SLOVENSKA BESEDA Uredn'štvo: Dolmafnovo 8 - Uprava: Selenburgova 7/11 - Naročnina: -elno 40 Din, polletno 20 D;n, četrlletno 10 Din - ČeKovni račun št. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 11 V LJUBLJANI, 9. APRILA 1937 Poiamezna *» r\ i k i številko 1 DIN Dr. Dinko Puc: Manifestacija za mir Naša javnost je mogočno izpričala bratsko solidarnost s Čehoslovaško Jugoslavija je z nadvse prisrčnim sprejemom preztdenta dr. Be-neša manifestirala svoje simpatije do bratske Čehoslovaške. Narod, ki Je pri tem sprejemu sodeloval v resnici z vsem srcem in, z odkritim navdušenjem, je hotel dati s tem poudarka, da so nam naši prijatelji sicer vsi ljubi, a da so nam ipak nekateri bližji. Predvsem je tu glas krvi. Zavest, da smo oboji veje velikega slovanskega drevesa, nj brezpomembno dejstvo. Ravno v današnjih časih nacijonalne razgibanosti se tudi v naših zemljah vedno bolj čuti prodiranje spoznanja, da je treba politične in gospodarske vezi postavljati po možnosti na temeljitejše temelje, kakor so samo pogodbe, ki so cesto plod vsakokratnih simpatij tega ali onega državnika. Dasi je naš narod vedno spoštoval sklenjene pogodbe, vendar ni dvoma, da so mu včasih nekatere bolj, druge pa manj simpatične. Zato je prav in dobro, če se pogodbe sklepajo ne samo zaradi koristi za eno ali obe stranki, marveč da izvira skupni nastop dveh narodov tudi ali celo predvsem iz notranjih potreb, vsied medsebojnega prijateljstva in krvnega sorodstva. Razni momenti so bili, ki so nas zvezali že pred vojno v najbližje stike s čehcslovaškim narodom. Razvoj sokolske misli, narodno-soci-jalno gibanje, privrženci Masarykove ideologije, skupna borba v avstrijskem parlamentu In last not least gospodarska penetracija Čehov v Slovenijo, vse to Je poglobilo prijateljske vezi. Paralelna borba jiugo-slovenskih nacijonalistov in večine čehoslovaškega naroda proti razpadajoči Avstriji med vojno je morala po ustanovitvi nacijonalnih držav nujno voditi do zveze, da se ohranijo pridobitve svetovne vojne ter Prepreči povratek Habsburžanov. V čisto defenzivne namene ustanovljena Mala antanta jepa tekom let vsied lojalnega sodelovanja, medsebojnega spoznavanja, nejasnosti v evropski politiki ter državniških sposobnosti dr. Beneša postala eden najvažnejših Instrumentov miru v Evropi. Ko so vzklikale množice v naši državi dr. Benešu, ni veljal ta pozdrav samo njemu kot osebi, ki je v naši domovini, kjer dobro poznamo njegovo delo, nad vse popularen, ampak je bila to tudi naj-odločnejša manifestacija za mir. Svet ve, da je dr. Beti eš prepričan pobornik za mir, da njegove besede niso teatralne geste ali diplomatske fraze^ marveč izraz njegovega pravega mišljenja in izraz prepričanja, ki živi v duši njlego-vega naroda. Napratn dr. Benešu ni nihče nezaupljiv, ker se vedno krijejo niegove besede in njegova dejanja. Zato Je bil poset dr. Beneša dobrodošel povod jugoslovenski javnosti, da je pred celim svetom pro-kiamirala svojo solidarnost in zadovoljnost z delovanjem Male zveze In se s tem tudi pridružila z vso jasnostjo onim, ki so poborniki miru med človeštvom. Ako bi tudi ne bili načelni nasprotniki vojne, bi morali ugotoviti, da nam Je mir potreben danes bolj, kakor kdaj prej. Še dolga vrsta let bo pretekla, preden bomo konsolidirani politično in gospodarsko. V tem globokem prepričanju je nam Jugoslovanom dobrodošel vsak korak, ki služi odstranitvi nasprotij in nesporazumljenj, med narodi, k ustvarjanju novih prijateljskih zvez. Toda n a J v e č j o važnost polagamo na utrditev starih prijateljskih odnosov. Med te spada v prvi vrsti naše razmerje s Čehoslovaško. Smatramo, da so njeni prijatelji naši prijatelji, njeni sovražniki naši sovražniki. To Je važno v času. ko Je izpostavljena Čehoslovaška mednarodno organizirani klevetnlški gonji. _ Dr. Bene® |e mogel odnesti v svojo domovino prepričanje, da je prijateljstvo napram Čehoslovaški globoko zasidrano v duši vsega našega naroda. Za demokracijo Prava demokracija »e nikdar ne bo mogla preživeti Pogosto beremo v časopisju, da živi današnja Evropa v znamenju boja dveh nasprotnih si ideologij: diktature in demokracije. Mogoče so te ugotovitve v toliko pretirane, da se govori oboju dveh ideologij in je k večjemu le res, da opažamo tam, kjer se niso mogla uveljaviti načela naprednega človeškega duha, reakcijo in poseganje srednjeveških sil, 0 katerih je človeštvo že upalo, da jih je za vedno premagalo. Zmaga velikih načel francoske in angleške revolucije je obstajala bistveno v tem, da se uveljavi načelo, da prihaja vsa oblast od naroda, to se pravi, da je oblast zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi oblasti, v tem nasprotju tudi tiči razlika med diktaturo in demokracijo. Zaradi tega se tudi prava demokracija ne bo roogla nikdar preživeti. Lahko ponekod zopet začasno zmagajo zatrte srednjeveške sile, toda narod si bo znal končno pridobiti nazaj svoje osnovne zahteve: svobodo in pravice! Danes zastopata v Evropi sistem demokracije v njenem pravem pomenu predvsem še Anglija in Francija. Seveda so tudi tam ljudje, kakor povsod na svetu, da ne mislijo enako, to je: tudi tam imamo večino in manjšino, vlado in opozicijo. Vendar se tam vlada in opozicija lepo smatrata za neko organično enoto, v kateri predstavlja vlada večino, opozicija pa manjšino. A kadar gre za velike narodne odločitve, kadar gre za dobrobit države v celoti, takrat med obema ni razkola. Videli smo v Angliji, kako je delavska opozicija soglasno podprla konservativno Baldwino- vo vlado v težkem ustavnem sporu, ki je nastal v zvezi z abdikacijo Edvarda VIII., videli, pa smo tudi v Franciji, kako so opozicijske desničarske skupine soglasno izglasovale zaupanje socijalistu Blumu, ko je šlo za odobritev velikih kreditov za narodno obrambo. Zato tudi ne pride vladi v pravi demokratični državi niti v sanjali na misel, da bi tlačila osnovne pravice manjšine in preganjala malega uradnika in delavca zgolj radi dejstva, ker se ta nahaja v opoziciji. Saj je opozicija prav tako državni organ, kakor je državni organ vlada; razlika med njima je le v razmerju*v katerem predstavljata narod in je vlada tudi brez računa na kakršenkoli državni udar pripravljena, da lojalno odstopi svoje mesto manjšini, čim bi se to številčno razmerje izpremenilo v prilog slednje. Zato je demokracija edina oblika vladanja narodov, v kateri se ti lahko razvijajo do popolnosti, ker omogoča razvoj vsakemu po-edincu do skrajnih mej njegovih zmožnosti. Ona tudi ceni človeka kot človeka in mu priznava njegovo dostojanstvo kot takemu, ne glede na izobrazbo in talent. Vendar pa demokracija, ki se bori za izvedbo narodne volje, torej proti diktaturi manjšine, zato ni diktatura večine. Ona, kakor rečeno, spoštuje že interesne sfere po edinca in potem še toliko bolj one večjih skupin, pri čemur sta ji pravica in objektivno ocenjevanje interesov celokupnosti edina meja. Zaradi tega se tudi narodi, ki so okusili prednosti prave demokracije, te nikdar niso odrekli. Povsod, kjer je zavladala odkrita ali pa prikrita diktatura, lahko rečemo, da ljudje tam niso živeli v pravi demokraciji in niso bili zreli. da se sami vladajo. V Rusiji in Nemčiji je diktatura le izmenjala osebe: na mesto carja je stopil Stalin, na mesto Viljema Hitler, Italija je pa po svojem zedinjenju preživela tako kratko dobo, da še sploh ni mogla izoblikovati nekega stalnega političnega sistema. Zato demokratski ideal stalno živi v množicah kot težnja za lučjo in svobodo, katere ne more ugasniti v duši človekovi nobena sila. — sj— £ K. Za dvig izpod tujčeve pete Osamosvojimo se v Izdelovanju fn razpečavanju za življenje nepogrešljivih stvari Pišejo nam z dežele: Kamorkoli pogledamo po našem gospodarstvu, povsod vidimo, da uporabljamo izdelke, ki nosijo obeležje tujčevega proizvoda. Vidimo, da mi sami podpiramo tujca, da smo hlapci tujega in sovražnega nam kapitala, vendar pa se ne skušamo resno osvoboditi tega jarma, temveč še nadalje bogatimo svoje izkoriščevalce. Vzgojeni smo tako, da tujčevo delo cenimo, lastno pa podcenjujemo. Marsikdaj se celo veselimo tujčevega napredka in pa neuspeha svojega sorojaka. Skrajni čas je že, da odvržemo od sebe to, za nas tako skrajno škodljivo nazi-ranje. Z njim delamo sami sebi in narodu velikansko škodo. Nimamo izgube samo na lastnem premoženju, temveč še v večji meri na osebnem in narodnem ugledu. Moramo se složno, z združenimi močmi in sredstvi postaviti tujcu v bran in zajeziti njegov upliv v narodnem gospodarstvu. Z lastnimi sredstvi si moramo s sistematičnim in napornim delom zgraditi ponosno in nadvse potrebno stavbo narodno-gospodar-ske osamosvojitve od tujega kapitalističnega upllva in diktata. Naše trdno prepričanje je, da so naši ljudje ravno tako zmožni velikih del na gospodarskem polju, kakor tujci, saj so to že pokazali v žilavi borbi z raznimi narodi. Naši ljudje znajo voditi tudi razna podjetja, ako imajo na razpolago ona sredstva, ki jih sedaj rade volje dajemo tujcu. V borbi za narodnogospodarsko osamosvojitev moramo biti trgovci na čelu borcev, ki stopajo pred sovražnika. Kajti mi, trgovci-razpečevalci tujčevih izdelkov, predvsem pomagamo tujcu množiti njegovo moč, njegov upliv in omogočamo odnašanje denarja svojih sorojakov preko meje. In to tujcu, ki je vedno pripravljen uničiti še ono našo državno samostojnost, za katero je prelilo svojo dragoceno srčno kri nad milijon naših najboljših mož in fantov na krvavih bojnih poljanah. Možnosti so nam dane, da se lahko uspešno postavimo tujcu v bran in da si pri tej borbi tudi ma-terijelno opomoremo. Treba je le zbrati domač razpoložljiv kapital, poiskati surovine in jih izrabiti, zaposliti domače delavce in izgnati tujce, ki odjedajo kruh našim strokovnim močem. Vsa razpoložljiva sredstva je treba strokovnjaško vložiti v razne panoge industrije in obrti. Naša dolžnost je pa tudi, da potem kupujemo fn uporabljamo le domače izdelke. Z udeležbo pri proizvodnji raznih, za vsakdanje življenje nujno potrebnih predmetov, za katere imamo danes dovolj surovin in strokovnih sil, si bomo sami množili lastna sredstva in svojo moč ter zaposlili lastne delavce in ja čali udarno silo svoje državne brambe itd. In tedaj bo tujec uvidel, da nas ne more več izmozga vati. Tedaj nas bo tudi upošteval v mednarodnem konkurenčnem boju za ohranitev državne in gospodarske neodvisnosti. Ako pogledamo v trgovino, vidimo, da so pri nas večinoma na prodaj izdelki tujih tovarn. Le malo je našega domačega blaga in še to se sramežljivo skriva v kakem kotu. Običajno imamo o lastnih izdelkih radi tujčeve uspešne, bombastične in često lažnjive reklame le slabo mnenje. Mogoče je pa tudi, da blago kvalitativno res ni enako blagu iz tujčeve tvornice. Zato morajo biti izdelki iz domačih tovarn kvalitativno vsaj enaki tujčevim, in ker so izdelani doma, tudi nekoliko cenejši, da morejo uspešno konkurirati. Kar se običajno ne posreči posamezniku iz raznih razlogov, to se da izvesti z združenimi močmi in sredstvi. Posameznik nima na razpolago dovolj kapitala za uspešino izdelavo, ali pa ne more uspešno razpečavati svojih izdelkov. Težko se je posvetiti isto- POLITIČNI TEDEN Vazni zunanje- in notranjepolitični dogodki so v zadnjem tednu zopet močno razgibali naše notranjepolitično življenje. Predvsem je važno že dejstvo, da je g. dr. Maček, ki je bil že nekaj mesecev zelo molčeč, izstopil iz svoje rezerve in dal o Veliki noči pomembno izjavo, v kateri je naglasil, da niso bili stiki med hrvat-sko in pa srbsko izvenparlamen-tarno opozicijo nikdar pretrgani in je dal nekako razumeti, da bi bilo dobro, da bi se razgovor med obema mogočnima političnima skupinama zopet nadaljeval. Na poziv so se v Beogradu pri Zedinjeni opoziciji odzvali in ugotovili tudi s svoje strani, da stiki res niso bili pretrgani ter da je prišlo le do začasnega zastoja radi nekih izjav iz Zagreba, ki niso bile v skladu s sklenjenim sporazumom med obema skupinama izvenpar-lumentarne opozicije. V ljubeznivem tonu pisani polemiki glede te točke se je dalo spoznati, da je danes razumevanje med obema skupinama in pa pripravljenost, da se znajdejo na skupni točki, mnogo večja, kot še nedavno. Ugodno razpoloženje sta takoj izkoristila poslanca srbske Zem-tjoradniške stranke, ki tvori integralen del Zedinjene opozicije in ki se smatra zaradi svoje kmečke ideologije za poklicano zvezo med obema skupinama, gg. dr. Čubri-lovič in Miloš Tupanjanin, da pripravita zopet teren za širšo akcijo. V to svrho sta obiskala g. dr. Mačka v Zagrebu in mu naslikala položaj in razpoloženje v vodstvu beograjske Zedinjene opozicije, predvsem sta mu pa dokazala, da vlada danes med skupinami srbske Zedinjene opozicije popolna enotnost in da zato mogoče niso popolnoma pravilna naziranja v krogih vodstva SDK, da se stališča treh skupin beograjske opozicije še vedno čisto ne ujemajo. G. dr. Maček je bil po tem razgovoru očividno zelo dobre volje in je novinarjem izjavil, da je sedaj opozicijska politika, če so voditelji v Beogradu istega mnenja, kakor sta gg. dr. Čubrilovič in Miloš Tupanjanin, gotovo na pravi poti. Po g. dr. Mačku sta se srbska politika sestala še z ravnateljem «firvatskega dnevnika» in dr. Mačkovim namestnikom g. inž. Košutičem in še z njim proučila današnji politični položaj. Oba sta bila s svojo zagrebško misijo zelo zadovoljna, prepričana, kakor sta izjavila, da je pričakovati sedaj še tesnejšega sodelovanja med srbsko in hrvaško opozicijo. Posebno pa je gotovo, da mora priti v kratkem do nekega razčiščenja, ker zahteva srbsko in hrvaško ljudstvo, da je v tem oziru na jasne n. Velike manifestacije, ki sta jih bila deležna g. dr. Beneš in bratska Čehoslovaška republika, so bile obenem tudi manifestacije za češke ideale političnega življenja, ki se oslanjajo na čvrste in nepremakljive temelje demokratskih načel. Beograjska javnost in pa množice, ki so se tega dne znašle v naši prestolnici, da izrazijo svq-je simpatije velikemu državniku kot predstavniku bratskega naroda, so s tem obenem izražale svojo željo, da bi tudi pri nas v kratkem zavladale one urejene razmere, kot jih je deležna bratska Čehoslovaška. V spomin Josipa Turka časno dobri proizvodnji in uspešnemu razpečavanju. Ves drugačen pa je položaj, ako se trgovci-razpečevalci združijo v močno podjetje za proizvodnjo raznih, za življenje nujno potrebnih predmetov. Vsi dobro vemo, da posamezne niti ne vzdrže ni-kake obtežbe, tesno povezane v krepko vrv pa mnogo. En sam tisočak posameznika ne premore ničesar v težki borbi za gospodarsko osamosvojitev. Tisočaki zavedno združenih trgovcev pa predstavljajo veliko silo, pred katero bo imel vsak tuji kapitalist rešpekt in maša stanovska samozavest se bo za tolikokrat pomnožila, kolikor članov trgovcev bo združenih s svojimi razpoložljivimi sredstvi pri izdelavi kateregakoli predmeta. Naš cilj bodi: Pridobiti vse trgovce za idejo skupne borbe proti tujemu gospodarskemu upli-vu in združitev še tako malih, danes raztresenih kapitalov v močno gospodarsko enoto v svrho zgraditve potrebnih tovarn za proizvodnjo onih predmetov, ki jih lahko izdelujemo z lastnimi sredstvi sami doma, S posameznimi malimi deleži, združenimi v veliki kapital, in z Iz uradnih statistik je razvidno, da je povprečent način življenja širokih narodnih množic v naši domovini mnogo slabši, kakor pa v drugih državah Evrope. Za danes se hočemo ozreti nekoliko podrobneje na proizvodnjo in potrošnjo sladkorja pri nas in v ostalem svetu, s čimer se da jasno dokazati, kakšno je življenje naroda tu ali tam. Splošno znano je, da se v Jugoslaviji izdeluje sladkor izključno le iz sladkorne pese, ki se prideluje predvsem v vzhodnih in južnejših pokrajinah države. Tamkajšnji kmetje goje sladkorno peso na velikih kompleksih zemlje, vendar pa s to panogo kmetijstva niso preveč zadovoljni, ker jim donaša skrajno slab dohodek. Kmet namreč dobiva za 100 kg sladkorne pese, vštevši ves trud in riziko pri pridelovanju, brutto največ 18 do 20 Din. Za kilogram sladkorja je potrebnih 7 kg sladkorne pese, kar kaže, da velja sladkorno tovarno surovina za kilogram sladkorja le 1.26 do 1.40 Din. Nadaljni stroški proizvodnje ne znašajo več, kakor 60 par za vsak kilogram sladkorja. Iz tega se vidi, da stane kilogrami sladkorja v Jugoslaviji dejansko le 2 Din, v Češkoslovaški pa celo samo 1.70 Din. Pri nas znaša državna trošarina na kilogram sladkorja 8 Din, kar je nedvomno ogromen znesek, zlasti 5e pomislimo, da je sladkor ena najnujnejših življenjskih potrebščin slehernega državljana. Če pa prištejemo k dobljeni vsoti še druge dajatve in sijajen zaslužek lastnikov sladkornih tovarn, se ne smemo čuditi, da moramo v trgovinah plačevati za kilogram sladkorja na drobno 14 do 16 Din. V naši finančni politiki se nalagajo tovrstni posredhi davki v neverjetno visoki izmeri predvsem na vse one predmete, ki so narodu najpotrebnejši in brez katerih n© more živeti. V drugih evropskih kulturnih državah takih pojavov brezobzirne fiskalne prakse ne poznajo. V Angliji stane kilogram sladkorja 4 Din, zato ga pa Angleži porabijo povprečno na vsako osebo enajstkrat toliko, kakor pri nas. Pri tem pa je treba pripomniti, da je življenje v Angliji najmanj dvakrat dražje, kakor v Jugoslaviji; to se pravi, d'a tudi Angleži dejansko plačujejo dobro voljo se dajo doseči veliki uspehi. «Sloga in samopomoč!« bodi geslo nas trgovcev v borbi za zboljšanje našega stanovskega položaja in za narodnogospodarsko osamosvojitev od tujega kapitalizma. Pa tudi razpečavanje bi bilo zelo enostavno in ceneno, ker bi vsak trgovec-solastnik proizvajalne tovarne nudil svojim odjemalcem predvsem lastni izdelek, ki bi bil kvalitativno enak dragemu tujemu, obenem pa gotovo cenejši. Trgovci! Zakaj moramo vsak dan prispevati s svojim trudom h kapitalu tujca, ko bi lahko množili lastno premoženje? S tem, da se bomo oklenili ideje sloge in samopomoči v boju za osamosvojitev, bomo dosegli to, da bomo sami neovirano gospodarili na svojem trgu brez tujih diktatov. Vsak trgovec ie dobrodošel v naši borbi. Ne odloča toliko višina prispe-vanega deleža, kakor dobra volja in pripravljenost za skupno borbo in zmago. Zato se strnimo v silen, neomajen krog in začnimo skupno, složno borbo za svoje stanovske koristi in za narodno-gospodarsko osamosvojitev! kilogram sladkorja na drobno le po 2 Din. Dodamo naj še, da stane čisti češki sladkor, postavljen na našo državno mejo, z upoštevanjem vseh prevoznih stroškov in zaslužka le 2 Din kilogram, v okolici Zadra pa ga prodajajo tihotapci iz Italije našemu obmejnemu prebivalstvu po 3.50 Din kilogram, o čemur so pred kratkim poročali tudi,razni jugoslovanski listi. Pa še na eno dejstvo ne smemo pozabiti: jugoslovanski sladkor se prodala v Grčiji po — 6 Din kilogram! Da so cene sladkorju v naši domovini tako visoke, se ne smemo prav nič čuditi, zlasti še, če vemo, da je pri nas sladkor kartelih ran proizvod; v jugoslovanskem sladkornem kartelu pa sta včlanjeni tudi dve državni' tovarni. Vsakdo bo potrdil, da je iz statističnih podatkov, v kakšni meri kak narod zadovoljuje svoje osnovne življenjske potrebe, jasno razvidno, ali in koliko je njegovo življenje dobro ali slabo in kolika sta njegovo blagostanje ali revščina. Posebno nazorno Ilustracijo razmer v tej ali oni drža- vi nam pa nudi potrošnja sladkorja; zato ne bo škodovalo, če primerjamo v tem oziru nekatere evropske države med seboj. Na leto porabi poprečno vsak državljan: v Angliji 46 kg, na Danskem 45 kg, v Švici 40 kg, na Švedskem 38 kg, v Avstriji 26 kg, na Češkoslovaškem 24 kg, v Franciji 23 kg, v Nemčiji 22 kg, na Madžarskem 10 kg, v Italiji 8 kg, v Jugoslavifl pa le 4 In pol kilograma sladkorja. V Jugoslaviji, kjer nam ne primanjkuje primernega polja ob najugodnejših klimatskih razmerah za pridelovanje dobre, a cenene sladkorne pese, se nikakor ne bi smelo dogajati, da stojimo v statistični razpredelnici o povprečni letni porabi sladkorja na vsakega državljana skoro na zadnjem mestu. Če bi se vodila pravilna finančna politika ob upoštevanju splošnega narodnega gos pod ar -. skega stanja ter neobhodnlh najosnovnejših narodnih življenjskih potreb, ki jih Je treba brez ozira na levo ali desno zadovoljiti v skladu z njegovimi dohodki in njegovo kupno močjo, bi odpadla marsikatera življenjska grenkost jugoslovanskega malega človeka in bi mu bilo vsaj to bedno vsakdanje življenje lahko nekoliko «slajše». Z Josipom Turkom je skoro da izginil tip starega avtohtonega Ljubljančana, ki se je odlikoval po svoji govorici, šegavosti in družabnosti. Bil je priljubljen povsod in bil je član vseh mogočih stalnih omizij. Prirojeni mu bistri razum mu je pripomogel preko marsikatere težave. Izredno hitro je razumel položaj ter se mu prilagodil ali pa se je izognil težavam z dovtipom. Vsekakor je imel skoro redno smejalce na svoji strani. V ljubljanskem občinskem svetu je bil neprecenljiv delavec. Nihče ni poznal osebnih prilik in gospodarskih razmer tako, kakor on. Kljub temu, da je zagovarjal interese svojih prijateljev in stanovskih tovarišev, je bil vendar objektiven in ni trpel, da bi se kdo favoriziral na škodo drugih. Težko je gledal, ako se je komu nagajalo, kar se je tudi včasih primerilo. V takih trenutkih je postal zelo — odkritosrčen. Neprekosljiv je bil v «glihanju». Nihče ni imel pri tem poslu tolike zgovornosti, potrpljenja in prepri-čevalnosti, kakor on. Zato smo ga na/rrošali, da je vse take posle prevzel sam, kar je storil vedno rad in z uspehom. Ko je šlo za dobavo materijala v mestni klavnici, je prišla v poštev znana slovanska inozemska tvrdka. Ko je bilo že vse dogovorjeno in domenjeno, jo je vzel Turk v roke in izbil iz nje še toliko ogromnih tisočakov, da je prišel zastopnik tvrdke k njemu ves potan, češ, da kaj takega še ni doživel. Bohoričeva ulica v Udmatu je bila nemogoča ulica, zbog česar smo sklenili regulirati jo. Toda za to je bilo treba mnogo dela. Za Kje bo stala vodmatska šola? Prejšnja občinska uprava je predvidevala, da se šola za vodmat-ski okraj začne graditi takoj, ko bo dograjena šola za Bežigradom ter je v to svrho rezervirala mestno parcelo, ki leži zraven velike stanovanjske hiše na Jegličevi cesti. Sedaj pa slišimo, da je občinska uprava ta prostor prodala nekemu stavbenemu fondu banovinskih uslužbencev, ki misli tam zgraditi stanovanjsko hišo. § tem je dala občina iz rok edini svet, ki pride v poštev za vodmatsko šolo in je napravila nedopustno napako, ki se ne bo dala zlepa popraviti. Banovinskim uslužbencem privoščimo stavbo iz vsega srca, samo mišljenja smo, da tudi zanje ta prostor ni posebno prikladen, saj lezi predaleč od banovinskih uradov. Njihova stanovanjska stavba spada v zapadmi del Ljubljane, parcela ob Jegličevi cesti pa naj bi ostala prihranjena svojemu prvotnemu namenu! — Ne bilo bi pogrešno, če bi se prenagljeni sklep občinske uprave revidiral. Poenotenje naših šolskih knjig Pod tem naslovom piše «Slove-nec» od 3. t. m.: «V temni dobi, ko je bila n a jju S « s 1 o v a n-sko demokracijo polož e^n a sekira, je izšel zakon o našem narodnem šolstvu, tako^ da naša prosveta že osem let sloni na temeljih, katerih ni postavilo niti odobrilo ljudstvo. Ta zakon je tud! načeloma izrekel izenačenje knjig ter njihovo podržavljenje v smislu trgovskega monopola za državo.* Nadalje poroča, da je to določbo uveljavil predhodnik sedanjega naučnega ministra. Zakon o narodnih šolah je bil objavljen v Služb, novinah 9. decembra 1929. Takrat je bila vlada poverjena g. Peri Živkoviču in v tej vladi je bil takrat in še skoro celo leto potem gosp. dr. Anton Korošec. Predhodnik sedanjega naučnega ministra pa je g. Čirič, sedanji predsednik narodne skupščine in eden voditeljev JRZ. vsako parcelo, za vsak plot je bilo treba nešteto razgovorov, z vsakim posestnikom dolgotrajna pogajanja. Zavedali smo se, da, če poverimo stvar birokratskim rokam, ne bo ulica regulirana še leta ne. Naprosili smo Turka in nismo se zmotili. V nekaj dneh so bili podpisani dogovori z vsemi posestniki, ki so prišli v poštev. Impulzivnim besedam Turkovim so se eni smejali, drugi so se malo jezili, a končno so vsi pristali na sporazum ter bili ž njim zadovoljni. Za občino je bila rešitev najcenejša, kar je bilo sploh mogoče. Tudi še marsikatero stvar je Turk opravil za mesto na isti način in mirno lahko rečem, da je tako prihranil občini sto- in stotisoče dinarjev. Leta 1928. je odstopil prostovoljno kot podžupan ljubljanski, da bi omogočil na ta način kompromis med naprednim klubom in takratno opozicijo. Napredni klub je prepustil odločitev njemu samemu. Zelo težko mu je bilo, vendar ni okleval; žrtvoval se je zato, da je ostalo vodstvo Ljubljane še v naprednih rokah. Zadnji dve leti ga je trla bolezen. Še bolj pa ga je grizla izpre-tnemba v političnem kurzu. Da so mu «vzeli magistrat», ki ga je smatral nekako za svojo legitimno posest, ga je strašno bolelo. Še hujše pa je bilo, ko je bil razrešen še svojih gasilskih funkcij. I ' ! f; ■ , I,- ; ‘ «} i .. v - T . • ,i ;•„? :. ’ i. i m . Globoko je bil užaljen in od takrat je izgubil vsako odpornost. Zatisnil je oči, «da bi ne videl, kaj se godi okrog njega», kot je rekel govornik ob njegovem grobu. Slava mu! «Slovenec» navaja, da se je postavil proti unifikaciji učnih knjig že 29. 2. 1936. Od takrat se neprestano bore proti poenotenju on, gg. dr. Korošec, dr. Krek in Erjavec. Z združenimi močmi in dobro voljo bodo gotovo uspeli. . ; v/.'.''.' V. ^ I.VV-*« «.« .'*•*'*! Z volkovi tuliti . . . Zadnji «Domoljub» z dne 1. t. in. sc silno razburja nad beograjskim centralizmom in piše: «V gospodarskem oziru smo danes bolj podobni koloniji, kakor pa enakopravni deželi. Milijarde slovenskega denarja je že šlo v centralo, ki ga ne bomo nikdar več videli.* V istem članku besno bije po unifikaciji šolskih knjig in proti centralistični prosvetni politiki, čeprav sedijo le njegovi JRZ voditelji na pristojnih mestih. Po lastnih zobeh se tolče tako-le: «Ravno tako, ali pa še bolj, nam škoduje centralizem tudi na kulturnem polju. Želja centralistov, ki jih čez drn in strn podpirajo tudi slovenski jugoslovenarji (sedaj sta dve leti od Slovencev v centralni vladi le gg. dr. Korošec in dr. Krek. — Op, ur.)j je> da bi se čimprej zlili vsi trije jugoslovanski narodi: Srbi, Hrvatje in Slovenci, v en jugoslovanski narod, tako, da bi Slovenci pustili svoj jezik in pisavo, Hrvatje pa svojo pisavo in prevzeli oboji srbohrvaščino za govorico in cirilico za pisavo. Da pri odraslih take mešanice ni mogoče napraviti, je jasno. Zato so se centralisti, ki vodijo prosvetno politiko, vrgli na mladino po šolah. Te hočejo pojugosloveniti in jih slovenskemu narodu odtujiti. Pri tem delu im« centralizem močno oporo v znatnem delu slovenskih vzgojiteljev. *3 .V r.' V-’’ 'J f i\? ■ ' '■* i ■ ’• ;, » i v i V i i ' ■" * ’ . i,i ' • v, / , 1.. Y la ^ 4» J i ~ s t ,l .. .K* v' • i - .•>» ?c, Pridobivajte nove naročnike! Zunanja politika Beograd je sprejel čehoslova-škega predsednika g. dr. Beneša svečano in prisrčno, kakor doslej še nobenega državnega poglavarja ali velikega državnika. Ovacije g. dr. Benešu so predstavljale veliko manifestacijo jugoslovansko-čelioslovaškega prijateljstva, kar priča, da so čustva našega naroda vsa na čehoslovaški strani ne glede na politiko, ki se često ne vodi po čustvih. Obisk g. dr. Beneša v Beogradu je prvi službeni poset g. dr. Beneša kot- čehoslovaškega predsednika v inozemstvu in ni treba še posebej povdarjati. da ima prav posebno veliko politično važnost za zunanjo politiko Male antante. Zadnje čase je bilo pogosto slišati, da zveze med temi tremi zaveznicami niso več tako čvrste, kakor so bile nekoč, kar pa so zdravice, ki sta jih imela na svečani večerji v starem dvoru predsednik g. dr. Beneš in knez-namestnik Pavle, razpršile. Gotovo je pa, da je Jugoslavija v poslednjih mesecih postala važen političen faktor, kateremu je določena po neizbežnem razvoju dogodkov odločilna vloga v srednji in jugovzhodni Evropi. Od nje je odvisen nadaljni razvoj položaja v Podonavju in na Balkanu, kar je tudi razvidno iz komunikeja, ki so ga izdali ministri Male antante po svojem sestanku v Beogradu. Pa ne le v našem delu sveta, temveč tudi v ostali Evropi se je v zadnjem času mednarodni položaj močno izboljšal. Predvsem pomeni velik napredek, da španska državljanska vojna danes ne predstavlja več one nevarnosti, kakor jo je predstavljala v prejšnjih mesecih za ostalo Evropo. Zasluga za to gre Nemcem, ki so uvideli, da jim ni pričakovati nobenih posebnih koristi od Francove zmage, marveč da bi tako korist kvečjemu imela Italija, ker je danes pač le ona zain- ; teresirana v Sredozemlju. Tretji rajh pa ne bi imel od tega nič. Zato postajajo nemški dobrovoljci na Španskem vedno bolj redki, pa ; tudi Italijani se po porazih na madridskem bojišču ne izpostavljajo več tako odločno za uporniško stran. Zaradi tega je tudi pričakovati, da Španska tragedija sedaj vsaj za ostalo Evropo ne bo več tako razburljiva, kakor je bila doslej. Nekateri pripisujejo ta preokret v nemški zunanji politiki pomirje-nju med Hitlerjem in generalom Ludendorffom, o katerem je obče znano, da je bil vedno proti nemški podpori za generala Franca, kateremu očita, da je Zid. Pomir-jenje med Hitlerjem in Ludendorffom pa kaže Še eno posledico in sicer odkrit napad nemškega poganstva na katoliško vero, katere najsrditejši sovražnik je ravno Ludendorff, ki si je očividno vtepel v glavo, da mora svoje življenje završiti kot Odrešenik Nemčije. Vatikansko glasilo «Os-servatore Romano* je zato v strahu pred novim, mnogo hujšim preganjanjem katoliške cerkve v Nemčiji, kakor pa doslej, ko je cerkveno politiko vodil še Rosen-berg. Sredozemski in evropski mir pa naj bi se še bolj utrdil s pose-tom avstrijskega kancelarja g. dr. Schuschniga, čigar obisk je napovedan v Beogradu in s potovanjem italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter rumunske-ga ministrskega predsednika Ta-taresca v Ankaro, tako da izgle-dajo kot čisto neosnovane in izmišljene neke vesti, da se pripravljajo za časa svečanosti kraljevskega kronanja v Londonu nevarni dogodki, ki bi znali po sedanjem zatišju zopet potresti temelje Evrope. — sj- — Grenke sladkosti Znižati morajo ceno sladkorju, da bo dostopen tudi siromašnim slojem 4 ; ; Domači pomenki I JOSIP TURK !□ V petek, dne 2. aprila, /večer je umiri v Ljubljani v starosti ?2 let podjetnik g. J osip Tu r k, znani organizator in voditelj našega gasilstva. Njegova življenjska pot je tesno zvezana z vsem slovenskim javnim življenjem, tako političnim, kulturnim in narodnim. Pokojnik je bil 40 let član ljubljanskega občinskega sveta, večkrat tudi podžupan in gerent, dalje so je udejstvoval kot predsednik Mestne hranilnice, kot vodilni funkcijonar in odbornik po pri neštetih kulturnih, humanitarnih in narodnih društvih ter pri raznih gospodarskih institucijah. Nevenljivo pa bo ostalo njegovo delo v gasilstvu in pri Sokolu, katerima je posvetil poleg težkih gmotnih žrtev tudi vse svoje, bogate zmožnosti in skoro neizčrpne fizične sile. O vsem tem je nadvse zgovorno pričal tudi pokojnikov pogreb, kakršnega po obsegu, veličastnosti in ogromni udeležbi pogrebcev Ljubljana doslej skoroda še ni imela prilike zabeležiti. Že pred sokolskim Taborom so se poslovili od rajnkega Turka gg. inž. Bevc, dr. Kromer in dr. Ravnihar, ob odprtem grobu pa gg. dr. Dinko Puc kot prijatelj in dolgoletni sodelavec na vodstvu ljubljanske občine, dalje gg. Gologrnnc iz Celja, Krapež iz Ljubljane, inž. Šel iz Beograda, poveljnik ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Pristovšek in ■Ceror iz Kamnika. Vsa naša javnost bo ohranila pokojnega Josipa Turka v trajno lepem, prisrčnem in prijateljskem spominu! DOMA IN NA TUJEM Tudi brezposelni imajo čast 0 tein so se morali pretekli torek prepričati gospodje pri «Slovencu» in «Domoljubu», ko jih je nepričakovano obiskala v njihovem uredništvu veččlanska deputacija ljubljanskih brezposelnih delavcev in zahtevala zadoščenje za žalitve, ki so jim bile nanesene v nekaterih člankih V omenjenih glasilih v preteklih mesecih s tem, da se je brezposelnim očitala deloinržnost, češ da nočejo delati, ker jim delo ne diši in da so med njimi le redki oni, ki se res radi oprimejo vsakega dela, da si le zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Ta zlobna, brezsrčna in gotov cilj zasledujoča pisava vodilnih katoliških in JRZ glasil je odjeknila pri brezposelnih v obliki upravičenega ogorčenja. Delavci so hoteli najprej dobiti zadoščenja na mestnem socijalnem uradu, kjer so jim pa sporočili, da niso odgovorni za pismeno izražanje «Slovenčeve-ga» in »Domol jubovega* krščanskega usmiljenja in ljubezni do trpečega bližnjega. Nato so sledile demonstracije mnogoštevilnega delavstva pred Jugoslovansko tiskarno, kjer je bilo baje deputaciji obljubljeno. da bo na primeren način zadoščeno resnici, kakor tudi časti ponižanih in razžaljenih brezposel-nikov. Zadaj in spredaj V listih smo brali, da je imela novosadska električna cestna železnica lani le 150.000 Din izgube, Predlanskim pa še 500.000 Din. Izboljšanje svojega finančnega položaja v tako izdatni meri je dosegla s tem, da je znižala prevozno tarifo 2.5o Din na t.50 in 1 Din, radi česar je narastel promet potnikov 0(1 1,900.000 na 3,900.000. 1 udi ljubljanski tramvaj je močno pasiven, vendar pri nas nihče ne tvega česa podobnega, kar so naredili v Novem Sadu. Pač pa se je uprava ljubljanskega tramvaja lotila povsem novih metodi v pospeševanju potniškega prometa. Najstrožje je zapovedala, da morajo potniki brez izjeme vstopati pri zadnjih vratih v tramvaj, izstopati pa pri sprednjih. Kdor se pregreši, mora plačati kazen ?5 Din, s čimer mu po višjem nalogu takoj zagrozi sprevodnik. Take grožnje moraš poslušati zadnje dni venomer, če le 8edeš v tramvaj. Slišiš pn tudi ogorčene izjave potnikov, ki se pridu-5"jo, da ne bodo nikdar več sedli v ljubljanski tramvaj, pa če bi tudi »ošpičene proklje» deževale z neba ali pa če bi morali zamuditi sam sodnji dan. Na vsak način vzorno in priporočljivo pospeševanje potniškega prometa... • v Neškodljivo skrbstvo Ureditev socijalnega skrbstva se nam obeta v Ljubljani, ker se bo baje na mestnem magistratu ustanovil «Vrhovni socijalni svet». če še dodamo, da glasom svojih pravil ta svet «ne bo imel nobenega premoženja niti drugih sredstev za so-cijalne namene«, potem smo povedali vse, prav vse. Brez denarja je vsako reševanje socijalnih vprašanj le plehko frazarenje, ki se ga reveži s praznimi želodci kaj naglo nasitijo. Tako reševanje socijalnih problemov je enako pananju hudi* ča z belcebubom. Obljube . . . Ministrovega upliva ne smemo nikdar preveč podcenjevati, — tako nas uči «Slovenec». Gre za 8 219. obrtnega zakona. «Delavska politika* jo natisnila vest, da je narodna skupščina sprejela nov, slabši dostavek tega zakona, «Slovenee» pa sedaj to demantira z dostavkom, da je bilo ministru dr. Kreku le obljubljeno izboljšanje omenjenega zakona, kar pa se ni zgodilo. Torej se vpliv ministra brez listnice nikakor ne sme nadcenjevati; tudi njemu se lahko sem pa tja pripeti, dla se mu kaj pokaži. Zato bi bilo svetovati, naj se obljube v bodoče ne delijo preveč radodarno in na debelo. Da se ne pozabi «Slovenec» je v svoji 176. številki z d"e ■?' 1924 napisal: «Prejšnji režim je uradništvo namenoma osiromašil in korumpiral, zato bo moral novi režim drvigniti njegovo socijalno stališče in ga moralno ojačiti, da bo kos nalogam, ki čakajo našo državo v bodočnosti!» Kaj se je storilo za državne nameščence od tedaj in kaj zlasti v zadnjih dveh letih? Morda bi nam na to tudi znal odgovoriti «Slove-nec»?! Obračuni med seboj Da si gospodje okrog «Slovenca» in pa voditelji JSZ, to je tako zva-nih krščanskih socijalcev, niso že dalje časa preveč prijazni, čivkajo že vrabci na strehi. Toda to nesoglasje se je doslej večinoma izražalo le v debatah in političnih akcijah za zaprtimi vrati. Sedaj pa so se pričeli «gladiti» tudi že javno v svojem tisku. Tako odgovarja v letošnji 13. številki krščansko-soci- jalncga glasila «Delavske pravice* voditelj mladih krščanskih socijal-cev dr. Pokorn na «Slovenčevo» pisanje o minimalnih mezdah med drugim tako-le: «Med kulturnimi ljudmi je mogoče na običajni parlamentarni način brez jeze in sovraštva debatirati o važni stvari in) zastopati različna mnenja. Tega merila stvarnih razlogov seveda «Slovenec» ne pozna. Zanj ni važno, kaj je kdo rekel ali naredil, temveč kdo jo to rekel ali napravil. Zato je pri nas .samo takrat vse narobe, kadar so «Sloven-čevi» somišljeniki v opoziciji; če so pa na vladi, bi morali vsako stvar sprejemati samo s slavospevi kot mano z neba. Gorje mu, kdor misli drugače!« Visoka politika Gospodje pri «Domnljubu» so se hoteli zopet enkrat iti visoke poli- Dvanajst delovnih dni bodo imeli v aprilu trboveljski rudarji, torej precej manj, kot v istem mesecu lani. Skoda, da se tudi želodec ne da urediti po tem koledarju in zato rudarji s skrbjo gledajo v prihodnje težke dini. Stavbinski delavci so zborovali v Mariboru radi sklepanja nove kolektivne pogodbe. Zborovanja pa se je smel udeležiti le tisti, ki je dobil za to oblastveno dovoljenje ... («Slovenec» z dne 2. aprila 1937.) Šesta žrtev plazu pod Storžičem je bila odkopana v truplu 23-letnega Kristijana Stegnarja, kovača v Globočnikovi fužini v Tržiču. Ostale tri ponesrečence bo iztajalo iz snežnega groba šele poletno solnce. Reševalci so že pred dnevi prenehali z vsemi na-daljnimi reševalnimi poskusi. Knez namestnik Pavle je bil odlikovan z italijanskim redom Presvete Anuncijate, kar mu daje pravico na naslov sorodnika italijanskega kralja. Lindbergh v Jugoslaviji. Pred dnevi je pristal na zagrebškem letališču slavni prekooceanski letalec, polkovnik Lindbergh. Njegovo bivanje se spravlja v zvezo s proučevanjem možnosti, da bi se v Zagrebu zgradilo veliko moderno letališče kot vmesna postaja ekspresne letalske proge Anglija—Indija. Prosvetno ministrstvo je poslalo v zagrebško Avtorsko centralo posebnega odposlanca, ki naj prouči tamkajšnje razmere z ozirom na to, da je generalni tajnik Avtorske centrale osumljen požiga vseh poslovnih knjig. Znamenje časa. V Vinkovcih so obrtniki organizirali posebno tako zvano «obrtno policijo* v zaščito svojih interesov, v Sarajevu pa so trgovci uvedli «črno knjigo* s spiskom vseh nemarnih in nezanesljivih dolžnikov. Rudarstvo v Jugoslaviji je zabeležilo lani ogromen napredek. Proizvedeno je bilo: železne rude 451.000 ton v vrednosti 38,000.000 Din, sirovega železa 44.500 ton v vrednosti 53,000.000 Din, svinca ozir. svinčenega koncentrata 82 tisoč 100 ton (208,500.000 Din), bauksita 292.000 ton, anitimona 8100 ton, magnezita 39.000 ton, bakra (sirovega) 39.400 ton v vrednosti 372,000.000 Din in zlata 2744 kg. češki turist] In Jugoslavija. V češkem listu «Pritomnost» pravi publicist Jiri Klein v članku, kjer razpravlja o tem, kako naj se da-hes piše o Jugoslaviji, med drugim naslednje: »Naravno pa priznavamo, da v Jugoslaviji nismo preveč priljubljeni. To ni le krivda nemške propagande, temveč je še drug važen vzrok. Počitniški gostje iz Češkoslovaške se obnašajo v Jugoslaviji pogosto vse preveč neumestno in so dejansko preveliki skopuhi, ki največkrat vedo le za kozarec sifona...» Pred izrednim tribunalom za zaščito države v Rimu se je vrŠUIa v zadnjem času cela vrsta razprav proti raznim protifašističnim skupinam in posameznikom, o čemer tike in so zaradi tega zapisali pred kratkim tudi nekaj takih stavkov, da jih ne bi rešili in razumeli brez posebnega višjega navdahnjenju niti najučenejši cerkveni pismouki. V pozi vodilnih evropskih politikov so se namreč obregnili tudi ob Češkoslovaško in napisali dobesedno sledeče: «Neinško časopisje očita Češkoslovaški, da je napram Rusiji preveč popustljiva. Londonski časopis «Times» opozarja angleško vlado, naj ne dopusti, da bi se iz Češkoslovaške napravila nova Španija, saj je Češkoslovaška demokratična in miroljubna država. To je vse res in prav, vendar tudi za Češkoslovaško velja, da imajo pravico do svobode in demokracije pošteni ljudje, ne pa razbojniki.* — Kdo naj vendar razume sedaj vernega »Domoljuba*, ko pa to njegovo pisanje tako čudno diši po komunizmu ... pa listi ne smejo poročati. Prepovedana je celo suha objava obsodb brez poteka razprave in komentarjev. Tajno oddajno radijsko postajo mrzlično iščejo vse nemške policijske oblasti, pri čemur jih podpira tudi tajna politična policija. Tajna oddajna postaja razširja redno silno zanimive vesti, iz katerih se vidi, da je dobro informirana o vseh dogodkih v vrhovnih krogih nemške drž. uprave. Na Poljskem se nadaljujejo mnogoštevilne aretacije pristašev levičarskih in desničarskih političnih strank, ki so se negativno izražali o novem režimu. Plače in plače... Angleški ministrski predsednik bo prejemal v bodoče na leto dva in pol milijona dinarjev plače, vsak minister pa okrog en in četrt milijona. Svetovna proizvodnja zlata se je dvignila nasproti letu 1935. za 13%, nasproti letu 1929. pa celo za 80%. Prihajamo torej v «zlate» čase... Pariški diplomatski krogi trdijo, da francoska vlada ne bo več mirno gledala in dovoljevala nadaljnjih okrepitev Francovih čet s strani Italije. Nlemškl tisk priznava, sicer res v precej zaviti obliki, da je general Franco doživel v zadnjem času prav težke poraze na vseh frontah okrog Madrida. Z ozirom na to je sedaj prevzel osebno vodstvo na teh bojiščih sam general Franco, ki se mu je posrečilo zaustaviti republikansko ofenzivo 92 km daleč od Madrida. Angleški vojni minister Duff Cooper je prispel v Pariz, da se s francoskim vojnim ministrom in s predstavniki francoskega generalnega štaba dogovori o. možnosti skupne vojaške akcije Francije in Anglije v primero da bi nastale kake resnejše komplikacije v Španski državljanski vojni. Za ohranitev miru. Angleško vojno ministrstvo je zamenjalo vse svoje poljsko in havbično topništvo z novimi, najmodernejšimi topovi, ker so bili dosedanji! že zastareli za ekspresno trebljenje ljudi z zemeljske krogle. Zgradilo je tudi 14 novih municijskih tovarn. Anglija ne bo le izvedla svojega grandijoznega oborožitvenega načrta, o katerem smo že poročali, temveč že tudi istočasno izdeluje načrt, kako se bo v primeru vojne preskrbovala z življenjskimi potrebščinami. Za oboroženo pomoč, ki jo je Nemčija poslala španski nacijona-listični vladi v Burgosu, se je bela Španska vlada morala obvezati, da bo za protiodškodnino dobavljala Nemčiii skozi dobo 35 let redno po 400.000 ton železa na leto. Draga pomoč... Jekleno mrežo, ki bo razpeta nad vsem Londonom v varstvo pred zračnimi napadi, bodo Angleži pričeli graditi že letos. Mreža bo zgrajena tako dovršeno, da jo bo mogoče razpeti v primeru potrebe nad vsem mestom v’ pičle četrt ure. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašanje: Naša občina A je pomotoma izdala neki osebi potrdilo o občinskem članstvu, dasi oseba ni bila in ni tudi sedaj članica naše občine A, temveč članica občine R. Občina B pa kljub našemu pozivu noče vpisati te stranke v izkaz svojih članov, češ, da je ta oseba po potrdilu o članstvu nesporno članica naše občine A. Kaj nam je storiti, da se zadeva pravilno uredi? Ali more občina razveljaviti nepravilno potrdilo o občinskem članstvu in kakšen je postopek? Odgovor: Občina A naj pozove stranko pismeno, da ji vrne nepravilno potrdilo o občinskem članstvu. Če stranka v danem roku potrdilo vrne, je zadeva rešena. Če pa bi stranka ne hotela potrdila vrniti, naj občina A izzove upravni spor. To napravi na ta način, da predloži pristojnemu sre-skemu načelstvu zadevo v razpravo in v odločitev s posebnim poročilom o dejanskem stanju zadeve, ki se bo potem instančno obravnavala in rešila. — Možno pa je tudi, da občina A kar sama razveljavi s posebno pismeno odločbo svoje nepravilno potrdilo o občinskem članstvu in o tem obvesti prizadeto stranko in tudi prizadeto občino B. V tej odločbi naj izrecno navede, da je proti njej mogoč ugovor oziroma pritožba po § 135. zakona o občinah. Tudi s tem se povzroči upravni spor, ki se potem instančno reši. — (O pristojnosti v sporih glede občinskega članstva govori § 18. zakona o občinah in § 14. zakona o mestnih občinah. — § 135. zakona o občinah sliči § 143. zakona o mestnih občinah.) * Vprašanje: Pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službodajalcev, «Službeni Ust» iz leta 1935., št. 219/31, se v § 1. glasi: «Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostalnik pok. ustanov plačujejo 0.50% od kosmatega zaslužka, mezde, odnosno pokojnin, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po Din 0.50 dnevno, Din 2.— tedensko, odnosno Din 11.— mesečno.» Zadnji odstavek tega paragrafa pa se glasi: «Službodavcl nameščencev in delavcev, označenih v prvem odstavku tega paragrafa, in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd, odnosno pokojnin ne glede na višino uslužben-skega davka. T e davščine se oproščata država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih poslov.» Prosimo za pojasnilo, če se v v tem primeru onrošča tega 1%-nega davka tudi občina kot služ-bodavec glede na to, ker ne izvršuje nobenih pridobitnih poslov. Odgovor: če občina ne izvršuje nikakih pridobitnih poslov, je prosta vsakega plačevanja l;%ne izredne davščine kot službodavec. — Če pa ima občina pridobitna podjetja (občinsko žago, občinski mlin, občinski kamnolom, občinsko elektrarno, občinsko klavnico, občinsko opekarno itd.), plača to l%no izredno davščino le od vseh kosmatih zaslužkov in mezd uslužbencev, ki so nameščeni pri teh pridobitnih podjetjih, od zaslužkov ostalih občinskih uslužbencev (delovodij, slug, pisarniških moči v občinski pisarni, babic, zdravnikov, živinozdravnikov, redarjev itd.) pa ne. Športne maje „TRIGLAV“ v zimski in poletni izpeljavi iz lastne pletarne „LUNA imitiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiinniimiiimiiiiiiiiimr Maribor, Glavni trg 24 Pišejo nam Prijava psov Gospod urednik! Ves - razcapali in razbit, na zuna j in znotraj, ves razdvojen, ponižam in razžaljen je oni dan obstal pred mogočno Kresijo v Ljubljani, kjer je nameščen tudi mestni urad za evidenco psov, eden izmed onili brezposelnih bednikov, ki jih listi iz »Slovenčevega* kroga \ 21 ,.-j i ‘.a' V1 zmerjajo za o-zdravil pred uradno mrežo v pisarni. »Ali je tukaj oddelek za prijavo psov?* Uradnica ga je začudeno pogledala. Mar bo ta razcapanec prijavil psa? Verjetno se hoče pošaliti. »Kaj imate vi tudi psa, ki bi ga radi prijavili?* »Tisto ne, ampak jaz sem sam prišel na psa in seda j kot dober občan res ne vem, ali se moram tudi sam prijaviti na tem oddelku? Na policiji prijave psov odklanjajo!* Kako je mož prišel iz tega magi-stratnega oddelka, res ne veni. Zato tega tudi ni mogel napisati Vaš Pik. Za grudo in dom Češpljevi nasadi. Stari češpljevi nasadi v naših krajih hirajo in izginjajo. Resno se je bati, da utegnejo docela izginiti z naših’ vrtov in sadovnjakov zadnji potomci tega žlahtnega sadu. Z nasadi vred pa izginjajo M. M. Prepad Bila sta povabljena k zelo bogati družini na lov. «Gospoda moja!» je rekel gostom liišni gospodar, «ko boste drevi odhajali vsak v svojo sobo, morate biti skrajno previdni in ne pozabite na pravi dohod. Na desno greš v gornja nadstropja, na levo pa naravnost v upraviteljevo novo stavbo, kjer pa še ni nobenih stropov in zidov, temveč so povsod položene samo začasne deske.« Tako je govoril gospod graščak, hoteč preprečiti vsako nezgodo že v naprej. Ko so se gostje odpravljali v svoje sobe, je bilo skoro že jutro. Pa se temu tudi ni bilo čuditi spričo obilice izvrstnega vina in fine, stare, domače slivovke. Pri odhodu iz jedilnice se je debeli Stanko držal, kolikor se je le dalo na desno ter močno hropeč stopal po stopnjicah navzgor. Nenadoma se je nekoga dotaknil. «Za božjo voljo!» je zašepetala mračna postava, v kateri je Stan- ko spoznal svojega prijatelja Janka, «čiovek božji, samo previdno! Nahajava se na napačni poti. Zašla sva v novo stavbo in zdaj stojiva na onih nevarnih deskah. En sam korak naprej ali v stran naju vodi v sigurno smrt!» «Neumnost!» pravi Stanko. «Hodila sva popolnoma pravilno, saj sva krenila po desnih stopnjicah in ne na levo.» «Saj ni res! Šla sva na levo», se upira Janko. «Tukaj-le imaš palico, pa se prepričaj sam.» Stanko vzame palico in poskuša z njo otipati steno, o kateri pa ni sledu v nobeni smeri. Nato poskuša doseči tla, toda palica suje le v temen, prazen prostor. Stanka že obliva mrzel pot, vendar še tiplje z dvignjeno palico nad glavo, hoteč zadeti vsaj v strop. Tudi stropa ni nikjer. Neznana groza mu stiska srce in čuden mraz ga trese kljub znatni zalogi izvrstnega vina in močne domače slivovke, ki jo je natovoril v skladišče svojega obilnega trebuha. Pričenja se zavedati mučne resnice: s prijateljem sta zašla in stojita zdaj na ozki deski, dočim je pod njima in poleg njiju temni prepad, kjer ju čaka neizbežna smrt. Janko se krčevito oklene Stanka okrog zajetnega pasu, Stanko pa se mu z enakimi občutki obesi za vrat. In tako so jima počasi, kakor brez konca in kraja, potekale neznane groze in trpljenja polne ure. Od nerodne stoje in nepremičnega položaja sta stara prijatelja skoro odrevenela. Končno se je pričelo svitati in kmalu je zavladalo okrog njiju belo, svetlo jutro. Prijatelja sta se otresla odrevenelosti in spoznala, da stojita na dragoceni mehki preprogi, s katero je bil pogrnjen ves hodnik v prvem nadstropju graščine. Videla sta tudi na levi poleg sebe električni stikalni gumb, na desni pa vrata svoje sobe. Seveda ni bilo govora o kakih deskah, še manj pa o kakem prepadu. «Toda, kako je vendar to mogoče?« zašepeta Stanko. Janko pa se nepričakovano razjezi, zmerja in preklinja; s kazalcem desnice kaže na palico, ki jo drži Stanko v rokah: palica je namreč takoj po * Po plodonosnem življenskem delu, nehalo je biti srce našega dobrega očeta, gospoda JOSIPA TURKA podjetnika, častnega meščana ljubljanskega in organizatorja gasilstva. K večnemu počitku smo ga spremili v nedeljo, dne 4. aprila popoldne iz Sokolskega doma na Taboru na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. aprila 1937. ELA, por. Reicher, hčerka, VILKO, RAJKO, ALBIN, sinovi in ostalo sorodstvo. Za pzomenpdo in šport kamgarn in še vi jot HJlcndir Ljubljana, Mestni trg štev. 22 Največja in najlepša izbira! Polementalski »in kg Din 18*-ČERNE OSKAR Sv. Petra cesta štev. 35. Otroški vozički najnovajilh modelov Dvokolesa, motorji, tricikli Šivalni stroji p ogrozi j Ivi Po zelo nizki ceni - Cenlkl *™»ko! „TRIBUNA“, F.Batjel LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Podruioic* * Maribor. Aleksandrova cesta št. 26 linoleji VSEH VRST NAJPOPOLNEJŠA OBLOGA TAL manufakturna VELETRGOVINA f.ks SO UVAN MESTNI trg 24 Priporočajte „SIovensko besedo" Pomlad prihajal Oglejte si ravnokar Jošte no-oosti A. <£ E. Skabernb Ljubljana _Hotel, restavracija in kavarna N O V A K Jesenice - Gorenjsko Izhodišče za vse planinske in smučarske ture. Tujske sobe s centralno kurjavo ter s toplo in mrzlo tekočo vodo': Prvovrstna kuhinja in pijače. Ob sobotah in nedeljah koncert in ples / Hotel se nahaja v bližini kolodvora. Se priporočata PAVEL IN MINKA MAJNIK Frizerski salon ^» V « M » V » ERNA FETTICH FRANKHEIM se je preselil v Selen h ur go v o ulico štev. 7 1. NADSTROPJE Z. konzorcij .S.ovc-k. d, D.pk. Puc. ~ rtZŽZ d,SU.k, Ja,. T«, DcMk. d. d., Mp a.ukeli - v,i . LtublM.