Dopis. T, Pohorja. Cela Blagotiašekova artnada se je v našem deželnem zboru vzdigaola soper nas vboge Slovence. Posebno strastno so napadli našega prvega zagovornika častitega gospoda Hermaua, kteri jim resaico govore je jihova ušesa zlo razdražil. Spoznali so, da kar gospod Herman v imeau Slovencev govori, je resnica, pa veljati ae pustijo. . Jegov4h dokazov ovrči niso raogli, zato pa so se v svojib govorih prav neolikaao jemu nasproti obaašali. Neki gospod mu je celo očital, da to, kar oa tirja, kar on govori, so le misli nekterih prenapetnežev, ljudstvo pa jezvsem celo zadovoljao. To ni res, le blaga želja je nasprotaikov. Ta gospod ne pozna slovenskega ljudstva, on ne ve kako semu godi, kako vzdibuje po pravici in jednakopravnosti zdrugimi narodi. Kolikokrat sem slišal, ,,da bi mi le vse v kajižico po sloveasko gospodi pisali, po tern bi &e vedel, kolikor sem plačal". Glejte! Ne zaupa še vsak uradnikom, ampak misli, da ga vkanjujo, ker nemški brati ne zna. Ako ga o šoli praaaš, ti odgovori, da se zdaj Bog ve vse kaj učijo, sia pa še slovenski pisati ue zaa. Ako jim omeniš o novih postavah o zakonskib, pa govoriš tako, kakor je v resnici, brez ovinkov, te pisauo gledajo, ako ravno si jibov prijatelj. Zdaj pa prašamo ovega gospoda, ali je po takem gospod Herman le v imenu nekterib panslavistov, ali v imenu ljudstva govoril soper zaupaico? Še več so_ gospodi izmislili. Gospod Waaer v 9. seji celo trdi, da na Štajarskem ni slovenskega prašanja, ter pravi, da v Gradcu v deželnem zboru ne sedijo Nemci, ne Slovenci nego Štajarci. Dragi gospod ! To so izmišljotine to! Da pa na Štajarskem je slovensko prašanje, se prepričate, ako pogledate nekoliko v slovenske časnike, v kterih najdele, da je že okoli 23.000 je Slovencev enoglasno svoje želje izreklo, ktere so ravuo tiste, za ktere se gospod Herman bojuje. Ne verujte samo ,,Pressi" in>nTagespošti. (Ktere vrednik je tudi 5000 Slovencev požrl, ker pravi, da se jib je v Žalcu le okoli 10.000 zbralo. Dobro prebavIjanje!) Gospodu Hermanu pa rečemo vsi Slovenci.: ,,Slava! Vi ste mož, kteri se vojskujete za naše pravice. Za':vami stoji celi slovenski narod. Vzeli so vas sicer iz naše sredine, kar nasjezlorazžalilo, pa v naših slovenskih prsih bote živeli, dokler naše srce bije. Opazka: Bral sem tudi v nTagespošti" pismo, ktero so Marnberžani poslali gospodu Hermanu, ker je rekel, da so i volitvo gospoda Šmida slovenski narod razžalili, kar je čista resnica. Gospoda, kteri je trdil, da človeka predstarši so bili orangutanji ali druge rprkovce, pri tem pa še rojen Avstrijan ni iu naših slovenskib razmer in potreb ue pozna, nočemo za zastopnika imeti. Pa se ve da nekterim Ijudem se težko da kaj pametnega dopovedati. Politični ogled. Iz štajarskega deželnega zbora. V 12. aeji dežel. zbora dokazuje grof Lamberg v kratkem in jedernatem gpvoru, da še le bomo vživali svobodo ia se je prav veselili, ako se bode tudi naše ljudstvo prav omikalo, ktero ae zatoraj mora dobro podučevati in zato uasvetuje, naj se v jeseni leta 1869 napravi razstava učaiu pripomočkov in posledkov za ljudske šole. Nasvet se je obilno podpiral ia izročil odboru za ljudske šole, da bi ga pretresel. Lipold poroča o aekterih odstavkih deželnega računa za leto 1868. Za viaorejsko šolo v ali pri Mariboru ae dovoli tudi SOOOgld.; kot izvuaredna priporuoč arenjam na deželai meji ae dovoli 1000 gld., da branijo, da ae ne bi privlekla živiaška kuga v deželo. Se potrdi. Pairhuber poroča v imeau dcželaega odbora, dauradniki deželne blagajnice in računarstva odtihmal naj ne položijo več kavcije, kteri pa so jo že založiJi, jo naj dobijo nazaj. Nasvet obvelja brez vgovora. Feyrer poroča v imenu fiaančaega odseka o deželnem račuau za leto 1868 o raznih točkab, ktere ae vse odobrijo. Conrad poroča v imeau odbora za prošnje o prošaji okrajnega zastopništva v 'Voitsbergu, da se sme rešiti pobiranje ip davki, kteri ae davajo župnikom in šolskim učiteljem. Po daljera beaedovanju se sklene, naj se iraeaovaaa prošnja izroči deželnemu odboru, kteremu se naj naroči, da se naj obrne do ministerstva, da ono naj prošnjo reši po poti postavni; o splošnji rešitvi pa uaj poroča dežcl. odbor v prihodajem deželnem zboru ia naj stavi potrebne nasvete. V 13. seji dežel. zbora 19. t. m. je bral naj prej dr. Vošnjak iaterpelacijo, ktero ao stavili slovenski poslanci do vladinega zastopaika *) C. k. namestaik obljubi, da bo v jedai prihodujib sej odgovoril. Dr. Vošnjak podpira svoj predlog po kterem bi se naj poravnala Dravina. Pravi, da ima Dravina muogo oviakov in da so ti vzrok? da voda brege vedno bolj spodjedava ia da se veliki kosi obdelaae zemlje ali zgubljajo ali pa spremenijo v močvirje. Izvedenci cenijo škodo, ktera se je že s tem napravila, na 150—200 ralov travaikov ia njiv. Lastniki ne rporejo vse to obraniti ia tudi občine ae morejo toliko zmagati, da bi zlo drage jezi mogli plačati. Tudi prekopi bi bili potrebni, da bi voda lože odtekala itd. Iz teh razlogov priporoča svoj predlog visoki zboraici. Predlog je bil obilao podpiraa in izročen deželnemu odboru. Rechbauer poroča o vladiaem predlogu zarad spremembe §. 17. deželnega volilaega reda. Soglasao se je sprejel odborov nasvet, aaj se potrdi osnovaa poatava, ktera določuje, kaj se ima zgoditi, če bi bil deželai poslanec obsojen na kazen. Drugi vladia predlog (kako bi se naj spremeail deželai volilni red zarad izklučenja od volilnega prava) še se enkrat da odboru, da še ga naj eakrat pretrese. Okrajaetnu zastopaištvu v Ščavaici se dovoli, da sme pobirati 30% aaklade od neposrednih davkov za okrajue potrebe. V imeau fiaaačaega odbora se poroča o proračuau za 1868. V 14. seji dežel. zbora je poročal C o n r a d v imeau odbora za cestine zadeve in sicer v načrtu postave o oblasti ia ravaaaju v cestinih zadevab. Načrl se z malimi spreiaembami prime. Dr. Flekb poroča v iuienu odbora za cestine zadeve odeželni postavi zastran cestinega izgleda ia poroča tudi o vseb cestab v celi Štajarski, ki se imajo vvrstiti v prvi razred okrajaib cest, t. j. v take, ktere se bodo prihodnjic\de 1 aIe na deželne stroške. Na slovenskemŠtajarju sose sledeče eeste vvrstile v prvi razred. Cesta od Ptuja čez av. Trojico v Radgoao; cesta od sv. Trojice čez st. Lenbart, Pesnico, st. Kuaiguado, Luče, Arnež do Ivnika. Cesta od Spilfelda čez Murek, Radgona, sv. Križ, Ljutomer do Ormuža. Cesta od Poličan čez *) Celo interpelacijo in vse govore naiih poslancev v Štajarskera dežel. zboru prineserao v prihodnjem listu. Vredn. Podplat, Podčetrtek, št. Peter, do Brežec. Cesta od spodnjega Drauburga čez sloveni Gradec, št. Lenhart, zgornji Dolič, Hudoluknjo, Velenje v Arndorf in na stran od gornjega Doliča čez Vitanje, Konjice do Poličan. — Herman zagovarja svoj prodlog, da se naj tudi v prvi razred vvrsti cesta od Ptuja čez Monšberg v Rogatec, kar se je tudi storilo. Dr. Vošujak je predložil, da se tudi naj cesta od Pragerskega do slov. Bistrice v prvi red vvrsti, kar se vendarni dovolilo, odobril sejevendar predlog Vošnjakov,da naj deželui odbor to cesto pregleda in v pribodnjem deželnem zboru o nji poroča. Lipold je predložil, naj^ se tudi v prvi razred vvrsti cesta od Celja čez št. Juri v Šmarje, kar se vendar ni odobrilo. Dr. Heschel, Feyrer, grof Kottuliasky, Scbreiner so tudi predlagali, da bi se nektere ceste v prvi razred vvrstili, jihovi predlog vendar niso obveljali. V gališ-kem dežel. zboru bo dotični odbor svetoval zboru adreso iu resolucijo, ktera je že razglašena iu v kteri Poljaki ostreje zabtevajo popolno avtoaomijo Poljski in vse pravice, ktere narodu grejo; če se bo vatreglo Poljakom, pade dualizem. Zbor je tudi z veliko večino zavrgel rusinsko zaupnico in prošnjo na ministerstvo, po kteri bi se naj braaila decemberska ustava. Česki narodni poslauci bodo odgovorili skupao na povabilno pismo deželnega maršala. V dalmatinskem deželnem zboru je 16 poslaacev poprašalo vlado, kaj boče storiti, da se zadosti narodaim poslancetn, ki so bili v Spljetu zlo sirovo razžaljeni, vladin odgovor ni bil preveč pomirljiv. Kar se tiče dr. Giskrove razsodbe v aeki zakonski zadevi na Tirolskem protiLasserju in za civilai zakoa, sepravi, da so ueki miaistri bili celo drugega mueaja, ia dalje se pravi, da bi se bil dr. Giskra miaisterstva odpovedal, če bi bilo miaistersko svetovalstvo pod cesarjevim predsedstvom, jegovo razsodbo zavrglo. Veliko pazljivost je v dotičaih krajib tudi vzbudilo to, da še se med Beustoni in grofom Auersbergom zrairom neka razprtija nahaja ia kakor se pravi, še od oaega časa, ko je državni pečatnik brez Auerspergovega znaajasepogajal vPragi z voditelji českega naroda. Pravi se tudi, da se grof Auersperg celo ne zlaže s politiko, s ktero se zdaj tako ostro nastopa proti Cehom. Kako neizmerno avtonomni so deželni zbori, se naj bo!j vidi iz tega, da je grof Goluhovski, prinesel seboj povelje, da sme gališki deželni zbor pri prvem sklepu proti ustavi jazpustiti in razpisati neposredae volitve za državai zbor. Cuje setudi, da ima jedaako povelje tudi Lasser, kar se tiče tirolskega deželnega zbora, če ae bi hotel potrditi postave o šolskem nadzorništvu. Iz Beligrada se je pisalo, da so se bolgarski vporaiki in Turki raed Jelenom in Gabovo ostro prijeli in da je 200 Turkov na bojišču mrtvih ostalo in da so zgubili 4 topove. Prusija je pustila na odpust 120.000 vojakov, iz Berolina pa se poroča, da je Bismark za vojsko vnet. — Kako pa se to zlaže. —