskega 9.
Pošta.
Gjörek Franc, Bükovnica 30. Glavač Franc hš. 18 je lani meo od 15. maja Novine i celo leto Marijin list, Za to z deležom plačao 80 Din., na letos njemi je ostalo še 4 Din. Gjörek Jožef hš. 82 je plačao z deležom Novine i Marijin List za 1, 1936, 1937 i ostalo za 1. 1938 Din. 26 75. Horvat Štefan je z deležom lani plačao Marijin list 14 Din., doplača ešče 2 Din. Virag Marta, Cbateau á Bidestroff. Sprejeli Din. 148, na koj je višek? Titan Franc, Krog. Kreft Ignaci smo spisali na lani 24 Din., ostalo njemi je naprej ešče 79·36 Din., Husar Franci spisali na 1. 1937 Din. 40, telko tüdi na letos, ostalo naprej 19·83 Din. Vrečič Alojzi spisali na letos 24 Din., ostalo naprej 74·58 Din., Horvat Jožefi smo spisali na letos 24 Din., naprej njemi je ostalo SO Din. — Obvestite nas, če je pravilno naše Vpišüvanje. V zadrugi majo teliko, kak smo tü napisali. Ostalo obračunali po vašem seznami. Prša Ivan A Bussy Letrée. Tvoji domači dozdaj neso ešče plačali naročnine, opomni je, zato ka pol leta je tü i stroški so velki. Lazar Matjaš, Tropovci 50. Mi smo ti peneze domo poslali, če si za 1. 1936-37 kaj dužen, tam plačaj, pri nas nega duga. Za letos smo ti pa odračunali Din. 36 za naročnino pri širiteli. Gorza Jožef, Bükovnica 8. V zadrugi mate notri 14 Din. To smo spisali na letošnjo naročnino. Poiščite pa knigico ali legitimacijo, ka ste dobili od zadruge, pa nam jo dopošlite.
Kosci.
Prozorna meglicá je ležala nad travniki. Travniške cvetlice so stale upognjene pod težo jutranje megle. Izza goric je rdela jutranja zarja. V bližnjem gozdu je pela kukavica in spremljal jo je hupkač. Škrjanček se je dvigal veselo v rožnate višave.
Kosci so sneli kose z ramen, vzeli kamne iz vedrov in zabrusili kose. Mehak žvenket sveže sklepanih kos je prijetno splaval med jelše ob Lendavi in odmeval skozi dobravo do bližnjih hiš. Kosci so zarezali s kosami v sončnato travo in rezali široke plasti. Z njihovih lic je sevalo življenje. Roke so težile kose, da so rezale v prijetnem šušlanju. Trava je padala, plasti so se množile. Kata jih je z vilami naglo razmetavala.
Ko je sonce pokukalo izza goric, je Peter obstal :
„Taka senožet je res lepa! Skoro nobenih krtin ni, trava je gosta in visoka. To bo dobro seno. Kose režejo skoro brez brušenja. Miha, kaj misliš ?“
„Pritrditi ti morem. Malo je takih travnikov. Koristi mu Ledava s svojo vodo, s pomladansko povodnijo. Če bi namakali vse travnike z Ledavsko vodo, bi se tudi na Palu in Džutah poznala ta rodovitnost. Tudi vreme bo krasno. Nad goricami ni niti enega oblačka. Lepo se bo sušilo.“
Zabrusili so kose, se upognili in zarezali znova v travo.
Kata je ostala daleč za kosci. Dasi je hitela, vendar štirim koscem ni bila kos. Hitela je, kar so ji pripuščale moči. Z lic ji je sevalo veselje, v očeh ji je gorel plamen mladosti. Mislila je na Miho in to ji je dajalo moči, da je hitela. Ni hotela, da bi se ji kosci smejali.
Sonce je bilo že precej visoko nad goricami, ko so kosci travnik pokosili. Sedli so pod bližnjo vrbo k trenutnemu počitku.
Miha je pogledal okrog in ko je videl Kato med debelimi plastmi zelene trave, je stopil tja in dejal : „Dosti še imaš.“
„Dosti. Preveč je za eno. Pomori mil"
»Zato sem prišel."
„Hočeš vile ?“
„Ni potrebno. Tudi s koso bo šlo.“
Tedaj so vstali tudi ostali trije in razbrcavali plasti. Delo je šlo naglo izpod rok in kmalu je bila trava razbrcana.
Tedaj je stopila Kata po jerbas, ga odkrila in ponudila : „Vzamite, pijte in jejte !“
Kosci so segli po pijači in po jedači. Kata je sedela naslonjena na vrbo in gledala v mlade fante. Ni ji bilo ne za jed, ne za pijačo. Nebroj misli ji je vrelo v glavi, srce ji je nemirno bilo. Ko so kosci nehali z južino, je naglo pospravila jerbas in si ga dala na glavo ter se napotila proti
mlinu. Miha je stopil za njo.
Malo pred mlinom jo je dohitel. Že prej je opazil, da bi mu Kata rada nekaj povedala. Po tiho jo je ogovoril : „Kata ! Zakaj si tako molčeča ?“
Kata se je ozrla in na lica ji je sedla lahka rdečica : „Ne vem.“
»Boš mi povedala resnico, če te bom nekaj vprašal?"
„Miha !“
„Ljudje govorijo, da hodi k tebi mlinar vasovat.“
„Kdo ti je to natvezil ?“
»To se že Splošno govori po vasi."
„In verjameš ?“
„Dvomil sem. Zato sem te tudi povprašal.“
„Hudobni so ljudje, zelo hudobni ! Samo enkrat je govoril mlinar z menoj. Bilo je v nedeljo popoldne. Srečala sva se slučajno pred šolo. Ker je naju pot peljala v isto smer, nisem mogla bežati. Zato mislijo ljudje, da hodi za menoj. In grdo bi bilo, če bi se mu izognila.“
„Prav imaš ! Grdo bi bilo !“ — je rekel Miha in se nasmehnil.
„Spremil me je do Gornjecevih vrat. Naš Jure je stal pred hlevom in ga lahko vprašaš, ker me je videl. Od takrat še nisem govorila z mlinarjem.“
Miha se je veselo pripognil, zgrabil šop trave in obrisal koso, ki mu je zlezla z remen in padla na krtino.
Kata se je postavila in zvedavo pogledala na Miho : „Rada
bi vedela, zakaj si to vprašal...“
„Ker....“
Katine oči so se zapičile v Mihine in za trenotek sta pomolčala oba. Tedaj se je Kata nagnil k Mihu in naglo vprašala : „Ker ?“
„Bi rada vedela ?“
»Seveda".
Mihu je bilo nerodno takoj izreči resnico, toda dekletove oči so prosile in zahtevale.
„Ugajaš“ mi, Kata !“
„Šališ se Miha !“
Tedaj si je Miha položil roko okoli pasu in ji svečano dejal : „Resnica je, kar govorim. V mojih besedah ni šale.“
„Miha !“
„Zato sem te tudi vprašal radi mlinarja. Samo zato. Drugače bi molčal. Nočem, da bi govorila z mlinarjem. Z vsako hodi, potem pa se hvali, koliko jih je že imel in kako norijo ženske za njim. Tudi pijača mu je posestrima. Lahko bi te zvodil...“
„Nisem taka, da veš ! Še z nikomur nisem imela ničesar. Vsakemu lahko pogledam v obraz.“
„Vesel sem tega, Kata !“
Sedaj je Kata verjela Mihovim besedam in lice ji je objelo veselje in sreča. Nagnila se je k Mihu in mu odkrito priznala : „Tudi jaz te imam rada že dolgo, dolgo. Niti vedel nisi...“
Kata se je naglo obrnila po teh besedah in pohitela dalje.
Miha je za trenotek obstal, nato je krenil za Kato. Zadovolj-
no je zrl za dekletom, ki je hitela proti mlinu. Šklepet mlinskega kamna mu je prijetno bil na ušesa. Bližnje jelše so pritajeno šelestele z listjem. Sredi vrbovih vej se je zibala vrana in nedaleč od vrbe so se vrabci z glasnim čivkanjem podili za sra-ko. Štorklja se je gostita v bližnji močvari in pritajeno prisluškovala žuborenju vode, ki je tekla iz Ledave.
Na mlinski brvi je stal mlinar in se zaspano oziral po travnikih. Valjar v mlinu je potiho zvonil.
Kosci so šli preko mlinske brvi v Jelšje. Peli so si fantovsko pesem, ki je prijetno donela okrog Ledave in se mešala s šumenjem peneče se vode.
Ko je Kata zagledala mlinarja na brvi, se je za trenotek ustavila. Jezna je bila nanj, ker se je tako zlagal o njej pred ljudmi. Najraje bi stopila k njemu in mu zabrusila laž v obraz. Toda premislila se je in zavila okrog mlina proti mostu.
Miha je opazil Katino zadrego. Ko je zavila okrog mlina in ob Ledavi navzdol k mostu, ji je bil hvaležen.
Megla po travnikih se je razpršila in sonce je toplo zasijalo preko poljane. Prijeten dih revni je objel življenje. Rosa je nihala na travi v živih barvah. Prijeten vonj travniških rož je dišal z opojnim vonjem in krasil poljano. Sredi jelš so razposajeno pele ptice in pitale svoje mladiče.    (Dalje.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.