GLAS
LETO XXI. ŠT. 46 (1010) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 24. NOVEMBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto  dpd
Škofijska gimnazija Vipava
65 let neprekinjenega
delovanja
  redsednik Republike Slovenije Borut Pahor se
je v nedeljo, 20. novembra, v Vipavi udeležil
prireditve ob počastitvi 25-letnice delovanja
Škofijske gimnazije Vipava in 65-letnice Malega se-
menišča v Vipavi. V nagovoru se je predsednik re-
publike ravnatelju zahvalil za povabilo na prazno-
vanje in Škofijski Gimnaziji Vipava poklonil sloven-
sko zastavo, posebno protokolarno darilo predsed-
nika republike ob praznovanju 25. obletnice samo-
stojnosti Slovenije kot znak hvaležnosti za njen pri-
spevek državi, naši domovini, da je boljša.
Učiteljskemu zboru se je zahvalil, ker v mladih lju-
deh krepi vrednote, ki jih delajo srčne, solidarne in
odprte, ter jih vzgaja v pogumne in samozavestne
ljudi, ki v prihodnost zrejo z upanjem in ne strahom.
/ str. 4
P
www.noviglas.eu
“Naj odmeva petja glas!”
Ob 100-letnici smrti 
Cesar je mrtev,
naj živi cesar!
   esar Franc Jožef je mrtev! Oni ve-
liki vladar mogočne velike Avstri-
je narodov, ki je preživela in pre-
stala ravno pod njegovim vladanjem najtežje
preizkušnje, je izdihnil sinoči svojo dušo”.
Tak ali podoben časopisni naslov je v sredo,
22. novembra 1916, že v jutranjih urah pre-
bivalcem rajnke Avstro-Ogrske naznanjal, da
jih je po 68 letih vladanja zapustil njihov ce-
sar. V Ljubljani je naslovnica ljubljanskega
dnevnika Slovenec poleg zapisanega spo-
ročala še to, da je “ljubljeni cesar” prejšnji
večer mirno umrl v svojem dunajskem dvor-
cu Schönbrunn.
/ str. 8
Renato Podbersič ml. 
“C
  Matej Kos
Skupno moramo po
Kristusovih sledeh
POGOVOR 
  red nedavnim je bil
Matej Kos imeno-
van za člana škofij-
ske komisije za mladin-
sko pastoralo. Imenovan
je bil kot predstavnik Slo-
venske zamejske skavtske
organizacije in obenem
tudi slovenskih vernikov
mlajše generacije. Pova-
bili smo ga na intervju,
da bi nam pobliže pred-
stavil svojo novo vlogo in
delovanje same komisije.
/ str. 11
IG
P
Berdon in Terpin o referendumu
Bolje vrabec v roki
ali golob na strehi?
  ližnji referendum o ustavni reformi ostaja
odprto vprašanje. Mnenja se krešejo tudi v
naših krogih, o čemer priča posebno
zanimivo Srečanje pod lipami, ki sta ga 17.
novembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici oblikovala odvetnika Andrej Berdon in
Damijan Terpin. Oba gosta sta bila v preteklosti
deželna tajnika Slovenske skupnosti, večkrat
tudi izvoljena v krajevnih javnih upravah. Dve
politični osebnosti, dva različna stila. Zato je bila
debata tudi živahna in konstruktivna. Kdor pa je
prišel na goriški večer v upanju, da bo le slišal
'odločilno' besedo, ki bi morda premaknila
jeziček na tehtnici, oz. 'navodila' zbirne stranke
Slovencev v Italiji, tega ni dočakal.
/ str. 3
B
Hilarij Lavrenčič je na 58. pevski reviji Cecilijanka prejel prvo nagrado Mirko Špacapan 
Svet okrog nas24. novembra 20162
Povejmo na glas
Revni so tudi naši otroci
Tretji vozni pas
Serracchiani napoveduje
pregled zakonitosti
  irjenje avtoceste med
Tilmentom in Gonarsom
poteka po prenizkih
cenah, opozarjajo predstavniki
zveze gradbenih podjetij
(Associazione nazionale
costruttori edili – ANCE), ki
svarijo pred nevarnostjo
netransparentnih poslov in
slabe kakovosti
del. Svojo
zaskrbljenost so
predsednik
deželne sekcije
ANCE Andrea
Comar, njegov
namestnik
Roberto
Contessi in
direktor Fabio
Millevoi izrazili
na nedavnem
srečanju v Trstu
s predsednico
Furlanije Julijske
krajine Deboro Serracchiani, ki
je obenem komisarka za
prometne težave na avtocesti
Benetke – Trst.
Š Serracchianijeva je napovedalatakojšen pregled stanja, pričemer ji bo pomagal
predsednik avtocestnega
koncesionarja Autovie venete
Maurizio Castagna, ki se je tudi
udeležil sestanka skupaj z
deželno odbornico za promet
in prostor Mariagrazio Santoro.
Zelezno luč za začetek del na
odseku med Tilmentom in
Gonarsom so prižgali 5.
avgusta letos s podpisom
pogodbe med Deželo,
podjetjem Autovie venete in
konzorcijem, ki je zmagal na
razpisu. V dogovoru je
zapisano, da lahko podjetje, ki
so mu bila zaupana dela,
izbere več podizvajalcev. In
prav ti naj bi izvajali dela po
domnevno prenizkih cenah.
Gradbinci so med
srečanjem napovedali
tudi ustanovitev
konzorcija gradbenih
podjetij v Furlaniji Julijski
krajini, z namenom, da
bi bilo zavezništvo
podjetij uspešno na
prihodnjih javnih
razpisih. Serracchianijeva
je to namero pozdravila.
Beseda je tekla tudi o
javnih delih v
stanovanjskem sektorju
in na področju šolskih
poslopij. Pri tem je Zveza
gradbenih podjetij pozitivno
ocenila trenutno število javnih
natečajev.
ARC/PV
  eželni odbornik za kul-
turo Gianni Torrenti je
10. novembra na seji po-
svetovalne komisije za slovensko
manjšino napovedal uved-
bo meril za ocenjevanje de-
la slovenskih organizacij.
Te bi po novem še naprej
dobivale nekaj zajamčene
podpore, morebitna dodat-
na pomoč pa bi bila odvi-
sna od kakovosti izpeljanih
projektov. Nov sistem naj
bi najprej vpeljali na po-
dročju založništva.
“Prepričan sem, da bo ta
sprememba pozitivno
učinkovala na kakovost de-
la”, je po srečanju povedal
Torrenti. Odbornik za kul-
turo je prepričan, da bodo
ocenjevalna merila spod-
buda za “boljše, bolj ustvar-
jalno in bolj inovativno delo”.
Pri tem je razložil, da bo nov si-
D stem bolj pravičen. “Doslej je za-doščalo, da si projekte zamisliš,odslej jih bo treba tudi izvesti”.
Člani posvetovalne komisije so
namero sprejeli v vednost in si
pri tem zaželeli, da bi bili pri
ocenjevanju kakovo-
sti dela soudeleženi
tudi predstavniki slo-
venske narodne skup-
nosti ter da bi merila
upoštevala posebne
okoliščine, v katerih
delujejo nekatere or-
ganizacije, še zlasti na območjih,
ki so najbolj izpostavljena asimi-
laciji.
Posvetovalna komisija se bo sicer
spet sestala prihodnji te-
den z namenom, da pre-
dlaga porazdelitev po po-
glavjih desetmilijonske do-
tacije iz državnega pro-
računa za triletje 2017-
2019. Med sejo so se nav-
zoči strinjali, da je treba
ugoditi številnim
prošnjam glede vzdrževan-
ja nepremičnin, Torrenti
pa si je ob tem zaželel več
vlaganja v izobraževanje.
Ob koncu je odbornik naz-
nanil, da je stekel postopek
za razpis treh delovnih
mest v Deželnem prevajal-
skem uradu za slovenščino.
Iščejo prevajalce, ki bodo
zaposleni za določen čas.
ARC/PV
  e rečemo, da so revni tudi naši otroci,
potem imamo v mislih razviti svet, ka-
terega del smo. V mislih imamo tudi
podatek, da je bil doslej govor le o velikem
problemu velikega dela mladih, ki nimajo za-
gotovljene zaposlitve, s tem osamosvojitve in
jih veliko zelo dolgo živi pri starših. Zdaj pa
vse bolj prihajajo na dan poročila o otrocih,
ki odraščajo v revščini in so z njo že skoraj
usodno pogojeni. Teh je npr. v Italiji točno za
tretjino, se pravi, da je in nemara bo vsak tretji
otrok odrinjen na rob družbe oziroma v mar-
ginalizacijo. Brez te velike sence ni niti Slove-
nija, kjer okrog 63 tisoč otrok živi na pragu ali
pod pragom revščine, in to število se iz leta v
leto viša. Slovenija se sicer lahko ponaša z dej-
stvom, da je njenih 16,6% ogroženih otrok
med najmanj številnimi v Evropi, toda to ne
more biti razlog za uspavanost, saj se revščina
širi vse hitreje in vse bolj neusmiljeno. Evrop-
sko povprečje znaša 26,9%, Romunija in Bol-
garija pa presegata celo 40%. Verjetno priha-
jajo ti podatki na dan zaradi pribežnikov, ob
katerih se širi poziv, da bi morali najprej po-
skrbeti za naše ljudi, ne pa da dajemo znatna
sredstva za tujce. To pa le dokazuje, da za svoje
ljudi nismo poskrbeli že prej, za kar seveda ni-
so krivi pribežniki. Dopuščali smo in še do-
puščamo, da se socialna raven družbe neneh-
no znižuje, da je socialno potisnjenih na rob
vse več in da to družbi še vedno ne predstavlja
problema, s katerim bi se zares soočila. Pro-
blema namreč ne more rešiti dobrodelnost,
čeprav bi bilo brez nje neskončno slabše, pro-
blem je širših razsežnosti in ga je mogoče od-
praviti le v parlamentu z ustreznim pro-
računom - od ljudi izvoljeni predstavniki
odločajo, kako bodo razporedili dobrine, ki so
jih prislužili vsi državljani. In če se vrnemo na
otroke, ki jih držita v pesti revščina in še pose-
bej socialna izključenost, da so namreč poti-
snjeni na rob ali kar izven družbe: pogostoma
ne končajo šole, ker nimajo primerne samo-
zavesti, njihova samopodoba je tako ali dru-
gače okrnjena, manjše so njihove možnosti za
ugoden osebnostni razvoj, zaradi nizke izo-
brazbe imajo manj možnosti za zaposlitev,
sploh se težje vključujejo v družbo in mnogo
lažje podlegajo svetu drog in alkoholizma. Po-
leg tega so deležni poniževalnih opazk svojih
vrstnikov in je revščina pogostoma zmerljivka.
Posledica sta boleča manjvrednost ali pa po-
padljiva agresivnost kot odgovor na krivico,
za katero otrok ni kriv. Krivi pa tudi niso revni
starši in ni si težko predstavljati, kako bridki
so lahko odnosi v t. i. neuglednih družinah -
staršem je hudo, ker ne morejo nuditi otro-
kom, kar jim nudijo premožnejše družine,
otroci so nad lastnimi starši razočarani in so
težko nanje ponosni. Ob vsem tem bi se mo-
rale naše družbe zamisliti: kakšen smisel ima
ustvarjanje vse večjih gmotnih razlik in pe-
hanje za bogastvom, ko pa vse več otrok
odrašča v pretežkih pogojih, zaradi katerih bo
njihovo življenje za vedno zaznamovano?
Janez Povše
Č
Financiranje manjšine
Torrenti napovedal uvedbo
ocenjevalnih meril
Debora Serracchiani
Gianni Torrenti
Motiv, na katerem je prikazan Jezus, Dobri
pastir, Sin, ki nese na ramenih onemoglega
človeka, je star toliko, kot so stare prve
krščanske upodobitve Jezusa in njegovega
življenja. A pričujočo stilizirano podobo je izdelal
slovenski jezuit p. Marko Ivan Rupnik za sveto
leto usmiljenja, ki se je ravno izteklo. O tem
logotipu, prepoznavnem znaku leta usmiljenja v
vesoljni Cerkvi, smo že pisali, tokrat bi samo radi
poudarili, da je to delo slovenskega umetnika
več kot le razpoznavni znak leta usmiljenja, saj
je postalo prava svetovna znamka, “world
brand”, pa če je to komu všeč ali ne. Kot
svetovna znamka se je ta znak pojavil na
obeskih za ključe, na magnetkih, na čašah,
kozarcih, skodelicah, prtičkih, na vsem tistem,
kar poznamo pod izrazom “souvenir”, da niti ne
omenjamo dejstva, da je to danes pravzaprav
edina svetovna znamka kakega slovenskega
oblikovalca, na kar moramo biti ponosni.
JUP
FOTOGRAFIJA TEDNA
Stališče deželnega tajnika SSk Igorja Gabrovca
“Volilni zakon za poslansko
zbornico je treba spremeniti!”
   olilni zakon za
poslansko zbornico
bo moral
parlament spremeniti ne glede
na izid ustavnega referenduma,
za katerega si kot stranka
vsekakor nadejamo, da
prevlada odklonilni glas
državljanov”, je sklenilo
deželno tajništvo SSk, ki je
svoje stališče pred dnevi
neposredno uročilo tudi
državni podtajnici
Demokratske stranke Debori
Serracchiani.
“V “Tako imenovani Italicumdanes krši načelo olajšaneizvolitve Slovenca v poslansko
zbornico v jasnem nasprotju z
določili zaščitnega zakona št.
38 iz leta 2001”, izpostavlja
deželni politični tajnik SSk Igor
Gabrovec. Isto velja za senat,
tako kot ga zarisuje ustavna
reforma. Slovenska stranka si je
vseskozi prizadevala za različne
modele olajšane izvolitve v obe
veji parlamenta, ki pa jih je
vladna večina gladko zavrnila”.
Predlogi SSk so še vedno
aktualni in predvsem izvedljivi.
Ne glede na izid referenduma
se morajo že v dneh po 4.
decembru nujno sestati
politične komponente
skupnega zastopstva, da z
ozirom na poreferendumsko
politično sceno skupaj
določimo najbolj stvarne
rešitve, ki naj privedejo do
prilagoditve volilnih pravil
pričakovanju in potrebi
slovenske narodne skupnosti”,
pravi deželni tajnik SSk Igor
Gabrovec.
V razmislek / Ko spregovori časopis
Za poklic moraš biti
predvsem predan
  nanec me je mimogrede
piknil: “Ti, ki ne prebiraš
športnih strani, tega pač
ne veš”! Da, priznam, da ne pre-
biram teh strani v časopisu, pa
čeprav sem v tistih norih letih
izredno ljubil bradljo, predvsem
pa kroge. Danes o tako imenova-
ni orodni telovadbi, kot smo ji
svojčas rekli, skoraj ni več sledu
…
Redno pa prebiram Športno pri-
logo v Primorskem dnevniku,
Zadnja stran, kjer se predstavlja
ta ali oni naš zamejski športnik.
Ob njihovih izjavah se velikokrat
nasmejem, včasih pa tudi zami-
slim, kakšne “bubce” premore-
mo v našem zamejskem športu
… Dogodilo pa se mi je nekaj, na
kar sploh nisem niti mislil, kaj
šele pričakoval, pa me je krepko
piknilo. Na Zadnji strani Primor-
skega dnevnika 15. novembra
2016 je predstavljen športnik, na-
takar v restavraciji Bak. Vabljive
fotografije otroka in prijateljev in
seveda v športni pozi so me pri-
tegnile, da sem prebral fantovo
predstavitev.
Dobil pa sem vsaj zame majhno,
da ne rečem kar veliko bodico,
kot bi mi jo pustil kakšen morski
ježek, ko sem po nerodnosti sto-
pil nanj. V soočanju je ta fant na-
Z pisal to: “Ko vidim župnika …,pomislim, da mora biti za ta po-klic predvsem predan, saj dru-
gače ne gre”! Izjava, ki jo izreče
enaindvajsetletni fant, je vse prej
kot nekaj vsakdanjega. Mogoče
boste vi mislili drugače. Mene je
ta izjava res presenetila.
Fant tokrat izjavlja o predanosti.
Kaj je za nekoga predanost? O
tem pa bi lahko dorekli marsikaj.
Verjetno marsikdo od bralcev ne
ve, da Zagreb premore tudi
Islamsko gimnazijo. Prej so imeli
samo metreso. Prišli so do ugo-
tovitve, da iz te srednje šole dijaki
lahko študirajo samo orientalisti-
ko. Zato so se odločili, da ustano-
vijo, po veljavnih državnih pred-
pisih, gimnazijo, na kateri bodo
dijaki imeli običajne gimnazijske
predmete, poleg orientalskih je-
zikov in orientalske kulture in se-
veda spoznavanja Islama. Dijaki,
ki obiskujejo to gimnazijo, niso
samo pripadniki muslimanske
vere, ampak tudi drugih veroiz-
povedi, še zlasti tisti, ki jih zani-
ma orientalistika. Ker gimnazija
nima internata, dijaki stanujejo
v dijaških domovih, skupaj z dru-
gimi dijaki. V roke mi je čisto
slučajno prišla šolska naloga s te
gimnazije iz hrvaškega jezika, v
kateri je dijak zelo zanimivo raz-
mišljal prav o predanosti. Ko raz-
vije človekovo predanost on-
stranstvu, se dotakne predanosti
družini, iz katere izhaja, nadalju-
je pa zelo zanimivo, kako naj bi
bil predan tudi skupnosti, ki naj
bi jo soustvarjal z dekletom, pred
zakonom in v njem.
Oba dogodka sta me prijetno pre-
senetila. Najprej me je presenetil
naš natakar Matija, potem pa tu-
di ta dijak s svojim razmišljan-
jem.
Predanost je zelo širok pojem, ki
ga pa pojmovno lahko zelo
zožimo. Predani smo narodu,
državi, skupnosti, športnemu
društvu, mladinski skupini, tudi
klapi, v kateri smo se znašli … Vse
to doživlja vsak izmed nas. Do-
godi pa se, da prezremo preda-
nost Najvišjemu, tistemu, kar je
oni dijak na Islamski gimanziji
najprej razvil: “Biti predan on-
stranstvu”! Enako je to tudi zelo
dorečeno povedal naš natakar
Matija, da mora biti (duhovnik)
za ta poklic predvsem predan. Se-
veda ta odgovor zahteva dopol-
nitev. Ne samo duhovnik, vsak
mora biti predan svojemu pokli-
cu, poslanstvu, pa tudi skupno-
sti, še zlasti družini, ki jo je ali jo
želi ustvariti …
Koliko vzpodbudnih misli je v tej
preprosti besedi predanost. Kaj
vse bi lahko o njej napisali? Po-
skrbimo, da bomo predani Naj-
višjemu, in se zavedajmo, da bo-
mo potem lažje predani vsem ti-
stim stvarem, ki jih za našo pre-
danost prinaša naše življenje.
Ambrož Kodelja
Aktualno 24. novembra 2016 3
  Odv. Andrej Berdon in odv. Damijan Terpin o referendumu
Je bolje vrabec v roki 
ali golob na strehi?
GORICA 
  n vendar, ponavljamo, je bi-
lo srečanje izredno zanimi-
vo. Občutek pa imamo, da
bodo volivci iste politične opci-
je tokrat glasovali tudi na dia-
metralno nasproten način, in to
iz več razlogov.
Večer na temo Kaj nam prinaša
ustavna reforma? , ki ga je kul-
turni center organiziral skupno
s krožkom Anton Gregorčič in
v sodelovanju s stranko Sloven-
ska skupnost, je uvedel mode-
rator in časnikar Julijan Čavdek.
Najprej je povzel vsebino in
usodo dosedanjih ustavnih re-
ferendumov, nato pa navedel
nekaj osnovih podatkov o refe-
rendumu, s katerim naj bi itali-
janski občani 4. decembra po-
trdili oz. zavrnili ustavne spre-
membe Renzijeve vlade. Ber-
don je povedal, da je bila prva
“resna pobuda” za reformo re-
publiške ustave leta 1996, ko je
Massimo D'Alema vodil t. i.
dvodomno komisijo (“commis-
sione bicamerale”); deset let ka-
sneje je svoj osnutek predstavila
desna sredina. Obakrat ni uspe-
lo. Deset let po drugem poskusu
bomo spet šli na referendum,
da bi potrdili ali zavrnili spre-
membo osnovne državne listi-
ne. Ena glavnih točk bo tudi to-
krat premostitev t. i. perfektne-
ga oz. popolnega bikameraliz-
ma, da bi vlada lahko hitreje in
učinkoviteje uresničevala svoj
program. Danes je splošna
družbena slika celega sveta “do-
sti bolj dramatična”, je dejal
Berdon: gospodarska kriza po-
stavlja pod vprašaj socialno
državo, ne vemo, kaj bo z evrom
in Evropo itd. Tempo življenja
in politike je tako pospešen, da
je vprašanje, ali lahko še operi-
ramo z instrumentom, kakršen
je enakovredni bikameralizem,
ki je nastal pred skoraj 70 leti,
ko je bila - po izkušnji fašizma!
- politična moč države osredo-
točena na parlament in ne na
vlado. Večina zahodnih demo-
kracij ima dvodomni sistem, se-
nat in zbornico, toda perfektni
bikameralizem, v katerem mora
vsak zakon v isti obliki sprejeti
tako senat kot zbornica, ima sa-
mo Italija. Izkazalo se je, da vla-
da ne more učinkovito opravlja-
ti svojih nalog, zaradi česar se
pogosto zateka k zaupnici, “ki
jo dejansko zlorablja”, in k ur-
gentnim odlokom. Z reformo,
ki prinaša “veliko pozitivnih
novosti”, je nadaljeval Berdon,
bo izvoljeno telo - poslanska
zbornica s 630 poslanci - imelo
splošno zakonodajno oblast; se-
I nat pa bodo sestavljali posrednoizvoljeni zastopniki, župani indeželni svetovalci, ki bi se uk-
varjali predvsem z vprašanji kra-
jevnih avtonomij ter z vplivom
državne in evropske politike na
krajevno stvarnost. “Po mojem
mnenju je to potreben korak, ki
je v liniji s prejšnjimi predlogi”
leve in desne sredine, zaradi
česar je po Berdonovem mnen-
ju “nasprotovanje tej reformi iz
trte izvito, ker iste sile, ki danes
nasprotujejo reformi, so še pred
nekaj leti zagovarjale zelo po-
dobne trditve”.
Terpin je svoj poseg začel z
grenko ugotovitvijo, da se je vo-
lilna udeležba v Italiji ustalila
na približno 50% volilnih upra-
vičencev, “kar je zelo slabo”. To
pomeni, da se polovica ljudi ne
želi ukvarjati s tem, kar je javno.
“Domnevam, da udeležba na
referendumu ne bo višja od teh
številk”. Terpin je prepričan - in
to je večkrat poudaril -, da “Slo-
venci nimamo nobenega razlo-
ga, zaradi katerega bi morali v
tem trenutku voliti za reformo”.
Prvi politični razlog, zaradi ka-
terega naj bi je ne podprli, je ta,
da “se je reforma dotaknila stva-
ri, za katere so borimo celo po-
vojno obdobje, stvari, ki so
vključene v zaščitni zakon in v
njem izrecno predvidene, stva-
ri, ki nam jih ta reforma ne da-
je”. Še več: vlada in parlament
sta se v reformi izrecno dotak-
nila volilne zakonodaje in pra-
vice do zastopanosti v parla-
mentu, toda “politični rezultat
je bil: 'Vam Slovencem ne da-
mo nič'! To je politično neiz-
podbitno dejstvo”. Torej: Renzi,
večina v italijanskem parlamen-
tu, Demokratska stranka, “ki je
glavni akter v tej igri”, je rekla:
'Vam, Slovenci v Italiji, ne da-
mo nič'! “In niso nam dali
nič”. Terpin je obrazložil, da je
osebno spremljal spremembe
amandmajev, v zadnjem trenut-
ku pa je kljub zagotovilom ne-
katerih vedno prišel 'veto'. “V
Rimu ničesar ne odločijo, če se
v Trstu ne strinjajo”... Ker nam
niso dali “nič od niča, ne vem,
zakaj bi morali reformo podpre-
ti”, je zatrdil Terpin. Vsi imamo
seveda interes, da država fun-
kcionira itd., toda goriški odvet-
nik v tej reformi ne vidi objek-
tivnih razlogov, da bi jo bilo
vredno podpreti.
Kar se tiče centralizacije države,
je Terpin priznal, da je to “v tej
državi utemeljena potreba”, do
katere je pač prišlo zaradi škan-
dalov uprav v nekaterih deželah
(z rednim statutom!). Zanimivo
je, da naj bi imel novi senat pri-
stojnost glede tem, ki zadevajo
manjšine. “To pomeni, da je se-
nat za nas ključnega pomena”.
In tudi v njem ne moremo biti
zastopani, je grenko pripomnil.
Enodomni sistem je v današnji
Evropi seveda boljši, je dejal, to-
da “v Italiji ni problem dvo-
domnost, temveč volilni za-
kon”. Problem je, ker imamo
dva različna zakona za dve zbor-
nici: v eni ima vlada trdno
večino, v drugi ne. “Problem je
torej volilna zakonodaja”!
Berdon je pritrdil, da je “sloven-
ska manjšina šla žejna čez vo-
do”, vendar vprašanje zanj je,
ali bi reformo podprli, ko bi pre-
jeli zajamčeno zastopstvo. Smo
proti samo zato, ker nismo
ničesar dobili, se je vprašal.
“Dejstvo, da v volilnem zakonu
nismo dobili ničesar, ne sme bi-
ti razlog, da se ne opredelimo
avtonomno in z drugim raz-
mišljanjem o ustavni spremem-
bi in ustavnem ustroju države,
v kateri živimo”. Zelo dobra no-
vost ustavne reforme je po Ber-
donovem mnenju tudi
možnost oz. izrecno pravilo, da
se da zakon v preventivno pre-
sojo ustavnemu sodišču, preden
ga razglasi predsednik republike
in tako stopi v veljavo. “Itali-
cum ni zadnji volilni zakon in
niti ne predzadnji”, je dejal Ber-
don, ki je prepričan, da se bodo
volilni zakoni v Italiji še in še pi-
sali.
Reforma ima še eno dobro la-
stnost: jasneje določa državne
in deželne kompetence oz. pri-
stojnosti, da ne bi več prihajalo
do primerov, ko isto zadevo lah-
ko urejata država in dežela. Re-
forma postavlja jasnejše termi-
ne, “italijansko politiko posta-
vlja pred neko odgovornost in
nujnost, da bo malo bolj 'tekla',
da se bo bolj potrudila in
spoštovala termine”. Politika bo
morala biti “bolj konkretna,
pragmatična in hitra”.
Južnotirolci so od reforme veli-
ko prejeli, trdi Terpin. Po novi
reformi posamezna dežela ne
more imeti več kot dva senator-
ja, vsaka od avtonomnih pokra-
jin, Trento in Bocen, pa ima po
dva. Že zaradi tega je Južnotirol-
ska južna stranka SVP pripra-
vljena izraziti soglasje referen-
dumu. V zakonu so Južnotirolci
velikokrat omenjeni, “domov
so prinesli vse, kar so potrebo-
vali. Vse”!
/ str. 16
DD
  Mara Černic, podpredsednica Pokrajine Gorica 
Z nabranimi izkušnjami
novim izzivom naproti!
POGOVOR 
  Maro Černic smo se v
desetih letih njene nav-
zočnosti v pokrajinski
upravi pogovorili kar nekaj-
krat, tako da jo naši bralci go-
tovo dobro poznajo. Spoznali
smo jo kot zelo spretnega in
sposobnega politika, ki je s
svojimi prepričanji in z
odločnim značajem - v Sloven-
cem naklonjeni koaliciji - za
vse nas veliko dobrega dose-
gla. Nekaj dni pred ukinitvijo
Pokrajine Gorica se enostavno
nismo mogli ne pogovoriti še
enkrat z njo, da bi potegnili
črto pod desetimi leti
v pokrajinski palači,
hkrati pa, da bi ji po-
stavili ključno
vprašanje: “Kaj pa
zdaj”?
Kakšne občutke in
misli imaš ob izteka-
jočem se mandatu
in ob ukinitvi po-
krajine?
Občutki so mešani. S
to izkušnjo sem zelo
zadovoljna. Neposred-
no delo in stalen stik z
najrazličnejšimi ljud-
mi obogati človeka s
strokovnega, predv-
sem pa s človeškega vi-
dika. Naučila sem se
veliko, spremljala sem
in predlagala ter pod-
pirala tudi spremembe
in razvoj zakonodaje v
resorjih, ki mi jih je
predsednik zaupal.
Imela sem priložnost se ude-
ležiti tudi pomembnih poli-
tičnih dogodkov v prvi osebi.
Vse skupaj je bilo zanimivo in
pestro. Bilo je tudi zahtevno,
saj sem s tako službo, ki ne
pozna urnikov, morala uskla-
jevati tudi družinsko življenje.
Pri tem so mi veliko pomagali
starši.
Na katere dosežke si najbolj
ponosna?
Mislim, da smo Slovenci v go-
riški pokrajini dosegli veliko.
Bili smo suvereni, predstavljali
smo naš teritorij, o tem ni-
mam dvomov. Kjer sem bila
dejavna in prisotna, je bila
vedno živa slovenska prisot-
nost. Pokrajina Gorica je bila
na vseh področjih prva, kar se
tiče rabe slovenščine v javni
upravi: prvi smo postavili dvo
ali trojezične table na cestah,
v slovenščino smo prevajali
dokumente, sprejemali smo
prošnje v slovenščini, zaposlili
smo Slovenko. Druge javne
uprave so prišle za nami. Zako-
na 38 in 482, ki predvidevata
pravico uporabe slovenskega
jezika v javni upravi, sta pred-
videvala tudi zaposlitev slo-
venskega uslužbenca. Samo mi
smo zaposlili Slovenca za ne-
določen čas, da bi zagotovili iz-
vajanje te pravice. Smo edina
javna uprava, ki je to storila na
Goriškem. Skupno z Igorjem
Dolencem na tržaški pokrajini
smo naredili pomembne stva-
ri, sam projekt Pot miru, ki po-
vezuje Gorico z vsem sloven-
skim prostorom, Soško dolino,
Brda, Kras …
Kaj pa Las Kras?
Las Kras je eden izmed projek-
tov, ki sem jih vodila, stala za
njim in ga vedno odločno
podpirala. Ta ustanova je nam-
reč imela težko in dolgo
Z “spočetno obdobje”, danes paje Las Kras pomemben sogo-vornik na teritoriju. Po ukinit-
vi Kraške gorske skupnosti so
zmanjkala tudi finančna sred-
stva. Leta 2007 je Dežela odo-
brila Program za razvoj po-
deželja, v katerem so bila na-
menska evropska sredstva za
gorata obomčja, za črpanje la-
teh pa je izrecno predvideval
ustanovitev lokalne akcijske
skupine pod pogojem, da sta
na Krasu ustanovna člana Po-
krajina Gorica in Trst. Tako
smo naredili in danes imamo
že drugo novo razvojno strate-
gijo za Kras, ki bo vredna pri-
bližno 3 milijone evrov.
Kaj je po tvojem potrebno za
dosego zastavljenih ciljev?
Pomembno je, da imaš vizijo,
premočrtnost in da si dosle-
den v izbirah. Če zmanjka do-
slednost, se projekti ustavijo in
prav tako tudi vsi razvojni pro-
cesi. Po desetih letih lahko gle-
dam nazaj in imam jasen po-
gled na ves razvojni proces, ki
smo ga sprožili z različnimi
pobudami. Naš projekt Kras
2014+ se je “prijel”, ker smo ga
deset let premočrtno razvijali.
Danes je Kras turistična desti-
nacija. Danes se Kraševci ved-
no bolj zavedajo bogastva, ki
jim je zaupano in ga razvijajo
v sozvočju s svojimi vrednota-
mi.
Kaj pa okolje?
Tudi za dosežke na področju
okolja sem zelo zadovoljna.
Nedavno sem v komisiji pred-
stavila rezultate. Ločeno zbi-
ranje odpadkov (dosegli smo
67% ločeno zbranih odpad-
kov) je prava pot, edina, ki lah-
ko prispeva k zmanjšanju
proizvodnje odpadkov in de-
jansko zmanjšuje one-
snaževanje zraka, tal in, posle-
dično, vode. Zaprtje odlaga-
lišča v Krminu je bilo izreden
politični dosežek, niso bili vsi
za to, niti v politični večini.
Na pokrajinski ravni sem iz-
brala različne mikro-lokacije,
kjer je bilo potrebno izvesti
izreden poseg za poseben
okoljski problem. Tak primer
je bil poseg v osnovni šoli na
Vrhu Sv. Mihaela za sanacijo
radona; v krminskem zaselku
Borgnanu smo uredili park in
peš pot, ki vodi na vrh medej-
skega griča in do Are Pacis; v
Gradišču smo pripravili osnu-
tek nove prometnice, ki naj bi
promet preusmerila daleč od
hiš in tako zaščitila stanovalce
pred izpušnimi plini. V sklopu
čezmejnega projekta Camis
smo pripravili načrt za
vzdrževanje reke Soče in ga
predali Deželi FJK, ki ga bo v
naslednjih letih izvajala. V
Brdih smo uredili preko 50 km
kolesarskih prog za spodbudi-
tev trajne mobilnosti.
In azbest?
Odstranjevanje azbesta je bilo
zares svetla točka. Ljudje so ze-
lo občutljivi in so pokazali ve-
liko pripravljenost za
odstranjevanje tega
nevarnega materiala.
V desetih letih smo
namenili odstranje-
vanju azbesta skoraj
700 tisoč evrov sred-
stev, s katerimi smo
sofinancirali 50% na-
ložb občanov in malih
občin. Na tem po-
dročju so ljudje pripra-
vljeni investirati. Na
zadnjem razpisu za so-
financiranje del za od-
stranjevanje azbestnih
kritin se je prijavilo
približno 120 oseb. Na
osnovi razsodbe pro-
cesa proti družbi Fin-
cantieri sem imela na
razpolago 130 tisoč
evrov. Projekt sem
predstavila tudi na
državni ravni, postal je
t. i. dobra praksa.
Ostajajo odprti pro-
blemi oz. stvari, ki vam jih
ni uspelo urediti oz. bi jih
raje drugače rešili?
Vse bi lahko naredili bolje! Na
področju lova in predvsem za
upravljanje s parkljasto divjad-
jo sem uporabila vse instru-
mente, ki jih predvideva zako-
nodaja. V tem primeru bi mo-
rala Dežela FJK spremeniti za-
kon, ker ne odgovarja potre-
bam kmetov in ker ni prime-
ren za taka območja, kot sta
Brda in Kras, ki sta v Italiji
obrobna predela veliko večjih
regij na slovenskem ozemlju,
kjer je upravljanje z divjadjo
urejeno bistveno drugače.
Zakaj je Dežela tako oddal-
jena, čeprav sta upravi pod
istim političnim predzna-
kom?
Dežela FJK ima zakonodajno
oblast. Upravljanje teritorija je
pa nekaj bistveno drugačnega.
Dežela je pripravila reformo
krajevnih uprav, s katero cen-
tralizira upravljanje teritorija,
ga odvzema krajevnim skup-
nostim. Način delovanja na
deželni ravni pa ni usmerjen v
dialektiko s prebivalci oz. s
podjetji oz. z institucijami. Na-
staja vrzel med lokalno in
deželno ravnjo in nisem pre-
pričana, da bodo medobčinske
unije to razdaljo lahko zapol-
nile. Dežela se ni pripravila na
lastno reformo. In v tem pro-
cesu ni dovolj zaščitila pravic
slovenske manjšine.
Na Pokrajini bi lahko naredili
še ogromno stvari prav zato,
ker gre za upravljanje teritorija,
za razvojne strategije na po-
dročju okolja, turizma, tudi
energetike, prometa in gospo-
darstva. In tudi za slovensko
manjšino.
/ str. 16
Danijel Devetak
Andrej Berdon, Julijan Čavdek, Damijan Terpin
Kristjani in družba24. novembra 20164
Napotki goriškega nadškofa ob koncu svetega leta usmiljenja 
“Nezaželeni gostje”
  veta vrata goriške stolne
cerkve je nadškof Carlo
Roberto Maria Redaelli ob
iztekajočem se svetem letu
usmiljenja zaprl v nedeljo, 13.
novembra. V poznih popoldan-
skih urah se je katedrala kar
napolnila in pred svečanim
zaprtjem, ki je res nekaj nev-
sakdanjega, so bili na vrsti
molitve, pesmi in nekaj
pričevanj o tem, kako je Božja
milost v tem letu delovala v
življenju posameznikov,
družin, župnij, v cerkvenih
združenjih in sploh škofijski
skupnosti.
Tik pred zaprtjem vrat je
nadškof zaupal vernikom ne-
kaj res pomenljivih misli,
dragocene napotke za vsak-
danje zdravo duhovno
življenje, ki so seveda “aktual-
ni”, ko se govori o vratih cer-
kve oz. srca, bi pa bili re-
snično vredni, da jih resno
vzamemo v poštev in tudi
večkrat preberemo.
Jubilej usmiljenja se je
končal, pot milosti v srcu vsa-
kogar in vsake skupnosti pa
se nadaljuje, je bilo poveda-
no. Vrata stolne cerkve je
nadškof lani odprl od zunaj,
letos pa zaprl od znotraj, “kot
bi hotel reči, da Božje usmil-
jenje mora ostati notri, zunaj
pa naj bo zaprto vse, kar je
proti njemu. To pa je treba
narediti najprej na osebni
ravni”.
Kaj naj torej ne prestopi praga
našega srca? “Najprej naši grehi
in še zlasti najhujši”: niso na-
jhujši padci, vezani na osebne
šibkosti, značaj in težke razme-
re, temveč prevzetnost in pre-
pričanje, da se lahko rešimo sa-
mi: nezaupanje v Boga, dejstvo,
da nismo sprejeli evangelija kot
odločilnega kriterija za naše
življenje. Grehi bodo s pomočjo
milosti ostali zunaj, samo če jih
bomo prepoznavali.
V naše srce naj ne vstopajo zlob-
ne misli, tiste, ki so prepletene s
čustvi, spomini, občutki gren-
S kobe, zaprtosti in odvratnosti;na primer: nerešen spomin nadoživeto krivico, neuresničena
pričakovanja, ponižanje, češ da
nismo bili dovolj ovrednoteni,
zavist, ki uhaja nadzoru, razhu-
deno ljubosumje, posesivna
čustva, ki hočejo instrumentali-
zirati ljudi, grenka samota. “Te
misli so zelo nevarne. Treba jih
je takoj ustaviti”. Če stopijo v
srce in se tam “ugnezdijo”, uga-
sijo moč vere in preprosto,
umirjeno srečo. Včasih žal sko-
raj uživamo v svoji samovšečno-
sti in v grenkem okusu, ki ga za
sabo prinašajo te misli in ta
čustva.
Tretjo skupino “nezaželenih go-
stov”, ki jim ne smemo odpreti
vrat svojega srca, sestavljajo
predsodki: predsodki do oseb, ki
jih sodimo in sploh ne jemlje-
mo v poštev možnosti, da se
lahko spremenijo; predsodki tu-
di do Boga, do doživljanja vere,
do Cerkve: “Vem že jaz, kako je
treba govoriti, moliti, slaviti,
krščansko živeti …”.
V naše srce naj dalje ne vstopajo
skrbi. Seveda ne gre za skrbi, ki
se porajajo iz ljubezni, kot npr.
skrb za otroke, svojce, lastno
skupnost, pa tudi “pravična in
previdna skrb za prihodnost se-
be in oseb, ki so nam zaupane”,
modra skrb za zdravje, službo.
Škof je v svojem nagovoru želel
opozoriti zlasti na obsesivne in
mučne skrbi človeka, ki ne zau-
pa v previdnost Božje ljubezni,
ki “ne ve, da smo itak in vedno
v njegovih rokah. In te roke so
dobre”.
Torej: grehi, misli, predsodki in
skrbi. Gospod naj nam pomaga
biti pozorni, da v naše srce ne
vstopi, kdor bi ga rad napolnil z
zagrenjenostjo.
Vrata srca niso koristna samo za-
to, da v nas ne stopijo nezažele-
ni gostje, temveč predvsem za-
to, da čuvamo to, kar je v srcu
najdragocenejšega. “Ni nekaj,
ampak Nekdo: Go-
spod Jezus. Če je v
našem srcu, se vse
spremeni: bodisi ta-
krat, ko ga z veseljem
in navdušenjem čuti-
mo navzočega v tre-
nutkih posebne milo-
sti, bodisi takrat, ko
nas premetava nevih-
ta”. Njegova stalna pri-
sotnost v nas prinaša v
naše življenje veliko
darov, o katerih govori
tudi evangelij. Najprej
je to gorečnost, ki sta
jo izkusila učenca na
poti v Emavs, ogenj, ki
segreje, oživi, da spoz-
nati, da so njegove be-
sede resnične in pri-
našajo luč. Velik dar je
veselje, ki pa ne more
ostajati zgolj naše, am-
pak ga moramo deliti
z drugimi. “Kdor je iz-
kusil usmiljenje, kdor
je doživel in globoko
doživlja srečo od-
puščanja in Jezusove
prisotnosti, ne more
ne posredovati teh da-
rov tudi drugim” s
preprostostjo, po-
nižnostjo in veliko-
dušnostjo. “Sad jubile-
ja” v srcu vsakogar naj bo po pri-
poročilu nadškofa tudi slava.
“Že zdaj živimo slavo, ker so
Božji otroci, Kristusovi bratje in
sestre, tempelj Duha. Nič manj”.
V našem srcu, ki je doživelo od-
puščanje in se stalno prenavlja
v usmiljenju, naj torej domujejo
gorečnost, veselje, velikodušna
delitev darov in slava. V tem
srcu naj vedno odmeva njegova
beseda: 'Bodite pogumni: jaz
sem svet premagal'!  (Jn 16,33)
“Kajti On je in ostaja v našem
srcu”, je sklenil nadškof. / DD
Cerkveni in družbeni antislovar (29a)  
Č kot ČRKARSKA
PRAVDA (1)
  ri pouku slovenskega jezika
smo najbrž vsi slišali za spo-
pad iz naslova, ko sta se dve
literarno-kulturni struji spopadli
za abecedo, ki naj bi jo uporablja-
li, šlo je torej za jezikovni spopad,
ki ga pa poznamo tudi danes.
Vendar pa je v tistem spopadu iz
19. stoletja dejansko vsem šlo za
to, da bi delali za skupno dobro,
ne pa proti, da bi delali za jezik,
ne pa proti njemu, zatorej niso
skušali ustvariti nekakšen protije-
zik, kakršnega skušajo ustvariti
danes, ta novodobna “črkarska
pravda” pa je tudi precej bolj pri-
tlehna, kakor so pritlehne postale
že mnoge tiste vojne, ki se ne bo-
jujejo s pomočjo kovinskega
orožja, ne moremo pa po drugi
strani dejati, da orožje bojevanja
ni manj materialno samo zato,
ker je besedno oz. črkarsko, če
ostanemo zvesti naslovu. Vseka-
kor drži za vse ideologije, da mo-
rajo predložiti neko svoje bese-
dišče, da bi tako vsilile svojo “ve-
ro”, svoj “credo”. Kdor ima v lasti
besede, ta lahko oblikuje misel-
nost. Napravili bomo majhno po-
tovanje po tehnikah, ki jih za to
uporabljamo, za kar nam najbrž
en sam zapis ne bo zadostoval. Za
začetek naj rečemo, kako mora
obstajati, da je vse na svojem me-
stu, močna povezava med re-
sničnostjo in jezikom, saj ima je-
zik nalogo, da izraža in sporoča
svet, da ga torej razodeva. Besede,
zato pa tudi črke, so potrebne, da
označujejo resničnost, zato pa so
tudi orodje resnice. Stvari je treba
imenovati z njihovim imenom,
reči bobu bob, kot pravi rek. V
začetku je Bog stvari najprej ustva-
ril, jih postavil v bivanje, nato pa
dal človeku nalogo, da jih poime-
nuje: “Gospod Bog je izoblikoval
iz zemlje vse živali na polju in vse
ptice pod nebom ter jih pripeljal
k človeku, da bi videl, kakšna ime-
na jim bo dal, in da bi vsako živo
bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga
dal človek. Tako je človek dal ime-
P na vsej živini in vsem pticam nanebu in vsem živalim na polju”(1 Mz 2,19-20a). Zatorej je Bog dal
človeku, kot vidimo, tudi jezikov-
no svobodno voljo, poleg le-te na
vseh področjih bivanja, kar se vse-
lej izkaže kot dvorezen meč. Vsa-
kokrat, ko človek zablodi, namreč
nastane določena ideologija,
ideologije vseh časov pa nočejo
priznati resničnosti, takšne,
kakršna pač je in se tudi kaže,
temveč želijo ustvariti (pomenlji-
va beseda!) svojo lastno re-
sničnost - resničnost tako ni več
tisto, kar je, temveč tisto, kar
želim, da je. V materinem trebu-
hu tako ni več otrok, po naravi
moškega ne privlačijo ženske,
temveč je v materinem trebuhu
skupek celic, po naravi pa moške-
ga ne privlačijo le ženske, temveč
ga privlači, da bomo čim širši,
marsikdo in marsikaj, pa tudi šte-
vilčno ni treba omejevati. Temu
lahko brez težav rečemo raciona-
lizem, saj gre za to, da se v glavi
ali v več glavah rodi neka re-
sničnost, ki pravzaprav obstaja sa-
mo tam, kdor je pa zadevo iz-
našel, jo želi ne le zamenjati, tem-
več vsiliti, namesto prave in edine
resničnosti. Da bi napravili novo
resničnost, je treba po eni strani
porušiti staro, zatem pa zamenjati
tudi izraze stare resničnosti, tudi
zato, da bi preprečili druge možne
vrste miselnosti od nove re-
sničnosti. Najbrž ni treba posebej
poudarjati, ker smo lahko ugoto-
vili že sami, da tu Stvarnik ni po-
treben, saj je na njegovo mesto
stopil človek oz. skupina ljudi, ki
so po navadi bolj ljudje od ostalih,
podložnikov, kot nam lepo
pričuje, recimo, Orwellova 'Žival-
ska farma'. Namesto stare, teo-
centrične religije, kjer je torej v
središču Bog, se postavi nova, an-
tropocentrična religija, kjer je v
središču človek, a le tisti, ki je bolj
človek od drugih, podložnih lju-
di.
Andrej Vončina
  omisija za reševanje
vprašanj prikritih grobišč
intenzivno izvaja letošnji
program. Pri urejanju prikritih
vojnih grobišč se po mnenju
predsednika komisije Jožeta
Dežmana vzpostavlja normalno
stanje. Dela v Hudi Jami nemo-
teno potekajo, doslej so iz rova
svete Barbare iznesli že 650 po-
smrtnih ostankov žrtev, so dejali
na novinarski konferenci.
Vzrok za vzpostavitev normalne-
ga stanja na področju urejanja
prikritih vojnih grobišč Dežman
vidi v lanskoletnem sprejemu
zakona o prikritih grobiščih in
pokopu žrtev, ki nadgrajuje pro-
gramska načela komisije iz leta
2010.
Ob tem je ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in ena-
ke možnosti odločilo, da se bodo
izvedli izkop, prenos in pokop
vseh žrtev iz rova svete Barbare
v Hudi Jami. “Po sprejemu zako-
na se je zgodba začela intenziv-
no razvijati, posebna zasluga za
to gre ministrstvu za gospodar-
stvo in tehnologijo”, je dodal.
Član komisije in zgodovinar
K Mitja Ferenc je poudaril, da jekomisija za letos načrtovala ure-ditev še približno 70 prikritih
vojnih grobišč do stopnje, ki bo
omogočala pripravo predloga za
vpis grobišča v register vojnih
grobišč. V teh mesecih sondirajo
45 prikritih vojnih grobišč, ure-
jajo jih 60, iz 19 grobišč naj bi
žrtve izkopali in pokopali.
Posmrtne ostanke 381 žrtev so
tako našli v grobiščih Selo pri
Pancah, Koželj pri Velenju,
Košnica pri Celju in v grobišču
Zakriž pri Cerknem, še tri ali štiri
grobišča morajo preveriti, če so
v njih žrtve.
Ferenc je pojasnil, da se izkop
posmrtnih ostankov v Hudi Ja-
mi nadaljuje, doslej so iznesli že
650 žrtev. “Do konca jaška nam
verjetno ostane še okoli 25, 26
metrov globine,
ocenjujemo, da bo
število žrtev večje
od predvidevane-
ga. To bi znalo biti
krepko čez 3500”,
je poudaril in do-
dal, da se bodo de-
la v Hudi Jami končala do konca
prihodnjega leta.
Vse izkopane žrtve iz Hude Jame
po forenzični preiskavi po bese-
dah Ferenca pripeljejo v kostni-
co na Dobravskem pokopališču
v Mariboru, kjer čakajo na
odločitev hrvaških oblasti, ali jih
bodo pokopali na slovenskem
ali hrvaškem ozemlju. Slovenske
žrtve do začetka in poteka iden-
tifikacije ostanejo v kostnici. Če
bo opravljena pozitivna osebna
identifikacija na podlagi DNK,
pa bodo posmrtne ostanke vrnili
družinam, da jih pokopljejo v
družinskem krogu, je še dodal
Ferenc.
Za urejanje prikritih vojnih gro-
bišč je v letošnjem proračunu
predvidenih 500.000 evrov, še
450.000 pa za prihodnje leto. Za
naslednje leto je obseg programa
komisije enak, poleg tega se bo-
do začeli pogrebi. To pa terja so-
delovanje države z lokalnimi
skupnostmi za zagotovitev loka-
cij, izvedbo pogreba in
odločitev, kako naj izgleda od
države financirani grob, so dejali
sogovorniki.
Nadaljujejo se izkopavanja žrtev
Komisija za reševanje prikritih grobišč
intenzivno izvaja letošnji program
Jože Dežman
S 1. strani
65 let neprekinjenega ...
  vodoma je goste prire-
ditve, med katerimi so
bili tudi koprski škof dr.
Jurij Bizjak, upokojeni koprski
škof msgr. Metod Pirih, prvi
ravnatelj te šole msgr. Vinko
Lapajne, župan občine Vipava
mag. Ivan Princess, številni
nekdanji in sedanji zaposleni
ter dijaki, med katerimi je bila
tudi poslanka Državnega zbora
RS Eva Irgl, pozdravil ravnatelj
Škofijske gimnazije Vipava go-
spod Vladimir Anžel. Škofijski
gimnaziji Vipava in domovini
Sloveniji, ki obe letos praznu-
jeta svoj jubilej, je ravnatelj
zaželel veliko srčnih ljudi, saj
le “srčni ljudje zmorejo srčnost
U izžarevati v okolico in samosrčni ljudje zagotavljajo vsemnam srečne prihodnje čase”.
Po prireditvi se je predsednik
republike vpisal v knjigo viso-
kih gostov in v čestitki z naj-
boljšimi željami za prihodnost
Škofijski Gimnaziji Vipava izra-
zil iskreno občudovanje.
Na prireditvi, ki jo je obiskalo
približno tisoč petsto obisko-
valcev, je spregovorila tudi
umetnost. Preplet glasbe, slik
in besed so soustvarili recita-
torji, šolski bend, mešani zbor
Škofijske gimnazije Vipava in
orkester pod vodstvom zboro-
vodkinje Mete Praček.  (Več pri-
hodnjič)
Kristjani in družba 24. novembra 2016 5
  eliki mozaik sli-
karja Marka Ivana Rup-
nika v Vrhpolju je pov-
sem navdušil skupino iz
koprskega Kluba krščan-
skih izobražencev. Do-
mači župnik Janez
Kržišnik je predstavil ce-
lotno zasnovo mozaika
in umetnikovo spo-
ročilo: “Mozaik je nekaj
posebnega, saj je imel
pater Rupnik povsem
proste roke. Drugod, de-
nimo v Fatimi, se je mo-
ral zelo prilagajati zah-
tevam arhitekta. Tu pa
ne”.
Janez Kržišnik je obisko-
valce vodil od podobe
do podobe, ki jih je
ustvaril Prešernov na-
grajenec, slikar in pri-
V morski duhovnik Marko Rup-nik. Njegova dela je doslej vi-delo več ljudi kot dela katere- gakoli drugega slovenskegaumetnika v vsej zgodovini.Eno od pomembnejših del je
naredil tudi sredi Vipav-
ske doline.
Kržišnik je v župnijo
prišel po odhodu Jožka
Berceta tik pred začet-
kom postavljanja mozaika.
Precej detajlov, obraze reci-
mo, je Rupnik naredil že v Ri-
mu. Zato je bi-
lo velikansko
delo nared
“že” v nekaj
tednih. Dela
sicer še vedno
niso povsem
končana,
manjka še
mozaik na
pročelju in ne-
kaj drugih
stvari, je pove-
dal župnik.
Ogromno de-
lo je zahtevalo
tudi ogromno
stroškov, ki pa
jih zaradi pro-
stovoljnega
  adškofijska karitas Mari-
bor tudi letos opaža, da
se stiske ljudi, ki potre-
bujejo njihovo pomoč, poglablja-
jo. Kot je na novinarski konferen-
ci v sredo, 16. novembra, povedal
predsednik organizacije Branko
Maček, so odobrili že okoli 450
prošenj za finančno pomoč in iz-
dali pomoč v hrani skoraj 2000
družinam ali posameznikom. Po-
treb pa je v resnici še več.
Po Mačkovih besedah so se stiske
ne le povečale, ampak v mnogih
primerih poglobile. “Največje so
stiske v tistih primerih, ko dru -
žine in posamezniki ne morejo
poravnavati tekočih položnic za
N nujne pritikline, kot so elektrika,voda, kurjava, ter druge obvezno-sti, na primer položnice za obvez-
nosti za šolanje otrok. Veliko je
brezposelnih, ki jim je poteklo
nadomestilo in zdaj prejemajo
samo denarno socialno pomoč
in otroške dodatke”, je pojasnil.
Na njihova vrata trkajo tudi za-
posleni, ki se le s težavo prebijajo
iz meseca v mesec. “Vse več je
upokojencev, ki kljub skromnosti
težko preživijo s prejeto pokojni-
no. Vse pogosteje opažamo, da
imajo številni iskalci pomoči tudi
težave s telesnim in duševnim
zdravjem”, so poudarili na Nad -
škofijski karitas Maribor, kjer
opa žajo tudi povečano povpra še -
vanje po oblačilih in drugih ra-
bljenih izdelkih, kot so posteljni-
na, posoda in igrače.
V letošnjem letu so na Nadškofij-
ski karitas Maribor za zdaj odo-
brili 453 prošenj za finančno po-
moč prosilcem za plačilo
najosnovnejših življen-
jskih potrebščin. Pomoč v
hrani je prejelo 1996
družin ali posameznikov,
izdanih je bilo 1680 pake-
tov pomoči v oblačilih in
obutvi.
Poleg tega so v mreži Žup-
nijskih karitas razdelili šti-
ri dobave hrane iz opera-
tivnega programa EU za
materialno pomoč najbolj
ogroženim. To je znašalo
493 ton hrane, ki jo je pre-
jelo 19.697 oseb. Prav tako
dobijo dnevno donacije
okoli štiri tone izdelkov gospo-
darskih družb, razdelili pa so tudi
30 ton ostalih do nacij, kjer je tre-
nutno v os pre dju ozimnica.
Skupna razdeljena finančna po-
moč za vse programe pomoči
Nadškofijske karitas Maribor v
prvih štirih mesecih letošnjega
leta je znašala nekaj manj kot
300.000 evrov. Generalni tajnik
Darko Bračun ocenjuje, da se je
Nadškofijska karitas Maribor 
Stiske ljudi se
poglabljajo!
dela Kržišnik niti ne more
točno oceniti. Čeprav župnija
še vedno ni izplačala vseh
dolgov, pa o pobiranju vstop-
nine po zgledu mnogih za-
hodnih turistično priljublje-
nih cerkvah sploh ne raz-
mišlja. “Kdor želi pomagati,
lahko to stori in da svoj pri-
spevek v pušico v cerkvi.
Vstopnine v cerkev pa ne bo-
mo pobirali”, je bil odločen
Kržišnik.
Obiskovalce je pritegnila po-
doba apostola Tomaža, ki se s
prsti grabi za Kristusovo rano,
kot bi hotel tako splezati nanj.
Kržišnik pa je pojasnil, da gre
za staro simboliko mnogih
umetnikov, ki so ga upoda-
bljali celo tako, da je imel To-
maž celo roko v rani: “Tomaž
se dotika Kristusa, saj se je z
izpovedjo vere na novo rodil
iz njegove prebodene strani
in kot novi človek bo lahko
hodil po vodi. Tudi mi se bo-
mo v ljubezni do Kristusa po-
novno rodili”.
Obiskovalci so po ogledu za-
vili še do župnišča, kjer so
imeli agape. Klub krščanskih
izobražencev je tako obeležil
sklep svetega leta usmiljenja
in začel novo “sezono”. Pri-
pravljajo adventna predavan-
ja, ki bodo ob decembrskih
sredah ob 19. uri v rotundi bl.
Elija ali v tako imenovani ve-
roučni šoli na Dijaški ulici ob
župnišču v Kopru. Prvi večer,
7. decembra, bo uvedel gost
Martin Brecelj, časnikar, ki bo
spregovoril o zanimivi temi
svoje nove knjige Anatomija
političnega zločina, v kateri je
po toliko desetletjih slednjič
ugotovil, kateri trije so bili
morilci Stanka Vuka in njego-
ve soproge Danice. Govorili
bodo tudi o spravi, ki jo je na
poveden način upodobil tudi
Rupnik v Vrhpolju: jagnje od-
pušča levu in mu daje v šapo
svojo nožico.
Tino Mamić
Srečanje KKI v Vrhpolju
Rupnik je tu imel povsem proste roke
  Papeževe misli ob zaprtju svetih vrat
Vedno ostajajo na stežaj
odprta vrata Usmiljenja
VATIKAN 
nanje po pomoč letos obrnilo de-
set odstotkov več ljudi kot lani.
“Vsem poskušamo vsaj malo
omiliti stisko, a smo omejeni s
sredstvi”, je povedal.
“Pomagamo pa ne samo doma,
ampak tudi na tujem”, je dodal
Maček.
Nadškofijska
karitas Maribor
je tako v okviru
postne akcije
Ne pozabimo
na začetku no-
vembra odpo-
slala že tretji le-
tošnji kontin-
gent pomoči
socialno naj-
bolj ogroženim
na področju ju-
govzhodne
Evrope. Tokrat-
na humanitar-
na pomoč za Aleksinac v Srbiji je
vsebovala 390 paketov rabljenih
oblačil, osnovnih higienskih po-
trebščin in druge nujno potrebne
pomoči. “Skupno smo odposlali
kar 16.359 razli čnih kosov huma-
nitarne pomoči”, je povedal
Maček.
V Aleksinac so že prej poslali en
kontingent in še enega v Bolga-
rijo. Skupaj je bilo tako odposla-
nih 15 ton oz. 1779 paketov po-
moči.
Zbiranje sredstev se medtem na-
daljuje. Letošnji Teden Karitas bo
potekal od 21. do 27. novembra
pod geslom V objemu dobrote na
459 župnijskih Karitas, kjer preko
celega leta dela okoli 11.000 pro-
stovoljcev. Osrednji dogodek je
bil ponovno dobrodelni koncert
Klic dobrote, ki je bil 23. novem-
bra z neposrednim prenosom na
Televiziji Slovenija, Radiu Slove-
nija in Radiu Ognji šče. V času
koncerta in še ves december bo-
do zbirali sredstva za pomoč slo-
venskim družinam v stiski.
Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor
  a nedeljo Kristusa Kralja,
20. novembra 2016, je
papež Frančišek zaprl
sveta vrata usmiljenja bazilike sv.
Petra in nato na Trgu sv. Petra z
novimi kardinali daroval sveto
mašo. Slovesni praznik Kristusa
Kralja vesoljstva je tokrat okro-
nal sveto leto usmiljenja, je dejal
sveti oče. Njegovo kraljevo do-
stojanstvo je protislovno, saj je
njegov prestol križ, njegova kro-
na je iz trnja, ne nosi razkošnih
oblačil, nima bleščečih prstanov
na prstih, temveč z žeblji prebo-
dene roke, nima nobenega za-
klada, temveč je prodan za 30
novcev. Jezusovo kraljestvo ni
od tega sveta, pa vendar ravno v
njem najdemo odrešenje in od-
puščanje. Kajti “veličina njego-
vega kraljestva ni moč tega sveta,
temveč Božja ljubezen, ljubezen,
ki je sposobna doseči in ozdra-
viti vsako stvar”. Kristus je pre-
bival v naši človeški bedi, izkusil
je krivičnost, izdajo, za-
puščenost, okusil je smrt, grob,
predpekel. Tako je naš Kralj do-
segel skrajne meje vesoljstva, da
bi objel in rešil vsako živo bitje.
“Ni nas obsodil, niti ni nas osvo-
jil, nikoli ni prelomil naše svo-
bode, temveč je šel naprej s po-
nižno ljubeznijo, ki vse opraviči,
vse upa, vse prenaša. Samo ta
N ljubezen je premagala in še na-prej premaguje naše največje na-sprotnike: greh, smrt in strah”.
Jezusovo gospodovanje spreme-
ni greh v milost, smrt v vstajen-
je, strah v zaupanje. “Dokaj lah-
ko bi bilo verjeti, da je Jezus Kralj
vesoljstva in središče zgodovine,
ne da bi za nas postal Gospod
našega življenja. Vse to je za-
man, če ga ne sprejmemo oseb-
no in če tudi ne sprejmemo nje-
govega načina kraljevanja”. Pri
tem nam pomagajo osebnosti iz
nedeljskega evangelija, je po po-
ročanju Radia Vatikan dejal pa-
pež: ljudstvo, ki gleda, skupina,
ki je blizu križa, in hudodelec,
križan zraven Jezusa.
Ljudstvo
Evangelij pravi, da je “stalo in
gledalo” (Lk 23,35). Nihče ni re-
kel nič, nihče se ni približal.
Ljudstvo od daleč gleda, kaj se
dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi
lastnih potreb gnetlo okoli Jezu-
sa, zdaj pa je do njega na razdalji.
Zaradi različnih okoliščin
življenja ali zaradi naših neure-
sničenih pričakovanj imamo tu-
di mi skušnjavo, da zavzamemo
razdaljo do Jezusovega kralje-
vanja, da ne sprejmemo čisto do
konca pohujšanja njegove po-
nižne ljubezni, ki vznemirja naš
jaz. Raje ostanemo ob oknu, ob
strani, kot pa da bi se približali
in mu bili bližnji. Toda sveto
ljudstvo, ki ima Jezusa za Kralja,
je poklicano hoditi po poti nje-
gove konkretne ljubezni, se
vprašati, vsakdo vsak dan: “Kaj
me ljubezen prosi, kam me
žene? Kakšen odgovor dajem Je-
zusu s svojim življenjem”?
Skupina
V drugi skupini so različne oseb-
nosti: poglavarji ljudstva, vojaki
in hudodelec. Vsi ti se Jezusu po-
smehujejo. Na enak način ga iz-
zivajo: “Reši samega sebe”! Ta
skušnjava je hujša od tiste, ki jo
ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezu-
sa, kakor ga je skušal na začetku
evangelija hudič (Lk 4), da bi se
odpovedal kraljevanju na Božji
način in bi to počel z logiko tega
sveta: 'Stopi s križa in porazi so-
vražnike'! Če je Bog, naj pokaže
moč in superiornost! Ta skušnja-
va je neposreden napad na lju-
bezen: “Reši sebe”; torej ne dru-
ge, temveč sebe. Prevlada torej
jaz. Ta skušnjava, prva in zadnja
v evangeliju, je najhujša. Toda
pred tem napadom na njegov
način bivanja Jezus ne odreagi-
ra, ne brani se, ne skuša pre-
pričati, ne zagovarja svojega
kraljevanja. Še naprej ljubi, od-
pušča, preizkušnjo živi po
Očetovi volji, z gotovostjo, da bo
ljubezen obrodila sa-
dove.
Da bi sprejeli Jezuso-
vo kraljevo dostojan-
stvo, smo poklicani
bojevati se proti tej
skušnjavi ter usmeri-
ti pogled na Križane-
ga, da mu postane-
mo vedno bolj zve-
sti. Kolikokrat pa
smo med nami iskali
potešitev gotovosti s
ponudbami sveta?
Kolikokrat smo bili
skušani, da bi stopili
s križa? Privlačna
moč oblasti in uspe-
ha se nam je zdela
lahka in hitra pot za
razširjanje evangeli-
ja. Tako smo hitro
pozabili, kako deluje Božje kral-
jestvo. To leto usmiljenja nas je
vabilo, da spet odkrijemo sre-
dišče, da se vrnemo k bistvene-
mu. Čas usmiljenja nas poziva,
naj gledamo resnično obličje
našega Kralja, tisto, ki zažari na
Veliko noč, ter da odkrijemo
mlado in lepo obličje Cerkve, ki
žari, ko sprejema, osvobaja, je
zvesta, uboga s sredstvi in boga-
ta v ljubezni, ko je misijonarska.
Usmiljenje, ki nas je pripeljalo
do srca evangelija, nas opomin-
ja, naj se odpovemo navadam in
razvadam, ki ovirajo služenje
Božjemu kraljestvu, in da najde-
mo svojo smer samo v večnem
in ponižnem Jezusovem kralje-
vanju in ne v prilagajanju na
začasno slavo in menjajočo se
oblast.
Hudodelec
V evangeliju se pojavi še ena
osebnost, ki je še bliže Jezusu. To
je hudodelec, ki prosi Jezusa:
“Jezus, spomni se me, ko prideš
v svoje kraljestvo”! Ta oseba, ki
je preprosto samo gledala Jezu-
sa, je verjela v njegovo kraljestvo.
Ni se zaprl vase, temveč se je s
svojimi grehi obrnil na Jezusa.
Prosil je, naj se ga spomni, in je
doživel Božje usmiljenje: “Danes
boš z menoj v raju”. Bog se nas
takoj, ko mu damo priložnost,
spomni. Pripravljen je popolno-
ma in za vedno izbrisati greh, saj
si njegov spomin ne zapomni
storjenega zla in mu niso vedno
pred očmi prizadejane mu žalit-
ve. Bog nima spomina za greh,
temveč za vsakega od nas, nje-
govih ljubljenih otrok. In verja-
me, da je vedno možno začeti
znova.
Prosimo tudi mi za dar tega od-
prtega in živega spomina, je poz-
val papež. Prosimo
za milost, da ne bo-
mo nikoli zaprli
vrat sprave in od-
puščanja, temveč da
bomo znali iti on-
kraj zla in razhajanj
ter tako odpirali
vsako možno pot za
upanje. Kakor Bog
verjame v nas on-
kraj naših zaslug,
tako smo tudi mi
poklicani širiti
upanje in dati pri-
ložnost drugim. Saj,
četudi se zaprejo
sveta vrata, ostanejo
vedno na stežaj od-
prta resnična vrata
usmiljenja, ki je Kri-
stusovo srce. Iz pre-
bodene strani Vstalega izvirajo
do konca časov usmiljenje, to-
lažba in upanje.
Mati Usmiljenja
Veliko romarjev je prestopilo
sveta vrata in izven dometa
hrupnih kronik okušalo Gospo-
dovo dobroto. Nadaljujmo to
pot, na njej naj nas spremlja Ma-
rija, ki je tudi bila blizu križa.
Ona nas je tam rodila kot nežna
Mati Cerkve in želi vse zbrati
pod svoj plašč. Ona je Mati
usmiljenja in, če njej zaupamo
vsako našo molitev, ne bo v nje-
nih usmiljenih očeh ostala brez
odgovora.
Po sveti maši je papež Frančišek
podpisal apostolsko pismo Mi-
sericordia et misera, namenjeno
vsej Cerkvi, da bo lahko še na-
prej živela usmiljenje z isto in-
tenzivnostjo, kot ga je okušala
skozi ves jubilej.
Goriška24. novembra 20166
Štandrež / Praznovanje župnijskega
zavetnika
Tudi letos bo praznovanje v organizaciji župnije sv. Andreja
apostola, PD Štandrež in društva sKultura 2001 zelo pestro. V
soboto, 26. novembra, bodo ob 9.15 v župnijskem parku
adventne delavnice (izdelovanje adventnih venčkov); ob 18.15
v župnijski cerkvi spovedovanje, ob 19.00 maša. V nedeljo, 27.
novembra: ob 10. uri praznična sv. maša (vodi župnik Karlo
Bolčina), ob 11.00 na trgu sv. Andreja podelitev štirinajstega
klasa; ob 11.15 praznična sv. maša; ob 16.30 praznične
večernice (vodi upokojeni nadškof De Antoni), ob 17.00 v
župnijski cerkvi koncert duhovne glasbe (Mirko Butkovič, orgle,
Marjan Bunič, recitativ). Od 28. novembra do 2. decembra bodo
duhovne vaje za vse (vodi škof Metod Pirih). V torek, 29.
novembra, ob 14. uri v župnijskem domu otroška gledališka
predstava. V sredo, 30. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi
praznična sv. maša. V soboto, 2. decembra, ob 19. uri v
župnijski cerkvi sklep duhovnih vaj in zahvalna sv. maša.
Martinovanje društev Jadro in Tržič
Martinovanje je že od nekdaj priljubljen praznik za člane društev
Jadro in Tržič. Tudi letos sta laški društvi, in sicer v soboto, 12.
novembra, organizirali enodnevni izlet na Kras in si šli ogledat
rojstno hišo Srečka Kosovela. Na pot so se izletniki odpeljali z
dvema kombijema. Čeprav so bile vremenske napovedi bolj
slabe, so upali, da ne bo deževalo. Na Krasu sta jih k sreči
sprejela burja in sramežljivo sonce, ki je posijalo skozi temne
oblake. Najprej so si ogledali mlako v Prčjem dolu, nato šli na
Repentabor, kjer jih je v svetišču sprejel duhovnik Anton
Bedenčič. Obiskali so tudi domačijo v Tomaju, v kateri je živel
pesnik Srečko Kosovel. Obvezen je bil tudi postanek na bližnjem
pokopališču, kjer je družinska grobnica Kosovelovih in v
katerem počiva tudi pesnik. Po Srečku Kosovelu so Slovenci v
Laškem pred kratkim poimenovali zelenico v Tržiču, tako da je
pesnik s Krasa prisoten tudi tu in v Ronkah, kjer je po njem
poimenovana ulica. Nato so se laški izletniki odpravili še v
Sežano, v botanični park. Tu so si privoščili okusno kosilo. Sledil
je obisk Dutovelj in nekaterih kleti, v katerih so imeli degustacijo
žlahtnega terana. Nazadnje so imeli še postanek v cerkvi na
Vejni. Tu se dviga mogočna, a hkrati preprosta zgradba, ki s
svojo veličino kraljuje nad Trstom in njegovim čudovitim zalivom:
zgrajena je kot prizma z neštetimi površinami. Dviga se iz žive
skale kraškega grebena in iz mračne zelenine borovcev.
Sovodenjska sekcija SSk o referendumu in
aktualnih občinskih zadevah
Občinska sekcija stranke Slovenska skupnost v Sovodnjah ob
Soči je na zadnjem sestanku obravnavala aktualne politične in
upravne zadeve, ki se nanašajo na občinsko stvarnost.
Sestanek se je začel z uvodom sekcijskega tajnika Igorja
Tomsiča, ki je članom predstavil delovanje svetniške skupine v
sovodenjskem občinskem svetu in nekaj predlogov, zato da bi
sekcija imela več aktivnih pobud. Več je namreč okoliščin in
priložnosti na sovodenjskem območju, ki so bolj malo poznane
in bi jih lahko izkoristili za razvoj na gospodarskem področju.
Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je predstavil ustavne reforme,
ki bodo predmet ustavnega referenduma prihodnjega 4.
decembra. Italija potrebuje reforme, da bi bila bolj učinkovita,
a te morajo biti pripravljene na primeren način. V predlagani
reformi pa je vrsta krit ičnih situacij ,  ki  so predmet
zaskrbljenosti, predvsem zaradi centraliziranja oblasti in
nedorečenosti določenih vidikov odnosa med državo in deželo
ter v na novo organiziranem senatu. Za Slovence, ki živimo v
FJK, pa je nesprejemljivo dejstvo, da zdajšnja vlada ni vključila
v reformo zagotovitve prisotnosti slovenskega predstavnika v
parlamentu. Zaradi tega stranka SSk meni, da se na
referendumu voli NE, kar je sovodenjska sekcija podprla. Člani
sovodenjske sekcije so na seji obravnavali še vprašanje
parkirišč v Sovodnjah, ki ostaja še nerešeno tudi po odprtju
občinske knjižnice; v pretres so vzeli še vprašanje uporabe
telovadnice in dodeljevanje sklopov uporabnikom ter stanje
občinskih cest. Bolj podrobno so se pogovorili o deželnem
sklepu št. 1963 z dne 21. oktobra 2016, ki zadeva sovodenjski
občinski regulacijski načrt. Dežela FJK je namreč k splošnemu
regulacijskemu načrtu, ki ga je predstavila občina Sovodnje ob
Soči, pripisala devet zavezujočih opomb, ki jih bo občinska
uprava morala upoštevati pri dokončni odobritvi.
Novi umetniški vodja v SNG Nova Gorica
Direktorica SNG Nova Gorica Maja Jerman Bratec je za vodenje
umetniško strokovnega dela v SNG Nova Gorica ob
predhodnem podanem pozitivnem mnenju Strokovnega sveta
gledališča imenovala gospoda Marka Bratuša. Diplomiral je iz
dramaturgije na AGRFT in magistriral iz radijske režije.
Kratke
Od 27. novembra do 3. decembra
Duhovne vaje v dekaniji Štandrež
  ed 27. novembrom in
3. decembrom bodo
v štandreški cerkvi
oz. v bližnji župnijski dvorani
potekale duhovne vaje za ver-
nike dekanije Štandrež. Kot
piše na lističu, ki ga vsakdo
lahko najde po naših cerkvah,
nam je nadškof Carlo R. M. Re-
daelli z letošnjim pastoralnim
pismom zaupal, da sta mu na
poseben način pri srcu osebno
in občestveno življenje v Kri-
stusu. “Kako naj krščansko
živimo sredi 21. stoletja? Kako
naj kljubujemo vedno
močnejšim vplivom pogan-
skih primesi, potrošniških raz-
vad in brezbrižnosti do vsega,
kar je Božje in človeško? Od
nekdaj je Cerkev iskala navdi-
he za svoje izbire v razsvetljen-
ju Svetega Duha. In to nadal-
juje še danes”, pišejo naši du-
hovniki. Duhovne vaje bo vo-
dil upokojeni koprski škof
M msgr. Metod Pi-rih, ki bo “z na-mi delil svojo
bogato izkušnjo
podeljevanja da-
rov Sv. Duha
krščencem, bir-
mancem, diako-
nom, novomašni-
kom”.
Komu so namenje-
ne?
Duhovne vaje so na-
menjene - kot piše na
lističu - vsem verni-
kom in vsem, ki iščejo
resnico, vsem, ki se vsak
dan vozijo v službo, in
vsem, ki so že v pokoju,
vsem, ki so izgubili zapo-
slitev in vsem, ki jo iščejo;
vsem, ki želijo poglobiti
svojo vero, in vsem, ki čuti-
jo breme verovanja; mate-
ram in očetom ter vsem, ki
nudijo duhovno starševstvo
bratom in se-
stram; vsem, ki
menijo, da je
Cerkev “bolna”
in si želijo, da bi
“ozdravela”.
Kdaj?
Te “posebne, neo-
bičajne in časovno
omejene” duhovne
vaje se bodo začele
na prvo adventno
nedeljo, 27. novem-
bra, in nadaljevale ves
teden, do 2. decembra.
V soboto, 3. decembra,
bo za vse udeležence
zahvalna evharistija. V
torek, četrtek in petek
popoldne bo škof Metod
na razpolago za osebni po-
govor. Kdor se bo želel
osebno srečati z njim, naj
se vnaprej vpiše na list, ki bo
vsak dan na razpolago v cer-
kveni veži. b
Spored
V nedeljo, 27. novembra, bodo
ob 16.30 praznične večernice,
sledi uvodni nagovor nadškofa
Dina De Antonija; o 17. uri
koncert duhovne glasbe (prof.
Mirko Butkovič, orgle; Radio
Ognjišče, misli). Vsak dan od
ponedeljka do petka: ob 18. uri
premišljevanje, ob 18.45 tišina
pred Najsvetejšim, ob 19.30
maša, ob 20.15 odmor, ob
20.30 skupni pogovor, nato
večerna molitev. V torek,
četrtek in petek med 15.30 in
17.30 osebni pogovori s ško-
fom; v soboto, 3. decembra,
med 16. in 18.30 spovedovan-
je, ob 19. uri sklepna sveta
maša. Premišljevanja ob 18. uri
bodo imela različne teme: v
ponedeljek o vlogi Sv. Duha v
Cerkvi, v torek o vlogi Sv. Du-
ha v kristjanovem življenju, v
sredo o Svetem pismu in oseb-
ni rasti, v četrtek o potrebnosti
molitve v krščanskem življen-
ju, v petek o nedeljskem bogo-
služju, občestvu Svetega Duha.
Toplo vabljeni!
  1. nagrada Mirko Špacapan: Prejemnik je Hilarij Lavrenčič
Nadarjen in ustvarjalno
iskriv glasbenik
CECILIJANKA 
  borovodja, dirigent, peda-
gog, skladatelj in kulturnik
Hilarij Lavrenčič je dobit-
nik prve nagrade Mirko Špaca-
pan, ki je namenjena posamezni-
kom ali skupinam, zaslužnim na
glasbenem področju. No-
vost na letošnji reviji Ce-
cilijanka je bila podelitev
te nagrade, ki sta jo v spo-
min na dr. Mirka Špaca-
pana, vnetega pevca in
glasbenika, razpisala
Društvo/Associazione
Onlus Cure Palliative Mir-
ko Špacapan, Amore per
sempre - Ljubezen za ved-
no in Kulturni center Loj-
ze Bratuž. Nagrado je Hi-
lariju Lavrenčiču izročila
vdova Mirka Špacapana,
dr. Manuela Quaranta,
predsednica omenjenega
društva. Predsednica
KCLB Franka Žgavec je
prebrala utemeljitev, v ka-
teri je komisija najprej v
glavnih obrisih navedla
Lavrenčičevo glasbeno
pot, ki se je začela že v
otroških letih v domačem
krogu, saj je bil njegov
oče organist in zborovodja. Študij
klavirja je Hilarij Lavrenčič obi-
skoval v goriški šoli Istituto di
Musica. Pod mentorstvom prof.
Elene Lipizer je l. 1982 z odliko
diplomiral na konservatoriju To-
madini v Vidmu. Pri prof. Huber-
tu Bergantu, v okviru društva
Mirko Filej, je bolje spoznaval
žlahtni instrument, orgle. Študi-
ral je tudi kompozicijo na omen-
jenem videmskem konservatori-
ju v razredu prof. Zanettovicha.
Po študiju harmonije, fuge in
kontrapunkta se je preusmeril v
študij zborovske kompozicije in
dirigiranja in iz tega diplomiral l.
1994. Od. l. 1986 je zaposlen kot
korepetitor v opernem gledališču
Verdi v Trstu. Že od l. 1980 se po-
sveča tudi pedagoškemu delu:
najprej je poučeval klavir in teo-
rijo na podružnicah SCGV Emil
Komel v Doberdobu in Jamljah,
od l. 1984 pa harmonijo na go-
riškem sedežu. L. 1991 je začel
poučevati tudi na Glasbeni mati-
Z ci v Trstu. Zborovska glasba ga jezmeraj pritegovala. Že v dijaškihletih je na liceju vodil zbor Pri-
mož Trubar, med služenjem vo-
jaškega roka je bil vodja zbora bri-
gade alpincev Julia. Z njim je za-
sedel prvo namesto na vsedržav-
nem tekmovanju. V enem letu je
s tem zborovskim sestavom imel
60 nastopov. V domači vasi je l.
1985 prevzel vodenje MePZ
Hrast, ki se je pod njegovim vod-
stvom, s pridobljenim strokov-
nim znanjem, smotrnim in
vztrajnim delom, kakovostno
dvignil na evropski nivo in dose-
gel vrsto uspehov. L. 1997 je na
tekmovanju Naša pesem v Mari-
boru osvojil zlato plaketo. Od te-
daj je zbor stalen gost tega elitne-
ga tekmovanja in je s svojim diri-
gentom prejemnik številnih priz-
nanj in laskavih pohval. Pod nje-
govim vodstvom je zbor veliko
koncertiral v domačih krajih, pa
tudi v tujini in tesno sodeloval s
krajevnimi skladatelji (Jericijo,
Merku’, Mauri, Zanettovich,
Quaggiato …) in zato bil večkrat
izvajalec novitet. Zbor Hrast je iz-
dal dve zgoščenki, Stezice (1998)
in Petelinček je zapieu. L. 2004 je
prejel srebrno plaketo Javnega
sklada Republike Slovenije za kul-
turne dejavnosti. Letos poteka tri-
deset let, odkar je Hilarij La-
vrenčič postal duša, dirigent,
mentor glasbenega življenja na
Goriškem, piše v utemeljitvi na-
grade. Pod njegovim vodstvom
in ob sodelovanju članic Zveze
slovenske katoliške prosvete, Slo-
venskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel in Kulturnega
centra Lojze Bratuž so bile izve-
dene tri kantate: Hugolina Satt-
nerja Jeftejeva prisega (1986), Ol-
jki (1994) in Soči (2006). Pri vsaki
postavitvi so bili soudeleženi
pevci naših zborov, pevski solisti
in instrumentalisti iz našega in
širšega prostora. L. 1990 se je
začela tudi uspešna pot glasbeno
gledaliških predstav - operet, pri
katerih je vedno imel najpo-
membnejšo in najbolj odgovor-
no nalogo dirigent Hilarij La-
vrenčič. Tako so na odru zaživele
Gobčeva Planinska roža, Vodo-
pivčeva Srce in denar (delo je La-
vrenčič orkestriral v celoti), Be-
natzkijeva Pri belem konjičku,
Gobčeva Hmeljska princesa, Vo-
dopivčev Kovačev študent (tudi to
je v celoti orkestriral), Gobčeva
Grofica Marica in Štolcerjeva
Pomladanska parada. Hilarij La-
vrenčič je vodil tudi vse božične
koncerte, ki si jih je zamislil Kul-
turni center Lojze Bratuž. Pri vseh
teh glasbenih podvigih je po-
skrbel, da so sodelovali mladi do-
mači glasbeniki. V 80. letih
prejšnjega stoletja je napisal ne-
kaj skladb za dekliški zbor. Zad-
nje čase mu je pa najbolj pri srcu
prirejanje ljudskih pesmi, predv-
sem beneških. Zadnja je Oblaki
so rudeči, ki jo je zbor Hrast zapel
na letošnji Cecilijanki. Nekaj nje-
govih priredb je bilo izdanih v re-
viji Naši zbori (JSKD) in deželne
USCI FJK. Hilarij La-
vrenčič je večkrat so-
deloval tudi s sloven-
skim sedežem RAI. Za
godalni orkester je
priredil orkestracijo
Vrabčeve Zdravljice
in jo dirigiral ob 50-
letnici slovenskega
sedeža Rai v Kultur-
nem domu v Trstu.
Od l. 2004 je član
umetniške komisije
deželnega zborovske-
ga združenja USCI,
večkrat sodeluje tudi
kot član ocenjevalnih
komisij na deželnih
in državnih zborov-
skih tekmovanjih v
Italiji in Sloveniji. Ob
nekaterih priložno-
stih vodi združene
zbore in godbe. Nje-
mu gresta veliko priz-
nanje in zahvala, da
je s svojim zgledom, pedagoškim
delom in navdušenjem za lepo in
dobro glasbo pripomogel h gla-
sbeni izobrazbi marsikaterega
glasbenika, skladatelja in dirigen-
ta. Nove mlajše generacije zboro-
vodij, ki se uspešno ukvarjajo z
vodenjem otroških, mladinskih
in odraslih zborov, se danes po
njegovi zaslugi vedno bolj uvel-
javljajo v našem in širšem glasbe-
nem prostoru. “Letos poteka 30
let skupnega poustvarjalnega de-
la. Brez tvojega strokovnega
znanja, nadarjenosti, navdušenja
za glasbeni svet in delavnosti v
naši sredini ne bi dosegli toliko
nepozabnih podvigov, za katere
ti je hvaležna vsa goriška narod-
na skupnost”, je prebrala Franka
Žgavec sklepno misel utemeljitve
in čestitala Hilariju Lavrenčiču za
prejetje 1. nagrade Mirko Špaca-
pan. Čestitke mu je seveda izrekla
tudi dr. Manuela Quaranta z žel-
jo, da bi nadaljeval svojo uspešno
glasbeno pot. / IK
foto dpd
Goriška 24. novembra 2016 7
“A enega mi vzeli niste,
pa mi ne vzamete nikdar:
to pesmi so srebrnočiste,
to je glasov nebeški dar. ”
Tako se glasijo stihi predzad-
nje kitice izpovedne pesmi
Ujetega ptiča tožba (1878), ki
so se na papir razlili iz ra-
hločutne pesniške duše Si-
mona Gregorčiča, rojenega
v Vrsnem 15. oktobra 1844,
v tistem “planinskem raju”,
kamor ga je vleklo vse
življenje, kakor poje v pesmi
Nazaj v planinski raj, dokler
ni njegovo hrepenenja in
bolečine polno srce nehalo
biti 24. novembra 1906 v
Gorici. Letos poteka 110 let,
odkar čaka vstajenja v domači
zemlji, na Božji njivi na Li-
bušnjem. Njegove pesmi so
včasih znali gladko na pamet
tudi preprosti ljudje prav zaradi
njihove blagoglasne spevnosti
in jasne sporočilnosti ter rim,
ki se pretakajo druga v drugo
kot se voda v bistri Soči, kateri
je Gregorčič posvetil pesem
Soči (1879), prežeto z veliko
ljubeznijo do domovine in v
kateri je preroško napovedal,
da bo prav ob njenih bregovih
prelita kri v srditih bojih. Veli-
ko njegovih pesmi je uglasbe-
nih in naši zbori zelo radi se-
gajo po njih. Ob 100. obletnici
smrti “goriškega slavčka” l.
2006 je Zveza slovenske kato-
liške prosvete izdala zbirko
zborovskih skladb na Gre-
gorčičeva besedila. Za zbirko z
naslovom Mojo srčno kri škro-
pite je pesmi odbral in uredil
mladi glasbenik Patrick Quag-
giato. Prav Simonu Gregorčiču,
ki nam je zapustil toliko ten-
kočutnih intimno izpovednih
pesmi, pa tudi odločnih, vzne-
senih domoljubnih verzov, je
letos Zveza
slovenske ka-
toliške prosve-
te posvetila
58. Cecilijan-
ko. Ta revija
pevskih zbo-
rov že od dav-
nega l. 1958,
ko si jo je s Slo-
venskim pro-
svetnim
društvom za-
mislil nepo-
zabni glasbe-
nik in kultur-
nik prof. Mir-
ko Filej, da bi
se pevci poklo-
nili zavetnici cerkvenega petja
sv. Ceciliji, ki goduje 22. no-
vembra, žlahtni novembrske
kulturne dogodke in prikliče v
veliko dvorano Kulturnega
centra Lojze Bratuž (nekdaj Ka-
toliškega doma) veliko števi-
lo ljubiteljev lepega petja. Ti
lahko prisluhnejo zborov-
skim sestavom iz Goriške,
Tržaške in z Videmskega. V
zadnjih letih se vsakič pred-
stavljajo tudi gostje iz Slove-
nije, pa še kak italijanski ali
furlanski zbor, včlanjen v
USCI. Letos je na Cecilijanki,
ki že vrsto let, zaradi velikega
števila prijavljenih zborov,
obsega dva koncerta, sobot-
nega in nedeljskega, nasto-
pilo osemnajst zborovskih
sestavov, ki so v KCLB prišli
iz Goriške, Tržaške, Kanalske
doline, Koroške in Slovenije.
Poslušalce so s svojim pet-
jem v soboto, 19. novembra
2016, razveselili MePZ Lojze
Bratuž, Gorica (zborovodja Da-
vid Bandelj), ki je zapel tudi
ljudsko Dekle na vrtu v prired-
bi Stanka Jericija, dolgoletnega
pevovodje tega sestava; ŽePZ
Sanje, Nova Gorica (Jožica
Golob, klavirska spremljava
Anica Furlan); MePZ Rupa –
Peč (Zulejka Devetak), ki
vztraja kljub maloštevilno-
sti; Višarski oktet, Ukve, ki s
svojim petjem utrjuje slo-
vensko zavest, pa tudi
ohranja večjezično pevsko
tradicijo na tromeji (Ana
Maria Missoni); Audite Juve-
nes, zelo številen zbor mla-
dih iz Štarancana (Gianna
Visintin); MoPZ Štmaver
(Nadja Kovic), ki je zapel tu-
di Gregorčičevo Mojo srčno
kri škropite; MePZ Štandrež
(Zulejka Devetak); MlMePZ
Emil Komel Gorica, ki je prvič
nastopil na reviji odraslih zbo-
rov. Pod vodstvom zborovodje
Davida Bandlja je zapel kot vsi
ostali zbori tri pesmi, v zadnji,
hudomušni Tonca ghirca v pri-
redbi Ambroža Čopija, so se kot
solisti izkazali Mira Tavčar (so-
pran), Eva Brumat (alt), Andrej
Rustja (tenor) in Luka Paljk
(bariton). Navdušeno ploskan-
je publike je izzvalo še dodatek,
pesem Zrejlo je žito v priredbi
Stojana Kureta. Nedeljsko po-
poldne, 20. novembra 2016, pa
so s svojimi nastopi popleme-
nitili DVS Bodeča Neža, Vrh Sv.
Mihaela (zborovodja Mateja
Černic), ki je kot vselej očaral s
svojimi kristalno čistimi glaso-
vi in natančnostjo izvajanja; z
angelskimi glasovi zapeto
Brahmsovo Ave Mario je na
klavir spremljala Eva Dolinšek;
MePZ Mirko Špacapan, Podgo-
ra (zbor. Peter Pirih), edini
zbor, ki je izbral vse tri pesmi
na Gregorčičevo besedilo (!):
Eno devo le bom ljubil (Hra-
broslav Volarič), Mojo srčno
kri škropite (Breda Šček) in
Naša zvezda (Vinko Vodopi-
vec); ŽePZ Društva slovenskih
upokojencev za Goriško (Tanja
Pelicon); MePZ F. B. Sedej, Šte-
verjan, ki ima v letošnji sezoni
novega zborovodjo, mladega
Patricka Quaggiata in je odpel
tudi ljudsko balado v “bizarni”
priredbi Alda Kumarja Tehtan-
je duš, pri kateri je solistične
dele, z izrazito igralskim pristo-
pom, zapel Matej Pintar; MoPZ
Fantje izpod Grmade, Devin
(zbor. Herman Antonič), ki je
v lanski sezoni slavil 50-letnico
delovanja; MePZ Ciril Silič,
Vrtojba (Silvan Zavadlav);
MePZ Igo Gruden, Nabrežina
(Janko Ban); MoPZ Mirko Filej,
Gorica, ki ga že 50 let, od usta-
novitve dalje, neutrudno vodi
Zdravko Klanjšček in je zapel
dve pesmi na Gregorčičevo be-
sedilo Pogled v nedolžno oko
in Na dan; MePZ Pevskega
društva Sele Koroška (Roman
Verdel), ki je izbral dve pesmi
z besedilom S. Gregorčiča Uje-
tega ptiča tožba in Planinska
roža. Sklepni akordi revije so
izzveneli iz grl številnih pevcev
MePZ Hrast Doberdob pod
vodstvom Hilarija Lavrenčiča,
ki vodi zbor 30 let in je prav ta
večer zelo zaslužno prejel na-
grado Mirko Špacapan (o tem
več v priloženem članku). Zbor
Hrast je s svojim suverenim, so-
lidnim nastopom osvojil po-
slušalce in jim ob njihovem
vztrajnem ploskanju podaril še
dodatek, pesem Soči.
Cecilijanka je bila spet velik
praznik zborovskega petja in
razveseljivo je, da še veliko
mladih z veseljem in nav-
dušenjem pristopa k zborom,
ki so tudi letos podarili mnogo
užitka z izvajanjem pesmi iz
slovenske in svetovne glasbene
literature. Nekateri vztrajno
stremijo po čim večji kakovosti
izvajanja.
/ str. 14
Iva Koršič
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič v
sodelovanju z Galerijo Avsenik
in KD Kraška harmonika vabita
v četrtek, 24. novembra 2016,
ob 20. uri na Srečanje pod
lipami: ZLATI ZVOKI, Katalog
Avsenikove glasbe 1953-2016.
Spregovorila bosta avtor knjige
Aleksi Jercog in Slavko Avsenik
ml. Večer, ki ga bo povezovala
Maja Langus iz Galerije Avsenik,
bosta obogatila harmonikarja
Jan Novak in Matej Emili.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško
sporoča, da bo letošnje
silvestrovanje v četrtek, 29.
decembra, v kraju Remanzacco
v restavraciji Al Cardinale.
Prijave sprejemajo po tel.: 0481
884156 (Andrej F.),  0481
20801 (Sonja K.),  0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.). Odhod iz
Gorice ob 17. uri.
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje
cerkvenih pevskih zborov
Gorica obveščata, da je skupni
urad z novembrom začel
delovati po naslednjem urniku:
ponedeljek, torek, četrtek in
petek od 8. do 14. ure, ob
sredah: od 8. do 18. ure
nepretrgoma.
Odbor sekcije prostovoljnih
krvodajalcev iz Sovodenj ob
Soči vabi na družabno kosilo v
Selah na Krasu v Osmici Pri
Krčarju v nedeljo, 27. novembra
2016. Pred kosilom bomo imeli
možnost vodenega ogleda
muzeja na Cerju. Zbiranje ob
11. uri pred spomenikom na
Cerju. Vpisovanje in plačilo
bosta možna na sedežu društva
v Gabrjah ob petkih, od 17. do
18. ure, do vključno 18.
novembra. Za dodatne
informacije: Paolo Braini
(340/3423087), Štefan Tomsič
(328/3717328), Vincenza
Devetak (329/4006925).
Vabilo na romanje v
Medžugorje od 7. do 10.
decembra letos. Odhod
avtobusa iz Nove Gorice in
Rožne Doline v sredo, 7.
decembra, zgodaj zjutraj.
Tržaški romarji  stopijo na
avtobus na Kozini ob bencinski
črpalki smer za Reko. Romarji
se bodo udeležili svetih maš,
čaščenja svetega križa in
najsvetejšega. Obiskali bodo
kraj prikazovanj in se lahko
vzpeli na Križevac. Zadnji dan
romanja, v soboto, 10.
decembra, se bodo na poti
domov ustavil i  tudi pri
romarskem svetišču hrvaškega
Lurda v Makarski. V večernih
urah bodo prispeli domov.
Slovenski in italijanski državljani
potujejo z veljavno osebno
izkaznico za inozemstvo.
Prijave: Marijan (004347366,
3392985233); za Tržaško
sprejema prijave župnik Jože
Merkuža na tel. 040 229166.
V središču mesta dajamo v
najem prenovljeno stanovanje,
primerno tudi za pisarno. Info
tel. 340 9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševa-
na lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy,
2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam
zavese in druge šivane izdelke.
Lahko pridem tudi na dom.
Vida, telefon 00386 31 721
243
Potrebujem delo in bi z
veseljem pomagala v
gospodinjstvu ali pri skrbi za
ostarelega ali bolnega človeka.
Čakam vaš klic na 00386 41
936 652 – Darja.
Zahvala
Župnijam, ki so ob zahvalni
nedelji delile z nami svoje
darove, ter posameznikom, ki
nam skozi celo leto in ob raznih
priložnostih prinašajo različne
darove, se iz srca zahvaljujemo
in vključujemo v naše molitve.
Vsem Bog povrni. Šolske sestre
Zavoda Svete Družine
Sožalje
Ob izgubi drage mame Marije
Klanjšček Zavadlav izreka
Prosvetno društvo Štandrež
iskreno sožalje Milenki in
ostalim družinskim članom.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 25.11. 2016 do 1.12.2016)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 25. novembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 27. novembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 28. novembra (v
studiu Stefania Beretta): Le
spomin...
Torek, 29. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 30. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Skrivnosti tarokov - Izbor
melodij.
Četrtek, 1. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
Msgr. Armando Zorzin bo novi škofov vikar
Msgr. Armando Zorzin, vikar za župniji sv. Odrešenika in sv.
Valerijana v Gradišču in Fari, je bil imenovan za novega vikarja
goriške nadškofije. Novo zadolžitev bo uradno prevzel 1.
decembra, ko bo nasledil msgr. Adelchija Cabassa, ki mu
nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli izraža posebno
zahvalo za opravljeno delo; Cabass je bil za nadškofijskega
vikarja imenovan leta 1998.
Frančiškov svetni red vabi na liturgična
srečanja
Goriški Frančiškov svetni red organizira niz liturgičnih srečanj
“Beseda in evharistija v brastvu”, odprtih vsem. Potekala bodo
ob torkih zvečer (ob 20.30) v kapucinski cerkvi. Prvo srečanje
je že bilo 18. oktobra. Naslednja bodo 29. novembra, 13.
decembra, 24. januarja 2017, 21. februarja 2017, 21. marca
2017, 9. maja in še 27. junija. Udeleženi bodo pri maši oz.
evharističnem bogoslužju in poslušanju Božje besede
razglabljali tudi o vsebinah, ki so izšle z državnega cerkvenega
zborovanja v Firencah novembra lani in ki vernike vabijo k
prenovljeni gorečnosti v pričevanju. Toplo vabljeni!
Iz beležke goriškega nadškofa
Nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je od 17. do 26.
novembra na misijonskem potovanju na Slonokoščeni obali in
državi Burkina Faso. V nedeljo, 27. novembra, bo ob 10. uri
maševal za goste in osebje Vile San Giusto na Korzu Italija.
Kratke
  58. revija pevskih zborov Cecilijanka 2016
“Naj odmeva petja glas!”
ZSKP 
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
TOLMINSKI MUZEJ
Vljudno vabita na odprtje dokumentarne razstave
JAVORCA 1916-2016
Sto let spominske cerkve Sv. Duha
Razstavo bo odprla avtorica 
mag. Damijana Fortunat Černilogar
Glasbeni poklon, gojenci SCGV Emil Komel
Kulturni center Lojze Bratuž 
četrtek, 1. decembra 2016, ob 18.uri
MlMePZ Emil Komel
Mateja Jarc
MePZ Mirko Špacapan
Višarski oktet
Kultura24. novembra 20168
Prostor, namenjen izpovedi intimnih sanj,
trdnih sklepov, glasnih misli in bruhanju
butastih idej kulturno - nekulturnih real-
nosti. Iz sebe - zame, iz mojega prostora za
moj prostor.
2.11.2016, devinski kletni studio- SPOME-
NIKI IN BALONČKI
1. november. V enem dnevu prevozim tri
države, kar opazim zaradi razlik pokopališč.
Koroško edino s travo diha z letnimi časi,
slovensko iz Slovenije je od količine prižga-
nih svečk vidno že z avtoceste,  (a kot utrin-
ki - le danes, da jih ne bi kdo iskal na na-
vadne dni). Dve sveči med dnevom prižgem
osebam, ki jih nisem poznala, pri ostalih
vsaj pomislim na njihov obraz, da gesta ne
ostaja prazna.  (“Oblika ne sme ostati brez
pomena” cit. prof. umetnostne zgodovine).
Medtem radio poroča o Spominskih kome-
moracijah na pokopališčih, ob spomenikih
in ploščah, kjer predsedniki, ministri in po-
litikanti polagajo vence. Največ medijske
pozornosti zaslužijo tiste, ki “gradijo kolek-
tivni zgodovinski spomin”.
SPOMINJANJE - POIZVEDI: Se lahko spo-
minjamo ljudi in stvari, ki jih nismo dožive-
li? Bi bilo treba temu bolj pravilno reči zgo-
dovinska zavest? To, da vemo, kje ležijo
žrtve vojne, poboja, da vemo, kaj se je zgo-
dilo, … Pravzaprav se ob spomenikih jaz
lahko spominjam le podatkov, ne dogodkov
samih, le imen, ne ljudi samih. Saj prav, da
stojijo spomeniki (opomniki?), saj mimoi-
doči ne zna vedno slutiti zgodbe zemlje pod
svojimi nogami. A še vedno ne povedo
zgodb, ki jih skrivajo v svoji materiji. Kon-
tekst dajejo/poglabljajo proslave?
Proslaviti: 1. z določenim dejanjem, prire-
ditvijo izražati veselje, spoštovanje ob po-
membnem dogodku ali ob spominu nanj.
RAZIŠČI: Res izražam spoštovanje, ob tem,
da častim smrt, žrtvovanje enih, spregle-
dam pa smrt in bolečino drugih? Če bi bila
jaz vojak, umrli v blatnem jarku prve sve-
tovne vojne, utopljen v bedi svojih čustev,
ko sem se boril brez pravega razloga, trpel
in povzročal trpljenje nasprotniku- revežu,
kakor sem sam, če bi bila partizan, ki je dal
življenje zato, da lahko danes živimo v svo-
bodnem svetu, bi bila ponosna na monu-
mentalnost, na retoriko, na idealizacijo de-
janj?
Če me kdo kdaj vpraša, kakšno proslavo bi
si želela: prosim, ne retorike ne pove-
ličevanj. Dajte mi možnost, da občutim, da
me zaboli, da se katarzično očistim, olajšam
drobcev vojne, ki ležijo v moji podzavesti.
Če že Velika zapisana zgodovina ne do-
pušča, dajmo vsaj mi bolečini prostor, da se
izčrpa.
Najbolj aktualna proslava: aktualen spome-
nik - Oj, Doberdob slovenskih fantov grob!
(POIZVEDI: Slovenskih fantov grob --
“Čudež pri Kobaridu”, v italijanskih učbe-
nikih pa La disfatta di Caporetto. - Kako lah-
ko gledaš v obe smeri?) Mattarella pravi, da
je spomenik dokaz, da smo obrnili stran,
saj, če posvečamo spomenik vsem padlim,
kaže, da smo preboleli nacionalizme
prejšnjega stoletja in znamo zdaj skupaj
soustvarjati ta naš obmejni prostor. TRDI-
TEV IZPODBIJA družba na svojem spletnem
omrežju: “Si zamejc, če... ” se še isto uro
zgraža nad tem, da so (italijanski) otroci peli
himno s spremljavo,  (“naši”) otroci pa na
suho. Da so zapeli na prijateljskem srečanju
predsednikov obeh držav, ni več tako po-
membno. Človek opazi to, kar čuti, in torej
ne, nismo se spravili z našo zgodovino. Še
vedno nas žuli, boli, še vedno se vsak dan
neposredno spopadamo z njo in si lažemo,
da bo, če obiskujemo spomenike in se
spomnimo na preteklost, vse v redu. Ne laži
si: slovenski narod še ni doživel zgodovin-
ske sprave. RAZIŠČI: Če delaš isto, dosežeš
isto. Kako lahko delaš drugače?
NOVOST (?). B#side War Festival raziskuje
vse stranske plati vojne, ki so v ljudeh
našega območja zapustile globoke travme.
Travme so tako globoke, da se predajajo iz
generacije v drugo (vir: znanstvene raziska-
ve s področja) ,
umetnost pa je
eden izmed
možnih
načinov, da pri-
deš do njih in
jih razvozlaš –
ne da bi zaradi
tega sedel pri
psihiatru -
Res je bilo že vse izrečeno v antiki! V sklopu
prakse sem bila na otvoritveni razstavi fe-
stivala v Benetkah. Stojim v tesni galeriji,
ničesar ne vidim, a slišim in je zanimivo.
Trije mladi umetniki pripovedujejo, kako so
nastale njihove umetnine, vezane na vojno.
Manca Bajec (Slovenka živi in dela v Lon-
donu) razlaga o svojih raziskavah o gibanju
Counter Monument. Pravi: noben spome-
nik ni pravičen, ker lahko poda le eno plat
zgodovine, kakorkoli že, je to politično de-
janje, s tem pa ne reši problema. Ne more
sporočati emocij, ki so jih grozovita dejanja
prinesla s sabo. Na vrtu galerije stoji njena
umetnina: na majhnih lesenih stiliziranih
spomenikih so privezani veliki srebrni leb-
deči baloni. Iz vsakega je slišati drugo zgod-
bo: monumentalizirala je zgodbe navadnih
ljudi, ki jim ne uspe prodreti iz spomenikov,
so pa pravzaprav tisti drobci zgodovine, ki
jih vsak posameznik nosi v sebi. POGOJ za
predelavo travm? Pokazati vse drobce, ki jih
posamezniki nerazčiščene nosijo v sebi.
Zrasti in priznati, da je vsako čustvo opra-
vičljivo, odpustljivo, saj smo le ljudje.
“Pri nas bi morali cel Kras napolniti z ba-
lončki”, pripomni moj spremljevalec. “Ja,
prav res”, rečem, medtem ko si predsta-
vljam Bazovico prepolno srebrnih lebdečih
baločkov in stotine glasov, ki spregovorijo,
spravljajo iz sebe tiste neprebavljene gmote:
mešanico ljubezni, groze, strahu, zgodovi-
ne, ZGODBE navadnih ljudi vseh barv in
prepričanj. Če nas (je) že lahko tako preme-
tava (la), naj vsaj zgodbe, ki jih je zapustila,
spustimo v zrak, v brezčasno brezmejnost.
“Kulturne” IZPOVEDI Lucija Tavčar
  e cesarjevo ime je razkriva-
lo dvojno stvarnost tedanje
habsburške monarhije in
razpetost med tradicionalizmom
in modernizmom. Ime Franc je
dobil po svojem dedu cesarju
Francu I., kar naj bi simboliziralo
državno konservativnost in pre-
verjene vrednote. Ime Jožef pa
naj bi predstavljalo odraz moder-
ne in reformatorske politike, za
kakršno se je zavzemal prosvetlje-
ni cesar Jožef II., sin Marije Tere-
zije.
Habsburški cesarski naslov se je
stoletja širil z novimi ozemeljski-
mi pridobitvami in krčil z njiho-
vimi ozemeljskimi izgubami.
Franc Jožef se je na čelo mogočne
podonavske monarhije povzpel
pri rosnih 18 letih v revolucionar-
nem letu 1848, ko je moral od-
stopiti nesposobni in za vladanje
nedorasli cesar Ferdinand I. Do-
brotljivi ter je marčna revolucija
odpihnila dolgoletno absoluti-
stično vladavino kneza Metterni-
cha.
Za marsikoga je predstavljal Franc
Jožef sinonim “za dobre stare
čase”, bil je vladar vplivne mo-
narhije in je dal ime celotnemu
obdobju. Posledice njegovega
vladanja pa se še danes čutijo v
srednjeevropskem prostoru.
Končno, gre za vladarja, ki je naj-
dlje izmed vseh družinskih pred-
nikov vladal na habsburškem
prestolu in tudi najdlje med vse-
mi evropskimi monarhi. Z nekaj
sreče ga bo morda prehitela bri-
tanska kraljica Elizabeta II., a
vseeno ji manjkajo še dobra tri le-
ta!
Franc Jožef, “po milosti božji” av-
strijski cesar in madžarski kralj, je
zbledel v slovenskem spominu in
Ž njegova prisotnost na našemozemlju je precej zabrisana, kljubpravemu cesarskemu in dina-
stičnemu kultu, ki je nekdaj pre-
veval življenja naših prednikov,
in kljub dejstvu, da je v času svo-
jega vladanja ohranjal mitsko po-
dobo in doživljal skoraj božje
čaščenje. Pomislimo samo na šte-
vilne očance, ki so ga posnemali
s svojimi francjožefovskimi brki!
Pogosto je potoval po svojem ce-
sarstvu, navadno s posebnim vla-
kom z osmimi vagoni. Večkrat je
obiskal tudi dežele s slovenskim
prebivalstvom in takrat so mu
oblastniki, meščani, priznani
ustvarjalci in preprosti podežela-
ni ponavljali vznesene hvalnice.
Pri tem niso bili naši slovenski
predniki prav nobena izjema. Na-
vadnim ljudem je tak obisk po-
menil priložnost za srečanje s člo-
vekom, ki so ga poznali le na sli-
kah, kovancih in v šolskih knji-
gah. Končno so imeli priložnost
videti pravega cesarja, ki so mu
prepevali himne, posvečali mo-
litve, mu plačevali davke in vo-
jaško služili. Prihajal je z daljne-
ga Dunaja, ki so ga imeli takrat
redki izbranci priložnost obiska-
ti v svojem življenju. Vsakokratni
cesarski obisk je hkrati našim
prednikom pomenil tudi lajšanje
vsakodnevnih tegob in skromne-
ga življenja ter jim dajal občutek
vladarjevega zanimanja zanje. Za-
to ne preseneča velik obisk in
navdušenje, ko je npr. obiskal
Ljubljano, Celje, Trst, Gorico itd.
Pravzaprav je bilo vse skupaj v
slogu starorimskega “kruha in
iger” namenjeno širokim ljud-
skim množicam. Njihovega orga-
niziranega sodelovanja ob vladar-
jevem prihodu je bilo navadno le
za vzorec, pa še to je bilo skrbno
pripravljeno in nadzorovano. De-
jansko je vsakokratni cesarski
obisk pomenil promocijo že ob-
stoječih in dobro organiziranih
družbenih elit. Cesar Franc Jožef
je bil zanje (zadnji) skupni ime-
novalec v času, ki se je precej na-
glo spreminjal in prinašal nove
rešitve. Neokrnjeno podobo nje-
ga in njegove družine pa so v svo-
jih očeh vse do propada monar-
hije (in še čez) ohranjali ne le pre-
prosti podeželani, temveč tudi
številni meščani.
Ko je cesar ob koncu septembra
1900 zadnjič obiskal Gorico,
mu je “goriški slavček” Simon
Gregorčič posvetil naslednjo
dobrodošlico, tako značilno za
podobne priložnosti:
Pozdravljen nam tik južne me-
je
Države širne, svetli car.
Tu, kjer topleje solnce greje.
Kjer kri nam bolj ognjeno vre-
je.
Kjer bolj gorak je srca žar.
Pozdravljen, zemlje gospodar!
Mladi Franc Jožef je bil od
najzgodnejših otroških let
podvržen strogi vzgoji v tradi-
cionalnem duhu, vojaškem
drilu in zaupan v oskrbo izbra-
nim plemičem. Med njimi je
ključno vlogo odigral njegov
dolgoletni mladostni vzgojitelj
Ivan Krstnik (Johann Baptist)
grof Coronini (1794–1880), ki
je prihajal iz Gorice in se je po
odhodu z Dunaja posvetil
bleščeči vojaški karieri, po upo-
kojitvi pa se je naselil v Šempetru
pri Gorici, kjer je tudi umrl in bil
pokopan.
Sicer se je običajni delovnik za
Franca Jožefa začenjal zelo zgodaj
zjutraj, ob štirih. Navado zgodnje-
ga vstajanja so mu priučili že v
mladosti, ohranjal jo je do smrti.
Pogosto ni svoje delovne sobe za-
pustil tudi po več ur. Tudi spat je
navadno hodil zgodaj, ob osmih
zvečer. Živel je svoj utečeni pro-
tokolarni vsakdan, posvečal se je
birokratskemu delu in ob tem te-
meljito pregledoval dokumente,
ki jih je podpisoval. Do sebe in
drugih je kazal strogost, ki ga je
spremljala do smrti. Njegovo ru-
tino pa so sčasoma vse bolj zapol-
njevali tudi razni sprejemi, ude-
ležba na vojaških manevrih, po-
tovanja po cesarstvu ter srečanja
z uradniki, svetovalci in tujimi
vladarji. Toda kljub temu se je z
velikim veseljem udeleževal raz-
nih plesov, ki jih je večinoma or-
ganizirala njegova mati Zofija.
Nanj je ohranila velik vpliv, tudi
po prevzemu cesarske krone.
Med drugim mu je “zrihtala”
ženo, bavarsko princeso Elizabeto
oz. Sissi, sicer svojo nečakinjo in
sinovo sestrično. Kljub ne preveč
srečnemu zakonu sta imela štiri
otroke (Zofija, Gizela, Rudolf, Ma-
rija Valerija). Njun odnos se je
ohladil kmalu po poroki, živela
sta vsak svoje življenje, čeprav
pod isto streho cesarske palače.
Vladar je sicer ljubil Elizabeto, a
je prepogosto moral igrati vlogo
posrednika med ženo in materjo
oz. snaho in taščo. Zdelo se je, kot
da Elizabeta in Zofija, druga proti
drugi, vodita vsaka svojo zasebno
vojno. Vzgojo za otroke je prev-
zela Zofija, Elizabeta pa je svojo
svobodo iskala na številnih poto-
vanjih po svetu.
Cesarju Francu Jožefu, kljub zu-
nanjemu blišču in osebnemu
asketizmu, v življenju ni bilo pri-
zaneseno. Zaradi neuspele poli-
tične avanture in posledične
usmrtitve v Mehiki je izgubil
mlajšega in ambicioznega brata
Ferdinanda Maksimilijana
(1867), zaradi samomora je prez-
godaj umrl edini sin, prestolona-
slednik Rudolf (1889), v atentatu
ob Ženevskem jezeru je umrla
žena in cesarica Elizabeta (1898),
iz istega vzroka je prekmalu umrl
tudi nečak in prestolonaslednik
Franc Ferdinand (1914). Prav tra-
gična smrt le-tega v Sarajevu je
Habsburško monarhijo pahnila
na nepovratno pot v dokončno
pogubo. Pri svojem vladanju je
stavil Franc Jožef na vpliv kato-
liške Cerkve in močno vojsko. Po-
leg tega je vodil razmeroma neu-
spešno zunanjo politiko, saj je iz-
gubil ozemlja v Italiji in bil izrin-
jen iz Nemčije v korist Prusiji,
česar ni mogla odtehtati niti za-
sedba Bosne in Hercegovine leta
1878.
Ob vladarjevi smrti je sicer Slove-
nec (22. november 1916) vzne-
seno zapisal: “Njegova plemeni-
ta, poveličana duša, ki je odšla v
jasne višine, bo plavala kot duh
zaščitnik nad Njegovo hišo in
Njegovo državo”. Ne bi se mogli
bolj zmotiti! S smrtjo človeka, ki
je vladal več kot 50- milijonski
državi in jo zapletel v prvo sve-
tovno vojno, je monarhija ostala
brez velikih upov za prihodnost.
Franc Jožef jo je sicer popeljal na
pot demokratizacije, s katero se
sicer osebno nikdar ni popolno-
ma poistovetil, toda domovina ga
je preživela zgolj za dve leti. Um-
rlega vladarja so pokopali 30. no-
vembra 1916 v cesarsko grobnico
pod kapucinskim samostanom
na Dunaju, tako kot veliko večino
njegovih prednikov v zadnjih šti-
risto letih. Še danes tam počiva
ob sinu Rudolfu in ženi Elizabeti.
Novi cesar je tako postal nadvoj-
voda Karel, sicer pranečak umrle-
ga Franca Jožefa, ki si je privzel
vladarsko ime Karel I.  (1887–
1922). Ta se je ob kon-
cu prve svetovne voj-
ne odrekel prestolu in
se umaknil v izgnan-
stvo. Z njim je odšla v
zgodovino tudi rodbi-
na avstrijskih Hab-
sburžanov, ki je več
kot šesto let odločilno
sooblikovala sred-
njeevropski prostor.
Habsburška monarhi-
ja ni bila sposobna
učinkovito razrešiti
nacionalnega
vprašanja, saj je tudi
Franc Jožef svoje po-
dložnike v nacional-
nem smislu delil ne-
kako na tri kaste. V
prvo je postavljal pri-
vilegirane Nemce in
Madžare, sledili so
jim Poljaki, Čehi in
Italijani, na koncu
najdemo še ostale: Slovence,
Hrvate, Romune, Ukrajince, Slo-
vake, Srbe, Furlane in druge. Z
Madžari je sicer cesar leta 1867
dosegel sporazum in izpeljal dua-
listično preureditev monarhije
ter s tem zajamčil celovitost dežel
krone sv. Štefana. Po drugi strani
pa je tako občutno zmanjšal
možnosti manevriranja v politiki
do južnih Slovanov, ki so še na-
prej ostali razdeljeni med dve
državni polovici. Slovenci so na
Dunaju veljali za “cesarju in ce-
sarski hiši zvest in vdan narod”.
Po mnenju zgodovinarja dr. Fran-
ca Rozmana naj bi bil prav Franc
Jožef najbolj priljubljen hab-
sburški vladar pri Slovencih. Zdi
se, da bi mu pri tem lahko kon-
kurirala le Marija Terezija. Potreb-
no je priznati, da smo se Slovenci
v počasnem razvoju monarhije
lahko izoblikovali kot narod in
prav pod Francjožefovo vladavi-
no začeli stopati po poti parla-
mentarizma.
Ob koncu že omenjene uvodne
dobrodošlice cesarju Francu
Jožefu iz leta 1900 mu je celo pe-
snik Gregorčič nekoliko preroško
svetoval:
Krepko podpiraj naš razvoj:
Če čuvaš nas si kot Slovene,
Podance si gojiš ognjene,
S tem trdno tu si zidaš bran,
S tem hrabro vstvarjaš si krdelo,
Ki za Te pojde v boj veselo,
Ko boja nam napoči dan!
Na Slovenskem danes ni čutiti ti-
ste evforije za cesarjem, ki včasih
prav nekritično in predvsem uti-
litaristično, preveva dežele v Re-
publiki Avstriji. Tam se presneto
dobro zavedajo pomena nekdan-
jega “večnega cesarja” in njego-
vih Habsburžanov za razvoj turiz-
ma ter posledično za polnjenje
državne blagajne. Ob stoletnici
smrti so mu na Dunaju posvetili
kar pet razstav, tudi osrednjo
“Der ewige Kaiser. Franz Joseph
I. 1830–1916” (Večni cesar) v elit-
ni Österreichische Nationalbi-
bliothek (Avstrijski državni
knjižnici). Pohitite na Dunaj, za-
prli jo bodo že čez teden dni.
Pred dnevi je založba ZRC SAZU
bralcem predstavila nov zbornik
raznolikih in poglobljenih študij
o cesarju Francu Jožefu. Izdaja
sovpada s stoto obletnico smrti si-
volasega “očeta narodov”. Gre za
uravnoteženo mešanico prispev-
kov desetih avtorjev, ki pripadajo
vsem generacijam naših zgodovi-
narjev. Franc Jožef je tako končno
dobil svojo biografijo izpod pere-
sa slovenskih avtorjev. V njej so
podrobno popisali rodbinsko
zgodovino, vladarjevo življenjsko
pot ter izvrstno ujeli duha tedan-
jega časa in srednjeevropskega
prostora. Velja jo vzeti v roke!
S 1. strani
Cesar je mrtev, ...
Cesar Franc Jožef na obisku v Gorici (na sliki trg Sv. Antona)
Kultura 24. novembra 2016 9
  ranko Cestnik se v zad-
njih letih pojavlja kot
eno vidnejših imen med
slovenskimi krščanskimi misle-
ci. Kljub temu da je star več kot
petdeset let, ga lahko uvrstimo
med mlado generacijo. Žal, slo-
vensko krščansko občestvo
mlajših ne premore veliko ozi-
roma s svojim razmišljanjem
mladi misleci (še) ne izstopajo
dovolj. V primerjavi s starejšimi
slovenskimi teologi, med kate-
rimi gre prav gotovo omeniti
dr. Antona Stresa, dr. Ivana Štu-
heca in dr. Edvarda Kovača, Ce-
stnik nima za seboj kake aka-
demske kariere. Podobno kot
njegovi starejši kolegi pa se je
imel možnost šolati na pre-
stižnih univerzah po Evropi.
Inovativen je (ker to mora biti)
B tudi po svojem načinu komu-nikacije, razmišljanja namrečobjavlja na spletu, in sicer na
svojem blogu, ki je dosegljiv na
naslovu http: //branenacesti.
blogspot. si/.
O Branku Cestniku tokrat
pišemo, ker je pri Mohorjevi
Celovec pred kratkim izšla nje-
gova zbirka z naslovom Manj,
boljše, tiše – Komentarji in raz-
mišljanja. Poleg omenjenega
bloga je namreč Cestnik deja-
ven kot pisec v slovenskem ka-
toliškem tedniku Družina, veli-
ko dela pa opravlja na področju
mladinske pastorale, predvsem
pri skavtih. O tem, kdaj se je ro-
dil, imamo dva različna podat-
ka. Na knjigi namreč piše, da le-
ta 1960, spletni viri pa nam pri-
našajo letnico 1965. Cestnik je
Štajerec, saj izvira iz Zgornje
Hajdine pri Ptuju.
Če nam je dovoljeno malce
splošneje pogledati, od kod
izhajajo uvodoma omenjeni
štirje, pa tudi mnogi drugi, da-
nes že pokojni slovenski krščan-
ski misleci, se nam odstre pro-
strana štajerska dežela, od Celja
do Slovenskih goric in Haloz. K
njim lahko namreč dodamo še
nekatere pokojne, kot so, deni-
mo, Anton Trstenjak, Edvard
Kocbek, Stanko Janežič, Veko-
slav Grmič in še mnogi drugi.
Mnogi Cestnika uvrščajo med
levico, torej med tako imenova-
ne “grmičevce”. Ob branju nje-
govih kolumen oziroma zapi-
sov, ki so objavljeni v knjigi,
lahko takoj opazimo, da ne iz-
bira kakih preveč teoloških ozi-
roma abstraktnih tem, ampak
se s svojo besedo zapiči tako re-
koč v srčiko družbenega doga-
janja. V knjigi objavljena bese-
dila so v glavnem novega datu-
ma, saj so nastala med letoma
2013 in 2016. Za dogajanje v ka-
toliški Cerkvi je to obdobje se-
veda zelo pomembno, saj je v
začetku leta 2013 svoj pontifi-
kat nastopil papež Frančišek, ki
je zaradi svojega južnoame-
riškega porekla posebno
občutljiv na socialne teme.
TRST / Predstavitev dela Marija Čuka Molk koloradskih hroščev
Zdrava kritika naši družbi v
vsebinsko večplastnem romanu
  ponedeljek, 21. novem-
bra 2016, se je ob 18. uri
v prostorih Tržaškega
knjižnega središča, ko so knjigar-
no izjemoma odprli in dali na
razpolago prav za to predstavitev
knjige, zbralo mnogo ljudi, da bi
prisostvovali predstavitvi Borisa
Kobala, tokrat v vlogi literarnega
recenzenta in ne le igralca ali
režiserja kot po navadi. Rad je
sprejel povabilo prijatelja Marija
Čuka in predstavil zadnji trud pi-
satelja (zadnji roman je napisal
pred osemnajstimi leti), drama-
tika, pesnika, časnikarja, esejista
in gledališkega kritika: roman
Molk koloradskih hroščev. Knji-
ga, ki jo je pravkar izdala tržaška
založba Mladika, pripoveduje o
usihanju neke skupnosti, ki izgu-
blja zavest o sebi in svojem jezi-
ku, govori o generacijskih razli-
kah, politični nedorečenosti in
izpoveduje intimno zgodbo dveh
mladih Slovencev s Tržaškega.
Večer je uvedla urednica založbe
Mladika Nadia Roncelli, ki je
pozdravila prisotne (med njimi
je bila generalna konzulka Repu-
blike Slovenije Ingrid Sergaš, pri-
sotnih pa je bilo tudi mnogo be-
sednih ustvarjalcev, umetnikov,
profesorjev in kulturnikov na-
sploh). Roncellijeva je na kratko
predstavila novi roman pisatelja
in nato predala besedo Borisu
Kobalu. Ta je navzoče zelo prijet-
no presenetil s svojim razčlenje-
V nim opisom dela. Novi roman jepovezoval z raznimi literarnimideli, še najbolj je poudaril
sličnost s Cankarjevimi dramami
ali raznimi njegovimi junaki. Pri-
merjal je pričujoči roman s sati-
rično komedijo Afrika ali na svoji
zemlji (ki je bila pred dvajsetimi
leti skoraj preroška in je žela izje-
men uspeh). Tako lepo in učin-
kovito je Kobal povzemal vsebi-
no in pomen Čukovega romana,
da je v prisotnih dejansko vzbu-
dil zanimanje za branje tega dela.
O romanu je poudaril, da je tako
napisan, da bo marsikdo spoznal
realnost našega prostora in ob
vsej ironiji in sarkazmu, ki se v
romanu prepletata, bo bralec v
dvomu, ali bi se nasmejal ali zjo-
kal. Poudaril pa je, da so taka dela
izredno potrebna, saj nudijo iz-
jemno priložnost, da bi se neka
skupnost zavedala same sebe in
vseh lastnih nedorečenosti. Ko-
bal, Tržačan, ki se je službeno
preselil v Ljubljano in se v rodno
mesto ne vrača prepogosto, je na-
glasil, da v osrednji Sloveniji ne
bodo razumeli romana na enak
način (oziroma, da nekaterih dej-
stev sploh ne bodo razumeli). Po
zelo artikulirani in bogati Koba-
lovi predstavitvi je prevzel bese-
do avtor sam, ki je razkril, da je
želel roman napisati večplastno,
z mnogimi kritikami naši zamej-
ski stvarnosti, a vsekakor le zato,
da bi morda spodbudil pošteno
presojo situacije naše slovenske
narodne skupnosti, ki le životari
in ima mnoge zadeve nedo-
rečene. Že sam naslov romana je
nalašč izzivalen.
Po uradni predstavitvi je uredni-
ca Nadia Roncelli spodbudila
občinstvo, ali bi morda s
kakšnim vprašanjem ali opombo
izzvali pisatelja Marija Čuka ozi-
roma Borisa Kobala. Oglasil se je
le akademik dr. Boris Paternu, ki
je sicer priznal, da romana ni še
prebral, a da je z velikim veseljem
prisostvoval tako kvalitetni pred-
stavitvi, in se iskreno zahvalil Ko-
balu, ki ga je tokrat spoznal v
čisto novi luči. Pisatelju Mariju
Čuku je izrazil
pohvalo, da se je
lotil takega pi-
sanja, in pouda-
ril, da je izredno
hvalevredno, ko
se vendar o Trstu
spet piše v slo-
venski literaturi,
saj je po njego-
vem mnenju v
zadnjih časih
zmanjkalo lite-
rarnih del o
našem mestu.
Dejal je, da je ro-
man vsekakor,
po vsem
slišanem, vredno
prebrati. Marij
Čuk se je nazad-
nje še zahvalil
vsem navzočim
za prisotnost, Kobalu za predsta-
vitev in založbi Mladika, ki je
omogočila izid knjige. Kot vedno
je sledil tudi prigrizek in je zato
ostalo še dovolj časa za sproščen
pogovor med navzočimi.
Roman Marija Čuka Molk kolo-
radskih hroščev, ki ga je izdala
tržaška založba Mladika (gra-
fično ga je opremil Danilo Pa-
hor), je napisan v tekočem jezi-
ku, poln je izzivov in ironije,
mnogo je sarkazma in pikrih pri-
pomb na naš vsakdan, je zdrava
kritika naši družbi in sedanjosti.
Roman se dogaja na treh ravneh:
družbeni, intimni in narodni.
Preberemo ga v eni sapi, konec
je presenetljiv. To je delo, ki je res
vredno branja.
Mitja Petaros
Pisec se vsekakor loteva mar-
sičesa, predvsem seveda aktual-
nih tem. Pri nekaterih je nepo-
pustljiv, takšna je, denimo, teo-
rija spola ali vloga krščanstva v
Evropi. Posebno močno opo-
zarja na razliko med
Evropo in islamskim
svetom. Prva je do
kraja sekularizirana,
drugi pa še vedno
močno živi verski ele-
ment. Kristjan je na
pol poti med obema.
Z laičnim Evropejcem
je brat po izročilu in
družbi, z muslima-
nom pa po verovan-
ju. Cestnik piše tudi o
ženskem vprašanju,
ki je v cerkvenih kro-
gih velikokrat pre-
zrto.
Da tudi v krščanskih
vrstah ni vse, kakor bi
moralo biti, če bi vsi
sledili evangeliju,
pričajo tudi njegove
razprave o Kristusovi
legiji, ki je postala že
prava sekta in v okvi-
ru katere je prihajalo
do nasilja in zlorab.
Posebno poglavje Ce-
stnik namenja skavtom, saj jih
marsikdo v Cerkvi vidi kot ne-
kaj, kar ne sledi pravim smer-
nicam, in so zato velikokrat po-
tisnjeni na stranski tir oziroma
imajo vlogo drugotnega pome-
na. Pisec pa ostaja neomajen
pri tem, da brani cerkveno
občestvo. Prepričan je, da je teo-
rija o celibatu kot viru za spolne
zlorabe otrok povsem iz trte iz-
vita, saj se zlorabe dogajajo tudi
marsikje drugje. V nekaterih
naprednejših deželah take
škandale raziščejo do konca,
medtem ko se v Sloveniji posta-
vi pod reflektor le Cerkev.
Kam naj se katoličani postavijo
politično? Že tradicionalno je
veren človek bliže desnici kakor
levici, preveč načelna drža pa za
kristjana ni vedno priporočlji-
va, še pravi Cestnik. V zadnjem
razdelku (v knjigi so skupno tri-
je) avtor obravnava nekatere vi-
dike, med katerimi niso ravno
vsi povezani s krščanstvom. Ta-
ka je, denimo, pereča proble-
matika odliva delovne sile v Av-
strijo, ki se pojavlja predvsem
na Štajerskem oziroma ob se-
verni meji. Zanimive pa so tudi
razprave o položaju krščanstva
v Evropi, predvsem odnosi med
katoliškim jugozahodom in
pravoslavnim vzhodom. Če je
res, da se je to vprašanje načel-
no rešilo že v začetku druge po-
lovice dvajsetega stoletja s pa-
pežem Janezom XXIII., ki se je
srečal s carigrajskim patriar-
hom, s katerim sta skupno pre-
klicala medsebojno izobčenje iz
začetka drugega tisočletja, je
treba pri odnosih z vzhodom
nujno upoštevati še Moskvo
oziroma, kakor ga imenuje Ce-
stnik, tretji Rim.
Če ob koncu pogledamo še vse-
binsko razdelitev knjige, bomo
takoj opazili, da se zapisi ne
vrstijo po kronološkem zapo-
redju, ampak jih zaobjemajo
omenjeni trije večji sklopi (Ver-
ska vprašanja, Družbena
vprašanja in Sprotnosti). Razde-
litev daje bralcu nekoliko večjo
preglednost, posamezne zapise
pa je moč brati tudi kot samo-
stojne enote, saj so kot taki tudi
nastali.
Primož Sturman
Foto damj@n
Mohorjeva družba Celovec / Izšla je knjiga Branka Cestnika
Manj, boljše, tiše - Komentarji 
in razmišljanja
Tržaška24. novembra 201610
Tradicionalni slovenski zajtrk z gojenci
Dijaškega doma v Trstu
Generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš
je 18. novembra, ko je Slovenija obeležila dan slovenske
hrane, zajtrkovala z gojenci Dijaškega doma v Trstu.
Tradicionalni slovenski zajtrk so sestavljali med, mleko,
maslo, kruh in jabolko, vse iz lokalnega okolja slovenskega
zaledja.
Najprej je generalna konzulka slovenski zajtrk predstavila
mladoletnim tujim otrokom brez spremstva, za katere skrbi
osebje Dijaškega doma v okviru programa 'Ptički brez
gnezda', nato pa je obiskala še slovenski oddelek vrtca Niko
Oblak, kjer je otrokom predstavila knjižico o čebelah, otroci
pa so ob zajtrku zapeli pesmico o medvedku.
Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane
obeležujemo tretji petek v novembru, njegov namen pa je
dvigniti tako zavedanje o pomenu zdrave prehrane kot o
vrednosti lokalnih izdelkov. Projekt je nastal na pobudo
Čebelarske zveze Slovenije, nad njo pa bdijo ministrstva za
izobraževanje, kmetijstvo in zdravje. Slovenska diplomacija
si prizadeva, da bi se ta zamisel razširila tudi med druge
evropske države, zato se je tudi Generalni konzulat Republike
Slovenije v Trstu letos prvič aktivno vključil v promocijo
slovenskega zajtrka v tujini.
GK RS v Trstu / Razstava o pravicah otrok
“Naše pravice”
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je v
sodelovanju s Športnim združenjem Bor priredil ob svetovnem
dnevu otroka, 20. novembra, razstavo o pravicah otrok z
naslovom Naše pravice. Odprtje razstave je bilo v petek, 18.
novembra, v prostorih Stadiona 1. maj v Trstu, razstava pa
bo na ogled do 20. decembra 2016. Prireditev sodi v sklop
pobud, ki jih je Generalni konzulat organiziral v letošnjem
letu ob 25. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Slovenija se tokrat v Trstu predstavlja tudi kot aktivna članica
mednarodne skupnosti na multilateralnem področju, saj je
ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike
na področju človekovih pravic prav opolnomočenje otrok,
predvsem s poučevanjem o njihovih pravicah, za kar si tudi
s konkretnimi projekti prizadeva zlasti v okviru mednarodnih
organizacij OZN in OVSE. Eden od takih projektov je tudi
projekt “Naše pravice”. Pred nedavnim je Generalni konzulat
Republike Slovenije v Trstu priredil namreč seminar za učitelje
šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji z namenom, da bi
projekt predstavili tudi v šolah. Doslej je Slovenija z omenjeno
pobudo in učnimi gradivi omogočila izobraževanje glede
otrokovih pravic več kot 185.000 otrokom v 26 državah v
Evropi, Aziji, na Bližnjem vzhodu, Latinski Ameriki in Afriki;
prvič se s projektom predstavlja tudi v Italiji.
Tržaško pristanišče: 50-milijonska investicija
v železniško omrežje
V Rimu so v torek, 15. novembra, podpisali dogovor med
deželo Furlanijo Julijsko krajino, tržaško pristaniško oblastjo
in podjetjem Rete ferroviaria italiana (RFI) za boljšo povezavo
med tržaškim pristaniščem in italijanskim železniškim
omrežjem. Z investicijo, vredno 70 milijonov evrov, bodo
podpisniki poskrbeli za posodobitev infrastrukture tako
znotraj luke kot na trasi med njo in postajo na Marsovem
polju (Campo Marzio).
“Gre za prelomno dejanje, saj bomo s tem sporazumom
dosegli boljšo železniško učinkovitost pristanišča na podlagi
usklajenega urbanističnega načr ta”, je ob podpisu
dokumenta dejala predsednica Furlanije Julijske krajine
Debora Serracchiani.
Dogovor v devetih točkah določa, da bo RFI z investicijo 50
milijonov poskrbela za racionalizacijo infrastrukturnega
omrežja na postaji Marsovo polje. Pristaniška oblast pa bo
svojo interno železniško mrežo prilagodila priključkom z
zunanjim železniškim omrežjem, kar naj bi stalo okrog 20
milijonov. Dežela, ki ji je zaupano sprotno preverjanje poteka
del, bo odpravila moteče zakonske ovire in reševala
morebitne birokratske zaplete.
Investicija bo omogočila, da se blago po pretovoru v tržaškem
pristanišču hitro vključi v sredozemski in baltsko-jadranski
koridor omrežja Ten-T. Prvi koridor poteka od Iberskega
polotoka do vzhodne Evrope, drugi pa teče navpično po stari
celini.
Kot so povedali Debora Serracchiani ter predsednika
pristaniške uprave Zeno D’Agostino in RFI Maurizio Gentile,
se ta dogovor umešča v smernice Bele knjige EU o prometu.
Dokument, ki ga je marca 2011 sprejela Evropska komisija,
postavlja več dolgoročnih ciljev, med katerimi je tudi
varovanje okolja z zmanjšanjem prometa na cestah in
povečanjem morskih in železniških poti. / ARC/PV
Kratke Društvo slovenskih izobražencev / Predaval je p. Edi Kovač
O ženski kot simbolu
prihodnosti
   enske in moški se že
biološko različno raz-
vijamo, spolna dife-
renciacija pa se dokonča in pou-
dari prav s človeško kulturo. Člo-
vek je ob rojstvu biološko ne-
dovršen. Zaradi kulturnih zako-
nitosti v družbi postane homo
erectus”. Tako je p. Edi Kovač
začel svoje predavanje o ženski
kot simbolu prihodnosti, na red-
nem ponedeljkovem večeru
Društva slovenskih izobražencev.
Sprehodil se je skozi civilizacijsko
zgodovino in iskal simbolno ra-
zliko med dvema spoloma. Tako
je prvi znak simbolnega življenja
prav ta, da ženska poudari z okra-
som oz. nakitom to, kar je sama.
Prvi človek je tudi homo religio-
sus, ki predstavlja temeljno razli-
ko. Antropologi namreč poudar-
jajo, da je človek osvobodil roke
za simbolna dejanja – za komuni-
kacijo z nebom. Prve simbolne
geste so sakralne, ženska pa je
imela vlogo navzočega božanstva
na zemlji. Diferenciacija med
moškim in žensko je sakralizira-
na, saj so ženske varuhinje
življenja, ker prinašajo novo
življenje na ta svet. Prelom med
Biblijo in ostalimi verstvi se kaže
v boginji plodnosti, novega
“Ž življenja in čustvenega zadovol-jstva. Od začetka ne gre samo zavlogo plodnosti, temveč za razo-
devanje Boga. Ženska sprejema
nase preroško vlogo in razlaga se-
danjost v imenu Boga.
Že na začetku imamo navzočnost
žene ne samo kot tiste, ki rojeva,
temveč prinaša preroško spo-
ročilo samega Boga. V judovski
tradiciji je bila sinagoga urejena
po moškem principu, dom pa po
ženski. Kot je povedal p. Kovač,
so Judje mnenja, da je težje živeti
kot ženska, zato se moški zahval-
jujejo Bogu, da niso ženska; žen-
ska pa moli, da lahko izpolnjuje
božjo voljo. Bog je navzoč med
nami, ženska pa je orodje božjega
načrta. V Novi zavezi začne Kri-
stus razbijati stereotipe, ker zah-
teva, da se družba civilizira. Uvaja
novo ravnanje, saj si upa sam go-
voriti v javnosti z ženskami, kar
takrat se ni smelo, saj je bila žen-
ska varuhinja ognjišča in vestal-
ka. Po rimskem pravu ženske niso
smele pričati, Kristus pa jih sprej-
me kot pričevalke in jim da enako
dostojanstvo kot moškim, saj je v
njih prepoznal preroško službo.
Tako pride do preobrata: ženska
simbolno pričuje za Boga, prav v
njeni nemoči se kaže Božja moč.
Kristus je tako nakazal prihod-
nost človeštva: ženska, ki je
grešnica, a sprejme ljubezen Bo-
ga, bo sama tudi božja pričeval-
ka.
V drugem delu večera je p. Edi
Kovač obrazložil razlike med Bi-
blijo in trubadursko liriko, se po-
svetil današnjemu svetu, v kate-
rem prehaja pojem ženskosti v fi-
lozofijo. Nietzsche se namreč
sprašuje, ali je resnica ženska, saj
ona pomaga človeku, da iz njega
naredi najboljše. S svojo izzi-
valnostjo prebudi moškega in
ga naredi ustvarjalnega, je nje-
gova muza in mu ne da spati.
Kaj pa ženska v današnjem sve-
tu in prihodnosti? Ženskost
postaja princip nove etičnosti,
ki pa ni moralnost in lepo ve-
denje. Po eni strani je to prin-
cip hedonizma in uživanja pre-
ko denarja v sodobni družbi.
Ženska je preko medijev kot
potrošniško blago, ki prinaša
ugodje in moč. Tako se poraja
vprašanje enakosti, ki jo je uve-
dlo razsvetljenstvo: enakost
spolov hoče zabrisati razlike.
Ob koncu je predavatelj opo-
zoril na današnjo težnjo, da žen-
ske na visokih položajih preveč
posnemajo moške in pozabijo na
empatijo, solidarnost; ne znajo
več trpeti z drugimi. Danes ugo-
tavljamo, da je naša civilizacija
pred razsulom, ker nobena ni te-
meljila samo na ekonomski rasti
in pozabila na simbolno govori-
co.
Metka Šinigoj
V Kulturnem domu revija židovskih skladb
Z nostalgijo in radostjo
peti o Bogu in Ljubezni
   Jeruzalem ljubez-
ni in svetlobe, jaz
sem violina vseh
tvojih melodij”, verzi židovske
pesmi govorijo o pomenu glasbe
v židovski kulturi, kjer je petje
komunikacija z Večnim, nato tu-
di umetniški izraz. Zato je po-
menljivo, da si je ravno društvo
trža škega židovskega zbora Kol
Ha-Tikva' zamislilo pred tremi
leti revijo, ki je unikat v našem
mestu in v Italiji nasploh in s ka-
tero židovska skupnost odpira
“O poti dialoga s petjem in glasbo.Shema' Koli' (poslušaj moj glas)je zborovska revija, na kateri tr -
žaški zbori pojejo židovske sklad-
be. Revija je po že ustaljeni tradi-
ciji v Kulturnem domu v Trstu,
kjer se številni poslušalci vsako
leto dotaknejo lepote tega zakla-
da spevnih, čustvenih, nostal-
gičnih melodij, a tudi radostnih,
plesnih ritmov, ki s poetičnimi
podobami govorijo predvsem o
Bogu in Ljubezni.
Bienalna revija postaja iz leta v
leto bolj zanimiva in pozorna do
detajlov. Zbori so v primerjavi s
prejšnjimi izvedbami izbrali
tehtnejše skladbe in priredbe. Bi-
stvena je bila tudi uvedba projek-
cij s prevodi besedil, saj je publi-
ka lahko doživela skladbe na po-
polnejši način. Novost je bilo tu-
di povezovanje nastopov z bran-
jem odlomkov iz del Folkla,
Schweda, Mucchiuttija, Levija.
Nastopilo je šest zborov, ki so se
preizkusili v ljudskih in umetnih
skladbah židovskih avtorjev. Ka-
kovost izvedb ni bila vedno
vrhunska, trud in konstruktiven
pristop pa sta bila v
vseh primerih, že v
osnovi vredna poh-
vale. Vokalna skupi-
na Tacer non posso
Francesca Calandre
je odprla revijo z ob -
če priljubljeno sklad-
bo Bo yavo' haboker,
ki je že od lo čno pre-
rasla meje židovskih
krogov. Ženski zbor
Pantha Rhei pa se je
pod vodstvom Fran-
cesca Castellana lotil
Ži dov skih ljubezen-
skih pesmi Whitacre-
ja in je prikazu židovske kulture
dodal še skladbo v yiddish jezi-
ku. V špansko, sefardsko okolje
pa so se podali mladi pevci zbora
šole Lionello Stock pod vod-
stvom prizadevne in ustvarjalne
Rosanne Posarelli. Zbor Svete
Marije Velike se ni obremenil z
zahtevnimi priredbami, a je po-
skrbel za sugestivne trenutke,
predvsem s solo nastopom same
zborovodkinje Aglaie Merkel.
Predstavnik slovenskega zborov-
stva v Trstu je bil ženski zbor Bar-
kovlje. Zborovodkinja Aleksan-
dra Pertot se je tokrat osredo-
točila na bogato spremljavo (ki-
tara, violina, harmonika, tolka-
la), ki je podprla nastop nasme-
janih pevk s posebno barvitostjo.
Zadnji so nastopili organizatorji,
za katere je zborovodja in umet-
niški vodja revije Marco Podda
izbral izključno avtorske skladbe
v romantičnem slogu, pri kate-
rih je imel izstopajočo vlogo zve-
neč glas solista tržaške sinagoge
Nathana Neumanna. Ta se je na
začetku prireditve iskreno zahva-
lil vsem skupinam, ki so sprejele
tudi letos izziv, da bi se naučile
vrsto skladb v židovskem jeziku.
Revija židovske glasbe je nastala
kot priložnost za srečevanje in
tržaški zbori so jo od začetka
sprejeli z veseljem, saj mora Trst
peti v jezikih skupnosti, ki so
ustvarile zgodovino mesta: o tem
je prepričana predsednica USCI
Trst Alma Biscaro, ki je letos sto-
pila v organizacijski odbor in je
s seboj prinesla tudi podporo po-
krajinskega in deželnega zborov-
skega združenja.
PAL
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na 
revijo odraslih zborov
PESEM JESENI 2016 
sodelujejo: 
MePZ Igo Gruden, MePZ LIPA, ŽPZ Prosek - Kontovel, 
MoVS LIPA, ZMePZ Repentabor, MeCPZ Sv. Jernej, 
MoPZ Fantje izpod Grmade, MePZ Skala - Slovan, 
MePZ Mačkolje
sobota, 26. novembra 2016, ob 20. uri
Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini
Foto damj@n
MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE in SOMPD VESELA POMLAD
vabita na koncert
SPECTRUM
oblikovala ga bosta Skupina pevk VokalArt
in priložnostna instrumentalna skupina
izvedli bodo ADIEMUS: PESMI IZ SVETIŠČA
skladatelja Karla Jenkinsa
avtorica zamisli in izvedbe je dirigentka Mira Fabjan
nedelja, 27. novembra, ob 17. uri 
Štivan, Nova cerkev Sv. Janeza Krstnika 
Tržaška 24. novembra 2016 11
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na
obisk Skupnosti sv. Egidija, da se
po bliže seznanimo z njihovo razve -
jeno dejavnostjo na hu mani tar nem
in verskem področju, v četr tek 1.
12.; zberemo se na začetku ul.
Romagna, pri nekdanji kavarni
Fabris ob 17.15; info 347 5469662
(Ivica).
Društvo rojanski Marijin dom pri -
re ja v četrtek, 1., in petek, 2. de -
cem bra, tečaj adventnih venčkov in
božičnih okraskov; vodila ga bo
Jadranka Sedmak. Potekal bo v
Marijinem domu v Rojanu (ul. Cor -
daroli 29) od 9. ure dalje. Vljudno
vabljeni!
Dvojezično, interaktivno sreča nje
Slovenščina z empatijo bo v pe tek,
2. decembra, ob 18.00 v dvo rani
Krož ka za družbena vpra šanja
“Virgil Šček”, v ulici Giacinto Gallina
5 (III. nadstropje). Vabljeni so pro -
sto volj ke in prostovoljci, ki bi na sre -
čanju povedali v sloven šči ni in v
italijanščini ali samo v slovenščini,
v primeru, da italijan šči ne ne obvla -
dajo, in samo v itali jan ščini, v pri -
meru, da slovenščine ne obvladajo,
o naslednjih slo ven skih božičnih
navadah: 1. koledo vanju; 2. lučanju
na štefanovo; 3. blagoslovu,
kajenju, kropljenju; 4. tepežnici. Za
podrobnejše in for macije in za
sodelovanje pokličite na tel. štev.:
00 39 3290224074 ali pišite na e-
naslov: elenacerkvenic@gmail. com
Društvo rojanski Marijin dom pri -
reja v nedeljo, 4. decembra, kon cert
vokalne skupine Vikra V MA RI JINEM
IMENU. Vodi Petra Grassi. Koncert
bo v rojanski cerkvi ob 17. uri.
Vljudno vabljeni!
Delavnica gledališke pedagogike
za učitelje, vzgojitelje in men tor je
bo 18. decembra v Finžgar je vem
domu na Opčinah. Informa cije:
Slovenska prosveta 040 370846
ali www. sloven ska pro sveta. org
V foyeru balkona Slovenskega
stalnega gledališča je na ogled
fotografska razstava o ženski to -
ponomastiki v Sloveniji, od po -
nedeljka do petka, od 10.00 do
15.00 ali ob predstavah. Razstava
je odprta do vključno petka, 30.
decembra. Vabljeni!
Vabilo na romanje v Medžugorje
od 7. do 10. decembra letos. Od hod
avtobusa iz Nove Gorice in Rožne
Doline v sredo, 7. decem bra, zgodaj
zjutraj. Tržaški romarji stopijo na
avtobus na Kozini ob ben cinski
črpalki smer za Reko. Romarji se
bodo udeležili svetih maš, čaščenja
svetega križa in naj svetejšega.
Obiskali bodo kraj pri kazovanj in se
lahko vzpeli na Kri že vac. Zadnji dan
romanja, v so boto, 10. decembra,
se bodo na poti domov ustavili tudi
pri ro mar skem svetišču hrvaškega
Lurda v Makarski. V večernih urah
bodo prispeli domov. Slovenski in
ita li jan ski državljani potujejo z
veljav no osebno izkaznico za
inozem st vo. Prijave: Marijan
(004347366, 3392985233); za
Tržaško spre jema prijave župnik
Jože Merkuža na tel. 040 229166.
Darovi
Za rojansko Vincencijevo
konferenco daruje N. N. 20 evrov.
  Matej Kos, slovenski predstavnik škofijske komisije za mladinsko pastoralo
Skupno moramo po Kristusovih sledeh
POGOVOR 
  unkcija, ki sem jo pred
kratkim prevzel, pomeni
predvsem to, da zastopam
mlajše slovenske vernike tržaške
škofije. Na tak način spodbuja-
mo dialog z brati in sestrami ita-
lijanske skupnosti, katerim lah-
ko pobliže orišem in predstavim
dejansko stanje v naših sloven-
skih krogih, naše moči in šibko-
sti. Poleg tega lahko delujem kot
neposreden člen, ki kroji dialog
med škofijsko mladinsko pasto-
ralo in mladimi verniki sloven-
ske skupnosti. To je način, da se
skupno podamo do konkretnih
ciljev.
Kakšno vlogo lahko odigra-
vajo slovenski verniki mlajše
generacije v sklopu tega ško-
fijskega organa?
Možnosti je veliko. Najpomem-
bnejša je po mojem mnenju
vloga vsakega posameznika v
zvezi s pobudami in dejavno-
stmi škofije. Mladi se lahko tudi
dejavno vključimo v raznoliko
delovanje, na primer pri dejav-
nostih tropov za pripravo do-
ločenih dogodkov. Prav bi zato
bilo, da bi posameznik ali sku-
pina predlagal aktivnost, ki bi jo
lahko izpeljala mladinska pasto-
rala. Vloga mlajših vernikov je
tudi zelo resna, če pomislimo,
da igrajo mladi vse pomem-
bnejšo vlogo v današnji družbi.
Tudi Cerkev se tega zaveda in
prav zaradi tega skušamo nuditi
podporo mladim pri duhovni
rasti. Če k temu prištejemo, da
bi lahko tudi zamejci odigrali
vodilno vlogo pri oblikovanju
cerkvenih dejavnosti na škofij-
ski ravni, je potencial res zelo
velik.
Preden pa začnemo z velikimi
projekti in sanjami, moramo se-
veda okrepiti prisotnost sloven-
ske mladine v katoliških krogih.
Čeprav ste delo šele začeli, bi
te vseeno vprašal, kako pote-
ka delovanje v 'mladinski
konzulti’. Kakšno vlogo ima
ta organ v sklopu škofije, ka-
tere so njene pristojnosti in
tvoje zadolžitve v njej?
Rekel bi, da skušamo predvsem
prepoznati, ponuditi in udejan-
jiti učinkovite predloge in
načrte za skupno rast v sodelo-
vanju z ostalimi komisijami in
pastoralnimi središči. Obenem
prirejamo marsikaj za mladino:
nekaj je že “standardno”, tako
da je koledar dogodkov že do-
ločen. Datumi letošnjih srečanj
so: evangelizacija po cestah, ki
bo potekala 26. novem-
bra, 11. marca in 3. juni-
ja, ko bo tudi binkoštno
bdenje; dvodnevne du-
hovne vaje v sklopu pre-
davanj sv. Justa v po-
stnem času, in sicer 27.
in 28. marca, ter bdenje
za duhovne poklice 5.
maja.
Prva dejavnost je že mi-
mo, to je bilo bdenje sv.
Justa 2. novembra. Do-
godek je bil res navdušujoč, saj
je bila stolnica sv. Justa prepol-
na mladih, med njimi je bil tudi
kak starejši vernik, sicer mlad
po duši. Bdenje je potekalo v
luči škofijskega jubileja mladih.
Vsebovalo je štiri oziroma pet
trenutkov. Sprva smo se zbrali v
cerkvi na Montuzzi, kjer smo se
z uvodno molitvijo odpravili v
procesiji na pot, na romanje do
stolnice. Bil je to prvi simbolni
trenutek romanja, ki je pridobil
F moč zaradi prestopa skozi svetavrata usmiljenja. Sledili so tre-nutki v spomin na sveti krst,
sveto birmo in evharistijo kot iz-
vir skupnosti. Skozi vse bdenje
sta nas spremljala molitev in
petje, kar je močno pripomoglo
k občutku svečanosti in po-
membnosti trenutka. Naposled
je sledilo čaščenje, ki se je vilo
do jutranjih ur, sicer za tiste, ki
so bili za to pripra-
vljeni. V poldrugi
uri, ko smo bili
mladi tržaške škofi-
je združeni v molit-
vi, so se vse meje,
ki nas navadno
ločujejo, enostav-
no razšle, pogrezni-
le, in med nami je
vladala Božja mi-
lost.
Kateri so cilji
škofijske komisi-
je za mladinsko
pastoralo?
Točno določenih
ciljev še nimamo,
ravno zaradi tega,
ker je bila nova ko-
misija odobrena
pred kratkim. Vse-
kakor se trenutno
držimo ciljev, ki jih
je začrtala prejšnja
škofijska komisija
za mladinsko pa-
storalo. Med cilje
nedvomno spadata
posredovanje ciljev
sinode mladim ter
zadovoljitev dušev-
nih in bivanjskih
potreb, ki jih mladi
izrazijo: to je mo-
goče le s srečanjem
s Kristusom. Ker so
udeleženci dogod-
kov dejansko le člani mladin-
skih organizacij, smo si postavili
za cilj to, da privabimo tudi
mlade, ki niso dejavni v organi-
zacijah. Tudi oni so del Cerkve
in imamo do njih dolžnost, da
jim omogočimo trajnost in ka-
kovost poti verskega spoznavan-
ja in utrjevanja. Želeli bi priva-
biti predvsem mladoletnike, da
bi jim ponudili resno obliko-
vanje lastne verske poti, ki bi
dolgo trajala. Sredstvo za to pri-
zadevanje bi lahko postale pri-
prave skupnih trenutkov, na pri-
mer molitvenih šol.
Kako misliš, da je slovenska
verska skupnost nasploh de-
javna in soudeležena pri kro-
jitvi tržaškega škofijskega
občestva?
Žal, imam vtis, da se slovenska
verska skupnost ne čuti del
širšega škofijskega občestva. Ne
vem, ali je težava v tem, da so
skoraj vsi dogodki v italijan-
skem jeziku, kar seveda oddal-
juje slovenskega vernika, ali
enostavno ni dovolj zanimanja
za dejavnosti, ki jih ponuja ško-
fija. Nekako imam občutek, da
je pri nas precej prisotno t. i.
vrtičkarstvo. Na primer: “Glej-
mo raje na naše, pa bo že”. “Ita-
lijanska skupnost ima škofijo,
mi pa naše župnijske pobude”.
Do določene mere je tak odnos
razumljiv, a vendar vsi spadamo
v širšo Cerkev. Da se tako zapi-
ramo in oddaljujemo, gotovo ni
dobro. To seveda daje tudi slab
vtis ostalim vernikom v škofiji.
Če želimo, da bo naša prisot-
nost bolj opazna in s tem tudi
upoštevana (z večjo prisotnostjo
slovenske besede), se mora
okrepiti tudi naša udeležba. Se-
veda ne smemo nikakor pozabi-
ti na trud posameznikov, ki red-
no sodelujejo s škofijo.
Sprašujem pa se, ali nismo
dolžni tudi ostali, kot kristjani,
sooblikovati to stvarnost.
Kako je sestavljena mladinska
konzulta in kako poteka dia-
log z italijanskimi vrstniki?
V škofijski komisiji za mladin-
sko pastoralo je dvajset članov.
Komisiji predsedujeta dva du-
hovna asistenta, in sicer g. Da-
vide Chersicla, ki je obenem od-
govoren za mladinsko pastora-
lo, in škofov vi-
kar g. Anton Be-
denčič za slo-
vensko
skupnost. Ostali
člani smo pred-
stavniki ra-
zličnih organi-
zacij, ki sodelu-
jejo s škofijo za
vzgojo mladih,
ter predstavnika
redovnikov in
redovnic. Pogovori potekajo
urejeno, saj delamo vsi za isti
cilj. Res pa je, da se nekatere or-
ganizacije nekoliko razlikujejo v
delovanju in v zasledovanju la-
stnih namenov ter ciljev: to bo-
truje resnejšim debatam, kar je
seveda dobrodošlo in, moram
dodati, tudi zelo konstruktivno.
Težave nastopijo, ko je treba vze-
ti v poštev dvojezičnost. To ni
pa zaradi tega, ker bi se kateri iz-
med prisotnih branil slovenske
besede pri delu, marveč zgolj za-
to, ker se zaradi dvojezičnosti
ves potek dejavnosti znatno
zdaljša. Gotovo ni to razlog, da
bi slovenščine ne uporabljali, je
pa vsekakor vprašanje, ki ga je
treba upoštevati. Pri tem nasto-
pi posledično vprašanje: ali bi
večje število udeležencev slo-
venske skupnosti pomagalo pre-
mostiti to težavo? Verjetno že!
Sprašujem se zato,
kako naprej. Zade-
ve se ne bodo hitro
rešile. Ne bomo
prišli do cilja kar
čez noč. Na nas je,
da se potrudimo in
da pokažemo našo
voljo in navdušen-
je, da počasi utrdi-
mo našo prisot-
nost tudi na škofij-
ski ravni. Moram
pa pohvaliti g. Da-
vida Chersicla, saj
mu je to vprašanje
precej pri srcu in si
prizadeva, da bi
potekalo vse v naj-
boljšem redu.
Kako presojaš dej-
stvo, da je italijan-
ska verska skup-
nost mlajših gene-
racij razvejena, slo-
venska pa se osre-
dotoča zlasti na
prizadevanje pri-
padnikov Sloven-
ske zamejske skavt-
ske organizacije?
Dejstvo je, da je
vernikov italijan-
ske skupnosti pre-
prosto več. Italijan-
ska verska skup-
nost lahko mla-
dim ponuja število
različnih dejavnosti, ki se razli-
kujejo po intenzivnosti in pri-
sotnosti na območju. Največ
skupin mladih je pa v mestu,
kjer je slovenska mladina manj
prisotna. Če pa usmerimo po-
gled v vaške stvarnosti, lahko
opazimo, da je tam slovenska
mladina bolj dejavna v vaškem
društvu (čeprav verjetno tudi na
tem področju število krepko
upada) kot pa v cerkvenih kro-
gih. Slovenska zamejska skavt-
ska organizacija je potemtakem
ena redkih, če ne sploh edina
opcija za mladino, da se lahko
duhovno obogati v skupini
vrstnikov.
Potrebovali bi na primer cerkve-
ne delavce, ki bi lahko našo
mladino tudi drugače zbirali in
jih napotili h krojitvi širše du-
hovne skupnosti. Teh okoliščin
primanjkuje! Res je, da je delo z
mladimi precej naporno, ali je
to razlog, da mlajše generacije
prepustimo sami sebi? Ali res ne
gre brez duhovnika ali redovni-
ka in redovnice? Ali nismo vsi
poklicani za širjenje evangelija
in naše otroke vzgajati v Kristu-
sovem nauku? Kot skavtski vo-
ditelj se težav dobro zavedam,
vem pa tudi, da je alternativa
verjetno še slabša. Vodenje mla-
dih po poti življenja ni lahko,
le-ta je polna ovir, a hkrati omo-
goča osebno rast in krepitev no-
tranjega duha. Srčno si želim,
da bi se lahko vsi tega zavedali
in da bomo skupno stopali po
Kristusovih sledeh, in če že ne
drugače, bili mladim zgled do-
brega kristjana.
IG
  Glasbene matineje v SSG
Nedeljski koncerti so 
že prijetna navada
GLASBENA MATICA 
  lasbene matineje v Slo-
venskem stalnem gleda-
lišču so postale za mno-
ge prijetna navada. Programi so
večkrat nenavadni, vzdušje je
intimno in prisrčno, saj imajo
vsi poslušalci zelo tesen stik z iz-
vajalci, na koncertu kot tudi ka-
sneje, na aperitivu. Tako je bilo
tudi na začetku novega niza ne-
deljskih koncertov, ki jih Gla-
sbena matica prireja s SSG pod
umetniškim vodstvom Črtomir-
ja Šiškoviča.
Na prvem srečanju je Šiškovič
stopil na oder v vlogi solista z
gostujočim Celjskim godalnim
orkestrom. Ta orkester ima dve
zanimivi posebnosti, in sicer, da
nadaljuje dolgo tradicijo, ki se je
pričela leta 1945, in da ga od te-
daj sestavljajo le izkušeni ljubi-
telji, ki se z glasbo ukvarjajo ob
svojih poklicih.
Spored je bil posebno zanimiv:
povabil je na potovanje po Ja-
dranski obali v 18. stoletju in je
tako idealno združil tri “da-
našnje” države: Slovenijo,
Hrvaško in Italijo. Verjetno so
bili izbrani skladatelji za marsi-
katerega poslušalca odkritje, kar
je predstavljalo dodano vred-
nost dogodka. Orkester je zaigral
najprej simfonijo v G-duru “Slo-
G venca” Amandusa Ivančiča, ki serazvija znotraj umetniških kon-vencij tistega časa, a s posebno
dopadljivostjo in povednostjo.
Orkester je pod vodstvom Nena-
da Firšta sam zaigral še kipečo
simfonijo v d duru hrvaškega
skladatelja in diplomata Luke
Sorkočevića, ki je v jedrnati go-
vorici strnil veliko mero razigra-
nosti in hkrati miline. Šiškovič
se je orkestru pridružil pri dveh
skladbah izpod peresa Tartinije-
vih učencev. Prva je bila očarljiv,
navdihnjen koncert v D-duru
Giuseppeja Micheleja Stratica, ki
ga je solist obarval z lahkoto
breztežnega, nežnega zvoka.
Drugi pa je bil koncert v B-duru
Benečanke Maddalene Laure
Sirmen, ki je s svojim pisanjem
v 18. stoletju poudarila možnost
ženskega umetniškega izražanja.
Tako solist kot orkester sta se od-
dolžila za lep aplavz z dodatko-
ma, ravnatelj Glasbene matice
Bogdan Kralj pa je izrekel dobro-
došlico vsem zvestim poslušal-
cem matinej in jih povabil na
naslednji koncert, ko bo 18. de-
cembra nastopil vokalni kvartet
La Rosa dei Venti, v katerem po-
je tudi znana tržaška zborovod-
kinja Petra Grassi.
PAL
Potrebovali bi na primer cerkvene
delavce, ki bi lahko našo mladino
tudi drugače zbirali in jih napotili
h krojitvi širše duhovne skupnosti.
Teh okoliščin primanjkuje! 
Foto damj@n
Aktualno24. novembra 201612
Odprtje Slovenskega kulturnega in informativnega centra Lipa v Monoštru 
Doživet slovenski dan
  torek, 15. novembra
2016, se je minister za
Slovence v zamejstvu in
po svetu Gorazd Žmavc ude-
ležil slovesnosti ob odprtju pre-
novljenega Slovenskega kultur-
nega in informativnega centra
Lipa.
V uvodu je minister
Žmavc poudaril, da
odprtje prenovlje-
nih prostorov Slo-
venskega kulturno
informativnega cen-
tra Lipa v Monoštru
predstavlja poleg
Slovenske vzorčne
kmetije v Gornjem
Seniku pomemben
mejnik k izgradnji in
razvoju skupnega
kulturno-gospodar-
skega prostora Repu-
blike Slovenije in
Madžarske. Prenovljen objekt
bo nudil boljše pogoje za delo-
vanje vseh slovenskih organi-
zacij, ki delujejo na Madžar-
skem.
V nadaljevanju je minister
Žmavc izpostavil, da je izgrad-
V njo objekta finančno omo-gočila Republika Slovenija, le-tošnjo obnovo objekta pa sta fi-
nancirali obe državi, Republika
Slovenija in Madžarska. Takšen
način zagotovitve sredstev je za-
gotovo rezultat dobrososedskih
odnosov med dvema prijatel-
jskima državama, ki se zavedata
in si hkrati prizadevata, da ju
narodne skupnosti bogatijo in
povezujejo. To spoznanje pa bo-
sta obe državi gradili tudi na 16.
zasedanju Slovensko-madžar-
ske mešane komisije za sprem-
ljanje Sporazuma o zagotavljan-
ju posebnih pravic madžarske
narodne skupnosti v Republiki
Sloveniji in slovenske narodne
manjšine na Madžarskem.
Ob tej priložnosti je minister
Žmavc izpostavil projekte Ura-
da iz leta 2015 in 2016, med ka-
tere sodijo Tržaško knjižno sre-
dišče v Trstu, Knjižno središče
v Celovcu ter Kulturni center in
hotel za slovenske študente na
Dunaju, s katerimi Urad krepi
čezmejno sodelovanje s sosed-
njimi državami z izgradnjo
“slovenskih hiš” v zamejstvu.
Ob koncu je minister ob prisot-
nosti vseh visokih gostov iz Slo-
venije in Madžarske dejal, da je
odprtje podlaga za nadaljnjo
krepitev slovenskega gospodar-
stva v Porabju, ki pa mora biti
nadgrajena z nadaljnjimi po-
trebnimi koraki v smeri večje
kulturno-gospodarske prepoz-
navnosti same regije. Izrekel je
zahvalo vsem, ki so sodelovali
pri sami obnovi Slovenskega
kulturnega in informativnega
centra Lipa.
  ibej ni tako redek priimek. Nosi ga tudi
nekaj znanih ljudi. A najbolj znanega
Čibeja, baročnega slikarja, poznamo po
priimku v napačni obliki, Cebej.
Na Vipavskem Cebejev ni, so le Čibeji. Tudi Čebe-
jev ni. Ohranila se je samo ena oblika priimka,
Čibej. Kdo bo rekel, da se je morebiti v Ajdovščini
rojeni slikar Anton Čibej nemara sam
klical Cebej. A to je samo teza, ki pa je
nikomur ne bo uspelo dokazati. Do-
kazati bi se dalo le, da so ga s tem
priimkom klicali njegovi potomci na
Kranjskem.
V času rojstva našega izjemnega
slikar ja so priimek pisali brez strešice,
saj je niso ne poznali ne uporabljali.
V šturski cerkvi sv. Jurija je bil 22. ma-
ja 1722 krščen kot Antonius Zebeij.
Priimek najdemo v tistih časih napi-
san v o gromno različicah. Včasih ga
je težko ločiti od priimka Čebulj.
Naštejmo zapisane variante, ki smo
jih našli: Zebei, Zhube, Zhubei, Zhu-
bes, Zhubiu, Zhubu, Zibau, Zibeu, Zi-
bou, Zibu, Zhibei, Zhibiu. Za žensko,
torej Čibejko, pa so takole zapisali: Zi-
bua, Zibuka, Zhibeica, Zhibeicha, Zhi-
beika, Zhi beuka. Dokumenti nakazu-
jejo, da gre za en in isti priimek, Čibej,
ki se je zaradi različnega
zapisa v Ljubljani spre-
menil v Cebej.
O umetnikovi življenjski
poti ne vemo veliko. Po
zapisu Edmunda Čibeja
je družina živela na trgu
v hiši stare pošte. Danes
je to Cankarjev trg. Še
največ o umetniku pove-
do njegove slike, ki jih
najdemo tudi v njegovi
rodni dolini, posebej v
Dobravljah in Ajdov šči -
ni, v rodnih Šturjah pa
žal nobene. Največ je ust -
varjal v Ljubljani, zato ga
v literaturi najdemo tudi
kot “ljubljanskega slikar-
ja”. Njegova posebnost v
ljubljanski slikarski dru -
ščini je zgledovanje in
približevanje beneškim
zgledom. Družina Čibe-
jevih je bila velika. Če -
prav v strokovni literatu-
ri navajajo, da sta Matija
in Marina imela po prvo-
rojencu Antonu še šest
otrok, pa jih je v resnici bilo sedem: Marija (1723),
Uršula (1724), Marjeta (1726), Ana Marija (1730),
Veronika (1731), Marija (1733) in Katarina (1736).
Kako je nastal priimek? Ciba še danes na Vipav-
skem rečejo kokoši. Za kokoš pa v slovarju najde-
mo tudi izraza čiba
in ciba. Verjetno
vsi poznamo pe-
smico Ringaraja, ki
ima tudi drugo ki-
tico, v kateri “Čib-
ka čobke kliče”.
Čibej bi zato lahko “prevedli” v istoimenski prii-
mek Kokošar. Ker so kokoši in petelini nekoč bili
precejšnja dragocenost, je mogoče prvi
Čibej imel veliko kokoši in je zato dobil
tak “nadimek”, ki je potem postal prii-
mek. Možno bi bilo, da je priimek na-
stal tudi zaradi lastnosti, po kateri so
prvega Čibeja poznali sosedje: da je bil
glasen, velikokrat zbegan ali kratke pa-
meti. Lahko pa je tudi zelo zgodaj vsta-
jal in zato hodil zgodaj spat. Kaj se ve.
Vemo pa, zagoto-
vo, da potomci
niso nikakor krivi
za morebitne na-
pake ali grde la-
stnosti svojih dal-
jnih prednikov.
V Sloveniji živi
306 Čibejev. Ne-
kaj deset jih je tu-
di v Peruju (zapi-
sani so kot Cibej),
ducat v Avstraliji
in pol ducata v
ZDA. Njih pore-
klo bi morali
iskati na Vipav-
skem, kjer živi
slaba polovica vseh
Čibejev.
Veliko Čibejev je
doma z Gore. Tja-
kaj so prišli iz doli-
ne. Od kod natančno, ni jasno,
saj najdemo več Čibejev v ra-
zličnih župnijah. Nagibamo pa
se k tezi, da so tja prišli iz nek-
danje velike župnije Kamnje
in/ali Lokavca. Prav vasi iz te
župnije so bile namreč najbolj te-
sno povezane z Goro že pred nje-
no poselitvijo.
Čibeji so okoli leta 1700 že bili
precej prisotni v več vipavskih
vaseh. V Kamnjah najdemo prvo
rojstvo že leta 1633, kamor pa je
boter prišel iz Lokavca. V istem
času so Čibeji tudi v Tevčah. V
Vrtovinu ga najdemo leta 1654.
Prav v Vrtovinu je včasih zapis
nejasen, saj so podobno zapiso-
vali tudi priimek Čebulj: v večini primerov se da
določiti, ali gre za enega ali drugega, v nekaterih
pa ne. Kdaj so Čibeji, tudi predniki našega Cebeja,
prišli v Ajdovšči no, še ni pojasnjeno, saj je najsta-
rejša matična knjiga neznano kje.
Č
VIPAVSKI PRIIMKI (18)
ČIBEJ
Krstni vpis Antona Čibeja oziroma Cebeja. Krstno knjigo, ki je bila za
celotno mesto, Ajdovščino in Šturje, so hranili v župnijskem arhivu v
Vipavi, nedavno pa so jo prenesli v Škofijski arhiv Koper.
Najbolj znan Čibej je Edmund (1861-1954),
nadučitelj, zgodovinar in lokavški župan. Njegov rod
izvira z Gore, kjer najdemo na Otlici leta 1718
rojenega njegovega prednika Jožefa Čibeja. Verjetno
so vsi gorjanski Čibeji iz te korenine. Edmund je sicer
bi rojen v Lokavcu, kjer je tudi pokopan.
Dela Antona Cebeja najdemo v mnogih
slovenskih krajih. Manj znana pa je njegova
upodobitev Marije Magdalene, ki je
razstavljena v Zagrebu na Hrvaškem.
Zanimiv zapis priimka Čibej, kot
nekakšen “kompromis” med Cebejem
in Čibejem. Čebej.
  inilo je že petintrideset
let, odkar se je začelo
raznovrstno delovanje
Kulturnega doma v Gorici, enega
izmed dveh slovenskih kulturnih
hramov v mestnem središču, ki
pestri slovensko, pa tudi italijan-
sko kulturno življenje na Go-
riškem. Od vsega začetka si nam-
reč KD prizadeva tudi za sodelo-
vanje med italijanskimi ustanova-
mi in za preseganje meja. Živahni
so tudi stiki z novogoriškim kul-
turnim zaledjem. Prav letošnja
“na pol okrogla” obletnica bo
poudarila to sodelovanje z novo-
goriško kulturno stvarnostjo, ki
poteka že vrsto let. To je med dru-
gim poudaril predsednik goriške-
ga Kulturnega doma Igor Komel
na predstavitvi dogodkov, ki se
bodo zvrstili ob 35-letnici te usta-
nove. Ob tej priložnosti bo izšla
posebna številka informativnega
biltena, publikacije z vsemi po-
datki o izvedenih prireditvah, ki
jih je v KD letno kakih 200, in to
kljub krizi, v primežu katere so še
zmeraj naša društva in domovi.
Uvod v letošnje praznovanje bo v
četrtek, 24. novembra 2016, ob
18. uri odprtje razstave slikarke
Laure Grusovin, ki se je rodila v
Gorici (1955), tu obiskovala znan-
stveni licej in v likovnem svetu
našla primerno pot za izražanje
svojih čutenj. V Gorici tudi živi in
ima svoj atelje. V Kulturnem do-
mu bo tokrat razstavljala četrtič
(prvič se je predstavila l. 1996, na-
to l. 2000 in l. 2010). Kot je pove-
M dal likovni kritik prof. Joško Ve-trih, se je slikarka, ki slika predv-sem v olju, po figurativnih delih
iz začetka 80. let usmerila v neo-
nadrealizem, v zadnjem času pa
se je spet vrrnila k bolj realistične-
mu izražanju svojih misli. Samo-
stojnih razstav je imela že kakih
štirideset, udeležila pa se je tudi
nad sto skupinskih razstav po raz-
nih evropskih državah in tudi v
ZDA.
Osrednji dogodek ob 35-letnici
KD bo v nedeljo, 27. novembra
2016, ob 17.30 koncert novogo-
riškega orkestra Big Band Nova,
na katerem bosta gosta priznana
pevca iz Kopra Tinkara Kovač in
Slavko Ivančič. Nastopala pa bo-
sta tudi pevca “iz domačih logov”
Paola Rossato iz Gorice in David
Croselli iz Dola, ki si utirata pot
na glasbeni sceni. Koncert bo v
sodelovanju s kulturno zadrugo
Maja, v sklopu glasbenega festiva-
la Across the border, ki želi tudi
odkrivati mlade talente, in s so-
delovanjem Kulturnega doma iz
Nove Gorice, s pokroviteljstvom
SKGZ, MO Nova Gorica, Goriške
pokrajine in Dežele FJK.  (Abo-
nenti Komigo in SSG imajo 50%
popust na vstopnici, ki znaša 10
evrov.)
V torek, 29. novembra 2016, ob
20.30 se v KD obeta pomenljiv
glasbeni večer, glasbena poema
Lepota v očeh, ki so jo ob 150-let-
nici smrti slikarja Jožefa Jakoba
Tominca (1790-1866), enega vid-
nejših portretistov, ki je v sorod-
stvenih vezeh z arhitektom Ma-
  35-letnica delovanja
Pestra pahljača prireditev 
v novembrskih dneh
KULTURNI DOM GORICA 
xom Fabianijem in družino slikar-
jev Šantel, pod izkušeno in
občutljivo režijsko roko Emila
Aberška izoblikovali glasbeniki iz
Šole glasbe in umetnosti Ozlinka
in čudovit igralec Bine Matoh, do
nedavnega prvak SNG Nova Go-
rica, od l. 2004 nositelj Borštniko-
vega prstana.
Ta glasbeni dogodek spada tudi v
program goriške abonmajske se-
zone SSG, saj ga abonentom po-
nuja Kulturni dom, Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž jim bo pa postre-
gel s koncertom Slovenske note
za Evropo, ki ga bo izvedel Orke-
ster Nova Filharmonija s solisti 17.
marca 2017 v veliki dvorani KCLB.
V novembrski ponudbi so nekaj
zase našli tudi najmlajši, saj se je
s predstavo Pravljica brez očal v iz-
vedbi Ku-Kuc gledališča in v sode-
lovanju z Gledališčem Pisani Me-
hurčki v nedeljo, 20. novembra,
začel niz predstav zanje Komigo
baby, s podnaslovom Mama, očka
… gremo v gledališče, ki bo do 5.
marca ponudil še pet predstav,
med katerimi bo v torek, 6. de-
cembra, ob 17. uri miklavževanje.
Veliki oder KD se je spremenil v
pravljično prizorišče, ko sta nanj
stopila deklica Maša in medo ter
pričarala pravo dogodivščino, ki
poteka v medvedovi kopalnici.
Ob Mašinih pripovedkah in šte-
vilnih likih so otroci spoznali
skrivnosti o pogumu, prijateljstvu
in sodelovanju, pa tudi to, kako je
na tem svetu. V pravljična junaka
sta se učinkovito prelevila Urška
Raščan, ki je zgodbico priredila po
ruski pravljici Mašenjka in med-
ved, in Petra Jauk, vodja Gledalšča
Pisani Mehurčki, v vlogi modrega
medveda Medvedjeva.
Minula sezona goriškega Kultur-
nega doma se je končala pravza-
prav 26. oktobra, ko sta se pred-
sednika italijanske in slovenske
republike, Sergio Mattarella in Bo-
rut Pahor, v Doberdobu udeležila
odkritja spomenika Slovenskim
fantom na soškem bojišču v spo-
min 1915-1917. Ta dogodek bo
ostal trajno zapisan v naši zgodo-
vini. Za postavitev tega spomeni-
ka so si prizadevali in se do-
končno odločili zanj 23. marca
2016 na sestanku v mali dvorani
Kulturnega doma v Gorici Vasja
Klavora, Samo Bevk, Petra
Svoljšak, Jože Cej, Vili Prinčič in
Igor Komel. Spomenik je sad pro-
jekta Bunker 15-18, ki ga je KD
predstavil Deželi FJK s sodelovan-
jem Občine Doberdob in Goriške
pokrajine.
IK
Joško Vetrih, Laura Grusovin in Igor Komel
Tino
 M
a
m
ić
Slovenija 24. novembra 2016 13
Kulturno društvo Stanko Vuk Miren Orehovlje je v jesensko
kulturno dogajanje umestilo tudi predstavitev knjige V Brucku
taborišču … 1915–1918. Tematika se navezuje na dogajanje iz
1. svetovne vojne, in sicer na begunce.
Napačno bi bilo misliti, da so Primorci odšli v begunstvo med 1.
svetovno vojno le na Štajersko (v Nazarje) ali na Češko (v
Kralupy). Prav pričujoča knjiga je pokazala, da so avstro-ogrske
oblasti selile begunce tudi v veliko taborišče v Gmündu ob češki
meji in kasneje v Bruck. V tem taborišču so bili tudi nekateri
begunci s celotnega področja soške fronte, od Krasa do Bovca.
Bruck ob reki Litvi je naselje, ki je le kakih 35 km oddaljeno od
Dunaja. Nahaja se nedaleč od slovaške in madžarske meje.
Madžarska oblast ni sprejemala beguncev, čeprav so ti živeli v
skupni državi Avstro-Ogrski. V Brucku je med leti 1916–1918
bivalo okrog 4000 beguncev. To so bile v glavnem ženske z
otroki, saj so bili moški večinoma vpoklicani v vojsko.
V taborišče Bruck so prihajali ljudje iz dveh smeri: iz Gmünda in
od daleč. Prvi begunci so bili nastanjeni v Gmündu. Tja so najprej
prišli iz Galicije, saj je že
leta 1914 tam divjala
vojna z Rusijo. Kasneje
v letu 1915 so prišli tudi
iz Primorske. Nabralo
se je ogromno ljudi, ki
so s seboj prinesli tudi
bolezni. Znano je, da so
v Gmündu zaradi
nalezlj ive davice
množično umirali otroci.
Otroke in odrasle pa je
redčila tudi
tuberkuloza, saj so bile
higienske razmere
obupne. Takoj ko se je
vojna vihra z Rusijo umirila, je mnogo vzhodnih beguncev
pohitelo domov. Drugi so hoteli zapustiti uničujoče taborišče in
pri tem jih je podpirala tudi oblast. Preselili so jih v Bruck.
V Brucku so jih namestili v barake, kjer je v eni baraki živelo več
družin. Zasebnosti praktično ni bilo. Galicijski Judje so tam
zgradili veliko sinagogo, po njihovem odhodu pa so jo preuredili
v katoliško cerkev. 1. julija 1916 so vanjo prinesli preslikavo
slike Svetogorske Marije.
Kljub vojni in begunstvu mora življenje teči naprej čim bolj
vsakdanje. Tako so v taborišču ustanovili šolo, društva (pevsko,
folklorno...), prirejali so tečaje, ustanovili Marijino družbo in
drugo. Imeli so celo sirotišnico, saj je marsikatera mati umrla in
pustila številne otroke njim samim. Sicer je veljalo, da, kdor je
lahko delal, je šel iz taborišča na delo in se potem vračal.
V taborišču so seveda tudi sestavljali pesmi, cerkvene in
posvetne. Ena od tam nastalih pesmi se je začela tako, kot je
naslov knjige: “V Brucku taborišču... ” Pesem govori o življenju
in delu v taborišču.
Knjigo nam je predstavil njen avtor, gospod Vili Prinčič iz Gorice,
avtor številnih knjig (o bratih Rusjan, o aleksandrinkah, …) in
drugih publikacij. Posebno pozornost namenja prav dogodkom
v prvi svetovni vojni, o kateri piše članke v Primorski dnevnik in
revijo Na fronti.
Knjiga ponuja številne podrobnosti in zanimivosti iz življenja v
omenjenem taborišču. Vabim vas, da jo vzamete v roke. /
Besedilo je napisala Marta Pavlin, fotografirala Sonja Cijan.
Predstavitev knjige V Brucku taborišču
V Ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico do pitne vode
Akademik in pisatelj Zorko Simčič 
je Slovence pozval k spravi!
  Sloveniji je veliko dogod-
kov in še več zapisov in
drugačnega branja, kar
vse nudi pregled razmer, stanja
in vzdušja v državi. Pri tem je raz-
vidno veliko leporečja, populiz-
ma in tudi sovražnih besed in
branja, manj pa ukrepov vlade in
koalicije. Zaradi tega se pogosto
zdi, da se povsod v družbi kažeta
nekakšno brezvladje in ravno-
dušje ljudi. Ena od posledic takih
razmer in odnosov je tudi ta, da
se državljani, ki živijo v revščini
in so obupani glede izboljšanja
stanja, bolj zanimajo za to, ali bo-
do ob koncu leta dobili t. i.
božičnico oziroma trinajsto
plačo, kot pa, denimo, za zdrahe
in napetosti v politiki. Pa vendar
se v politiki in nasploh v državi
dogaja veliko pomembnega, tudi
za tiste, ki pravijo, da jih je poli-
tika razočarala in ji zato ne zau-
pajo več.
Vlada bi v parlamentarni razpra-
vi zagotovo vzdržala pritisk SDS,
to je največje opozicijske stranke,
ki jo vodi Janez Janša. Ta je
zdajšnje upravitelje države, to je
izvajalce oblasti, obtožila slabega
upravljanja države in odstopanja
od zastavljenih ciljev. Vlada ima
veliko premoč v parlamentu in
zato zavrača vse obtožbe in kriti-
ke tistega dela opozicije, ki jo vo-
di in usmerja Janez Janša.
Vzvišenost in nadutost vlade sta
tolikšna, da niti v eni zadevi ne
prizna, da je kritika sedanjih
upravljalcev Slovenije vendarle
upravičena in utemeljena in bi jo
kazalo sprejeti. Vendar se je zgo-
dilo, da je poslanec SDS Tomaž
V Lisec predsedniku vlade Miru Ce-rarju zagrozil, “da je zaradi svo-jega delovanja v nasprotju z usta-
vo in določbami Ustavnega so-
dišča na zelo dobri poti k ustavni
obtožbi. To zaradi
kršitev Ustave in zako-
nov, storjenih pri opra-
vljanju njegove funkci-
je”.
Toda v tej politični zme-
di in prepirih v Sloveniji
se je komentatorka te-
denskega magazina Re-
porter, Maja Sunčič, lo-
tila tudi Janeza Janše.
Zapisala je, “da se on kot
vodja dela opozicije bori
proti novim obrazom
na levici, ki so ga že
večkrat premagali na
volitvah. Še bolj pa se
bori proti novim obra-
zom na politični desni-
ci. Vedno znova prevze-
ma njihove ideje, nato
pa jih zavrže, bodisi, ker
jih ne potrebuje več ali
pa ko ga začnejo poli-
tično ogrožati. Kajti Ja-
nez Janša ne prenese politične
konkurence na desnici. Zato je
Janez Janša vedno bolj osamljen,
je brez zaveznikov in brez resnih
možnosti, da bi še kdaj postal
premier”. Že v isti številki Repor-
terja je Maji Sunčič posredno od-
govoril Saša Veronik, novinar in
minister v prvi Janševi vladi. Za-
pisal je, “da imamo ministrico,
ki verjame v sekte, evropsko ko-
misarko, ki je šamanka, narod v
naši lepi in čudni državi Sloveniji
obiskuje abotne in cenene žajf-
nce na televiziji, stanje na cestah
je smrtno nevarno, moji kolegi
novinarji pa že petindvajset let
udrihajo samo po opoziciji. In
slovenska novinarska, medijska
sramota. Kolegi kaj pa zdaj, ko je
predsednik ZDA postal človek, po
katerem ste dobesedno scali, in
je prva dama, najlepša doslej, po-
stala Slovenka, ki ste jo smešili.
Ali se sploh zavedate, kaj pišete o
novem ameriškem predsedni-
ku”?
Sicer se v Sloveniji javna občila
še zmeraj veliko ukvarjajo z vo-
litvami v ZDA, ki so osupnile
našo in tudi svetovno javnost. V
člankih in komentarjih se zdaj
dobrikajo Ronaldu Trumpu in
njegovi soprogi Melanii Knaus,
ki bo postala prva dama naj-
močnejše države na svetu. Naši
mediji se dobrikajo tudi njenim
staršem, v domnevi, da bi tudi
oni prebivali v ame-
riški Beli hiši. Ob tem
bi v Sloveniji novinar-
ji in drugi znani ljud-
je najraje zanikali in
pozabili na vse, kar so
pisali ali zatrjevali
pred volitvami v ZDA.
Profesor na Fakulteti
za družbene vede v
Ljubljani in javnom-
nenjski teoretik Dejan
Verčič je pred volitva-
mi v ZDA na POP TV
izjavil, “da se bo v pri-
meru, da bi zmagal
Ronald Trump skupaj
z družino odselil na
Mars”. Dopisnik RTV
Slovenije v ZDA Ed-
vard Žitnik, ki je ves
čas kampanje
vročično zatrjeval, da
bo za predsednico iz-
voljena Hillary Clin-
ton, je po razglasitvi volilnih izi-
dov postal bled. Koliko je ame-
riški dopisnik naše osrednje ra-
dijske in TV hiše verodostojen, se
je pokazalo lani, ko je potvoril
govor papeža Frančiška ame-
riškim škofom o splavu in isto-
spolnih porokah. Glavna pozna-
valka ZDA je v Sloveniji postala
Nataša Briški, sicer nekdanja do-
pisnica iz ZDA. Počela ni nič dru-
gega, kot obkladala Trumpa z be-
sedami 'podivjani norec'”.
Kot zapisano, zdaj v Sloveniji ne
Nova Gorica / Knjižnica Franceta Bevka 
Na ogled je razstava slovenske
arhivske dediščine
  novogoriški knjižnici
Franceta Bevka je do
prvih decembrskih dni
na ogled razstava Arhivi - zaklad-
nica spomina. Sedem državnih
in trije cerkveni arhivi predsta-
vljajo izjemno bogastvo pisne
kulturne dediščine, ki sega od
druge četrtine 9. stoletja do da-
našnjih dni. Razstava, ki potuje
po različnih slovenskih krajih,
je na ogled v Novi Gorici.
Razstava obiskovalcem poleg
najlepših in najpomembnejših
dokumentov ponuja nekakšen
prerez ali vzorec ohranjenega ar-
hivskega gradiva. Izbor naj bi
poleg lepote gradiva kot takega
razodeval tudi ljudi različnih
V slojev, njihovo okolje in njihovčas, njihova hotenja, načrte, de-lo in dosežke pa tudi stranpoti.
Zamisel za razstavo je pred leti
dal osrednji slovenski arhiv, ure-
sničili pa so jo ob pomoči vseh
slovenskih arhivov. Prva razsta-
va je bila postavljena
leta 2015 v Narod-
nem muzeju v Lju-
bljani, ko so bili na
ogled postavljeni ori-
ginali. Nekoliko
zmanjšana razstava v
obliki reprodukcij
zdaj potuje po večjih
slovenskih mestih.
Izbrano gradivo je na
ogled na velikih pa-
nojih. Kot je za STA povedala
Aleksandra Pavšič Milost iz Po-
krajinskega arhiva Nova Gorica,
so novogoriški razstavi dodali še
nekatere zanimive originalne
dokumente z območja, ki ga po-
kriva novogoriški arhiv.
“Skušali smo prikazati ne-
kaj drobcev tega, kar hra-
nimo v naših zakladnicah,
v naših depojih. V Novi
Gorici smo dodali svoj
delček in dali na ogled ne-
katere dragocene originale,
ki jih hranimo pri nas. Do-
dali smo tudi nekaj doku-
mentov, ki niso bili
vključeni v skupno sloven-
sko razstavo, vendar so za
naš arhiv in to okolje zelo
pomembni”, je povedala
Pavšič Milostova.
Avtorji razstave so pri pred-
stavitvi izbranega gradiva
upoštevali več kriterijev - zvrsti
oziroma tipe gradiva, njegovo
vsebino in funkcije. Na ta način
so zasnovali 16 sklopov oziroma
razstavnih poglavij.
Novogoriški arhiv je najmlajši
med vsemi slovenskimi arhivi,
zato se ne more pohvaliti ravno
z visoko starostjo dokumentov.
Največ je zlasti dokumentov od
sredine 19. stoletja dalje. Posa-
mezni primerki pa so tudi bi-
stveno starejši. “Na ogled smo
postavili naš najstarejši doku-
ment iz leta 1501, ko so Dobro-
vo v Brdih prvič vpisali v drob-
cen zvežčič na kmetijskem go-
spostvu. Vedno izpostavimo tu-
di urbarje, saj imamo dva lepa
urbarja kmečkega gospostva
Lože pri Vipavi. Prav tako vedno
pokažemo doktorsko diplomo
Leopolda Masiča z Vipavskega,
ki izvira iz 18. stoletja iz časa Ma-
rije Terezije in je pisana na per-
gament”, je razstavljene doku-
mente predstavila Pavšič Milo-
stova.
Na ogled je še nekaj mlajših do-
kumentov. S tem so želeli poka-
zati na tisto, kar novogoriški ar-
hiv loči od ostalih - to so doku-
menti iz hude-
ga fašističnega
obdobja med
obema vojna-
ma.
Za razstavo, ki
bo v novogo-
riški knjižnici
na ogled do 9.
decembra, ka-
sneje pa se bo
za mesec dni
preselila še v
Tolmin, je v
Novi Gorici pre-
cej zanimanja.
vedo, kako bi se novemu ame-
riškemu predsedniku in njegovi
soprogi najbolj mogoče prikupi-
li. Tako v Sevnici, kjer se je Mela-
nia Knaus-Trump rodila, raz-
mišljajo, da bi po njej imenovali
neko ulico, v Ljubljani pa so pred
bližnjimi prazniki postavili 20
metrov visoko smreko, okrašeno
z lučkami in barvami, in jo poi-
menovali kot smreko Melanie
Knaus-Trump. Ob vseh obravna-
vanih sprenevedanjih, celo poni-
glavostih, ima najbrž prav tudi
duhovnik Janez Turinek, ki je v
tedenskem magazinu Reporter
zapisal, “da se v Sloveniji tudi po
ameriških volitvah nadaljuje boj
med resnico in lažjo. Ameriški
volivci so dali slovenskemu pro-
pagandnemu stroju med vrstica-
mi vedeti, da je pokvarjen”.
Bolj kot od nekaterih obravnava-
nih tem je pomemben tako izje-
men človek, kot je akademik in
pisatelj Zorko Simčič. Svoj 95-let-
ni rojstni dan je praznoval pri
Celjski Mohorjevi družbi, kjer so
predstavili ponatis njegove dra-
me Tako dolgi mesec avgust. Na-
pisal jo je leta 1975 v Argentini v
španskem jeziku in jo leta 1990
prevedel v slovenščino. Nekaj let
zatem, leta 1994, se je vrnil v Slo-
venijo. Obsežno in tehtno
spremno študijo ob ponatisu dra-
me je prispeval pesnik in preva-
jalec Brane Senegačnik. V drami
po njegovem mnenju najdemo
številne vzporednice s še vedno
odprto rano našega naroda in
njenim neuspešnim reševanjem.
Gre za spravo in preteklost, ki
usodno zaznamujeta dva in tudi
več rodov. Zorko Simčič se je v
pogovoru z udeleženci predsta-
vitve ponatisa njegove drame do-
taknil razmer v Sloveniji. Pozval
je k spravi, ki pa bi se morala zgo-
diti med osebami in ne med
ideologijami. Dejal je, da Sloven-
ci brez sprave sicer ne bomo
izumrli, bomo pa zgolj životarili.
Akademik in pisatelj Zorko
Simčič, ki ga kritiki prepoznavajo
kot prvo literarno osebnost slo-
venskega zdomstva, je po pred-
stavitvi svojega najnovejšega dela
in omembi 95-letnega rojstnega
dne dejal, “da se za vsak dan, ki
mu je navržen, vsak večer zahvali
Bogu”.
Slovenski poslanci pa so prvič po
daljšem obdobju strnili svoje
vrste in skoraj vsi glasovali za
spremembo oziroma dopolnitev
tistega člena ustave, ki omogoča
zapis v najvišjem pravnem aktu
države, “da ima vsakdo pravico
do pitne vode, pri čemer voda,
namenjena oskrbi prebivalstva,
ni tržno blago”. Slovenski primer
je vzbudil zanimanje in priznan-
ja tudi v tujini. Na Slovenijo vsa-
ko leto pade okrog 20 milijard
kubičnih metrov vode, kot dež
ali kot sneg. Voda in gozdovi so
sicer največja naravna bogastva
Slovenije.
Marijan Drobež
Zorko Simčič (foto JMP)
Aktualno24. novembra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (133)Erika Brajnik
PLJUČNA OBOLENJA
V NATUROPATIJI
Obstaja pljučni tip človeka? Po TKM že. Kako
se nam kaže pljučni tip človeka?
Pljučni tip ima svetlo kožo, lepo in gladko kot
porcelan, lahko je tudi rdečelas ali pegast. Ima
vedno smrkav nos, široka ramena, ozke boke,
srednje visoko postavo. Obožuje belo barvo.
Ko so pljuča v deficitu, je tak človek pesimi-
stičen, črnogled, kritičen in skeptičen. Sam se-
bi pravi, da je realist, v resnici pa je velik pesi-
mist. Če so pljuča močna, uravnajo ta pesimi-
zem in mu okrepijo optimističen vidik na do-
ločene stvari. Na primer: pesimističen tip člo-
veka bo slišal po radiu, da napovedujejo dež,
zato bo vzel dežnik s seboj v službo, čeprav bo
zunaj sonce (“Saj so vendar napovedali dež”!).
Ko se bo v njem krepil optimistični del, bo
dežnik pustil doma, saj si bo rekel: “Joj, poglej
kakšno sonce, danes pa res ne more deževa-
ti”!
Ko so pljuča v deficitu, postane pljučni tip hla-
den in ciničen. Ne bo objel sočloveka, do ljudi
bo vedno držal določeno varnostno razdaljo,
ne bo izkazoval ljubezni, veselja, radosti ali
prijaznosti. Deficit pljuč je tesno povezan s
sposobnostjo komunikacije in izražanja
čustev. Ko so pljuča v deficitu, tak človek ne
oddaja toplih čustev, ampak bo hladen kot je-
klo. Tudi komunikacija je odrezava in mini-
malistična.
VAJE ZA KREPITEV PLJUČ – 2 vaji, ki jih izva-
jamo zjutraj na tešče: 1. sedimo na tleh, roke
za tilnikom, hrbet je vzravnan, hodimo v raz-
miku pol metra po zadnjici naprej in nazaj 15-
krat; 2. sedimo na kolenih, roke dvignemo vi-
soko nad glavo, jih sklenemo skupaj, dlani
obrnemo proti stropu in krožimo 60-krat v
eno smer.
Po TKM so pljuča od petih elementov poveza-
na z elementom kovine. Naturopat gleda na
osebo celostno, zato tudi deficit pljuč skozi akt
dihanja celostno krepi s prehrano, Bachovimi
cvetnimi esencami, inhalacijami in vajami za
krepitev pljuč.
Iščimo zdravje!
/ konec
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. novembra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (41) Mariza Perat
Tedaj je spregovorila Božja Mati:
“Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s
trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno
prebadajo s svojimi kletvami in nehva-
ležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me to-
lažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki
se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo so-
boto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, mo-
lili rožni venec in mi petnajst minut v pre-
mišljevanju petnajstih skrivnosti rožnega
venca delali družbo v spravo za grehe, v nji-
hovi smrtni uri stala ob
strani z vsemi potreb-
nimi milostmi za zve-
ličanje njihovih duš”.
To je velika obljuba
Marijinega Brezma-
dežnega Srca.
Dne 13. junija 1929 je
Lucija v samostanu v
mestu Tuy v Španiji
znova imela videnje.
Razodeta ji je bila skriv-
nost Presvete Trojice,
nato je Božja Mati re-
kla:
“Prišel je trenutek, ko Bog prosi sv. očeta,
naj skupaj z vsemi škofi sveta posveti Ru-
sijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Oblju-
blja, do jo bo zaradi posvetitve rešil. Toliko
je duš, ki se pogubijo zaradi grehov, s ka-
terimi me žalijo, da prihajam prosit za-
doščenje: žrtvuj se v ta namen in moli”!
Kot piše p. Ceglar, je pozneje naš Gospod
potožil Luciji:
“Niso hoteli poslušati moje prošnje. Kakor
francoski kralj bodo obžalovali, vendar bo
prepozno. Rusija bo razširila svoje zmote
po vsem svetu ter priklicala vojne in pregan-
janja Cerkve. Sveti oče bo moral trpeti”.
Omenjeni francoski kralj je Ludvik XIV.  (1638-
1715), “Sončni kralj”, kot ga tudi imenujejo.
Bil je sposoben, čeprav absolutističen vladar.
Znan je tudi zato, ker si je v Versaillesu dal po-
stavili razkošno palačo, ki stoji še danes.
V tistem času je v samostanu v kraju Paray le
Monial, ki leži v škofiji Autun, ju-
gozahodno od mesta Dijon, v
redu Marijinega Obiskanja,
živela sestra Marjeta Marija
Alacoque (1647-1690). Zve-
ličar ji je po videnjih poveril
nalogo, da v svetu razširi
pobožnost do njegovega
Presvetega Srca. Dne 17. ju-
nija 1689 ji je naš Gospod
izrazil željo, da bi Ludvik XIV.
svojo državo posvetil Božjemu
Srcu, kar so kralju tudi sporočili.
Gotovo bi to dejanje njemu in vsemu kraljestvu
prineslo obilen blagoslov, a žal kralj želje Božjega
Odrešenika ni izpolnil.
Leta 1792 je Narodna skupščina v Parizu proglasila
republiko, odstavila kralja
Ludvika XVI. in ga zaprla. V
ječi se je kralj zaobljubil, da
bo svojo državo posveil Je-
zusovemu Srcu in mu zgra-
dil svetišče, če se reši. A bilo
je prepozno. Ludvik XVI. je
21. januarja 1793 končal
pod giljotino.
Francozi so pozneje izpol-
nili kraljevo obljubo in na
Montmartru postavili mogočno bazili-
ko, posvečeno Božjemu Srcu.
Montmartre, ime pomeni “Hrib
mučencev”, se dviga v središču mesta.
Tu je prvi pariški škof, sv. Dionizij, Fran-
cozi mu pravijo Saint Denis, skupaj z
duhovnikom Rustikom in diakonom
Elevterijem Elevterijem, okrog leta 285
bil obglavljen.
Posmrtne ostanke škofa Dionizija so
prenesli v cerkev benediktinske opatije
Saint Denis, kjer so pokopani francoski
kralji.
Pa vrnimo se zdaj k s. Luciji!
Leta 1946 se je vrnila na Por-
tugalsko v samostan v Vilar.
Večkrat so jo tudi zasliševali ter
jo spraševali o videnjih.
Po 25 letih bivanja pri dorotej-
kah je s. Lucija z dovoljenjem
sv. očeta Pija XII. prestopila v
red bosonogih karmeličank v
Coimbri in tu končno našla ti-
sto tihoto in zbranost, ki si ju
je že tako dolgo želela. Tu je
dobila novo redovno ime:
sestra Marija Lucija Jezu-
sova in Brezmadežnega
Srca. Kot prej pri dorotej-
kah je tudi tu z veliko po-
nižnostjo in vestnostjo
opravljala svoje delo.
S. Lucija je v samostanu
mnogo pisala. Poleg Spo-
minov si je v zvezi z viden-
ji ter Kristusovih in Mari-
jinih prošenj mnogo dopisovala z raznimi cerkve-
nimi osebnostmi. Kot omenja p. Ceglar, je na na-
svet duhovnega voditelja pisala sv. očetu Piju XII.
in ga prosila za posvetitev sveta. Pismo je nosilo
datum: 2. december 1940.
S. Lucija je um-
rla v Coim bri
13. februarja
2005. Zdaj po -
čiva v fatimski
baziliki poleg
Hijacinte in
Frančiška.
/ dalje
Mesto Tuy
Zajtrk 
5.00–9.00
7h 1x popečen pirin kruh, maslo gi, kostanjeva
marmelada, kava 
z ingverjem, polnozrnati piškoti
8h 1x jajce
Malica 
10.30
jabolko, breskev
Kosilo 
13.00
kokošja juha, riž s puranom, radič, fižol in
bučno olje
Malica 
15.30
čičerika s hrenom
Večerja 
18.00
kokošja juha (naj bo čim bolj vroča)
Primer pljučnega jedilnika
Ludvik XIV.
Sv. Marjeta Marija Alacoque
Ludvik XVI.
Bazilika na Montmartru
Samostan v mesto Tuy
S. Lucija kot
karmeličanka Karmeličanski samostan v Coimbri
  e ustaljena navada je, da se zborovska nastopa
začenjata s kratkim nagovorom. Tokrat je v so-
boto na oder stopila mlada doberdobska pevka
in zborovodkinja Mateja Jarc. Navezujoč se na Gre-
gorčiča, je opozorila, da je pomembno biti vezani na
svoje korenine, na svoje rodne kraje in hkrati moramo
zreti izven svojih meja in spoznavati druge realnosti.
Starejšim so bile namenjene besede: “Treba je spod-
bujati mlade, da pridobivajo nove, raz-
nolike izkušnje v najrazličnejših okoljih.
Le-te lahko pripomorejo k razvoju oseb-
nosti, k širjenju obzorij in pridobivanju
novih znanj in kompetenc. Pomembno
je, da spoznavamo različne realnosti in
le-te prenesemo v svojo stvarnost in jo s
tem obogatimo /… / Mlade moramo
usmerjati in vzgajati, saj na mladih svet
stoji, mladi naj počasi prevzemajo odgo-
vornost in vodilne funkcije. Zaupajmo
jim. Morda bodo na začetku delali na-
pake, predvsem zaradi neizkušenosti, a
vendar je to del osebne rasti. Pomembno
je postopno predajanje odgovornosti in
postopno umikanje nadzora, z zavestjo,
da jim priskočimo na pomoč, ko jo po-
trebujejo”. Naglasila je, da moramo mla-
dim omogočiti samostojnost in investi-
rati v izobraževanje novih kadrov na gla-
sbenem področju s prirejanjem seminar-
jev, tečajev, pa tudi z izoblikovanjem pro-
jektov, takih, pri katerih se mladi lahko
spoznavajo in si pridobivajo dragocene izkušnje tudi
s poslušanjem drugih zborov in z opazovanjem nji-
hovega dela. Že otrokom je treba vcepiti ljubezen do
glasbe in jih naučiti požrtvovalnosti, reda in discipli-
ne. Moramo pa tudi razvijati njihovo domišljijo, čut
za lepoto do petja. Otroci zmorejo marsikaj, je dejala
Mateja, “če se starši organizirajo in predvsem če jim
zaupajo, če verjamejo vanje”. Po njenem mnenju je
“v naši realnosti še veliko neizkoriščenega potenciala.
Zavedati se moramo, da je naša realnost posebna, smo
stik več kultur in različnih jezikov. Vse to je razvidno
tudi v našem zborovskem petju. Pomembno je, da si
v tej luči zastavljamo nove cilje, da stremimo k njim.
Za to pa moramo biti pripravljeni tudi prisluhniti in
zaupati drugim. Ohranjajmo naš jezik s petjem, širi-
mo ga v svet, posredujmo našo kulturo, navade in
zgodovino širši množici. Zavedajmo se, da z glasbo
ustvarjamo nekaj enkratnega”, je dejala mlada štu-
dentka Mateja Jarc.
V nedeljo je zbrano publiko nagovorila predsednica
ZSKP Franka Padovan, obenem števerjanska županja
in vneta pevka v domačem zboru. V nagovoru je spet
spomnila, kako se je Cecilijanka iz skromne zborovske
prireditve razvila v solidno pevsko revijo, na kateri
zbori radi nastopajo. “Cecilijanka daje zborom
možnost za nastopanje, je priložnost za medsebojno
spoznavanje, druženje in sodelovanje, saj med vloge
zborovskega petja sodi tudi posredovanje slovenske
pevske kulture neslovenskemu okolju in seveda to pri-
pomore k zbližanju različnih narodnosti in kultur. /
… / Najpomembnejše je, da se lahko vsako leto
srečamo in skupaj uživamo ob poslušanju slovenske
pesmi”. Saj pesem in glasba še vedno združujeta ljudi.
Pri nas so zbori še vedno izjemno pomembni, “pa naj
gre za zbor brez velikih pevskih ambicij ali za zbor, ki
je že prejel visoka odličja”. Ob spominu na Simona
Gregorčiča in na veličino njegove poezije se je želela
osredotočiti na njeno muzikalnost, “ki izhaja iz pe-
snikove nadarjenosti in njegovega izrazitega občutka
za glasbo. V sebi je čutil melodijo in se ji ni mogel
upirati. Značilnost Gregorčičeve poezije so kratki verzi
in številne rime ter ritmika, ki je tekoča in blagoglasna,
zato ni čudno, da so naši skladatelji navdih za svoje
melodije iskali prav v
Gregorčičevih verzih”.
Padovanova je sklenila
svoje misli z besedami
goriškega slavčka:
“Zdaj pomlad je, zdaj
cvetja čas, zdaj naj od-
meva petja glas”.
Program so povezovali
mladi napovedovalci
Sanja Vogrič, Manuel
Persoglia in Katja
Terčič; vsi trije so člani
mladinske gledališke
skupine O’Klapa iz
Gorice.
Reviji Cecilijanka so
pokroviteljstvo dali
goriška občina in po-
krajina, Javni Sklad za
kulturne dejavnosti
Republike Slovenije,
Fundacija Cassa di Ri-
sparmio iz Gorice, Zadružna banka Doberdob in So-
vodnje pa so finančno podprli prireditev. Posebno
iskreno zahvalo organizatorji namenjajo zborovod-
jem in pevcem, saj brez njih ne bi bilo Cecilijanke, ter
vsem včlanjenim društvom. Za sodelovanje se ZSKP
zahvaljuje Svetu slovenskih organizacij ter seveda cen-
jenim poslušalcem, ki so se tudi letos številni udeležili
koncertov in s ploskanjem nagradili trud naših vztraj-
nih pevk in pevcev ter zborovodij, med katerimi je
kar nekaj temperamentnih žensk.
Med občinstvom so bili tudi Walter Bandelj, predsed-
nik SSO, Marilka Koršič, svetnica na goriški občini,
Karlo Bolčina, škofov vikar za slovenske vernike v Go-
riški nadškofiji, Marijan Markežič, predsednik Funda-
cije Gorica, Marij Maver, predsednik SP iz Trsta, Julijan
Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, Franka Žgavec, pred-
sednica KCLB, Damjan Paulin, predsednik KTD, šte-
verjanska županja in predsednica ZSKP Franka Pado-
van, Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze.
Šopek cvetja in knjižni dar so v imenu organizatorjev
zborovodjem izročala prikupna dekletca Neža Muro-
vec, Petra Brumat, Julija Lorenzutti, Tina Balta in Ja-
nina Marušič.
Tudi letos je tehnična ekipa Dramske družine SKPD
F. B. Sedej iz Števerjana poskrbela za bolj dinamično
odrsko podobo: na levi in desni strani odra sta se vrte-
la “kaleidoskopa” – razpoznavni znak Cecilijanke -
kot simultani projekciji na dve platni iz dveh projek-
torjev, zraven pa sta se pojavljala še ime nastopajočega
zbora in naslov izvajane pesmi.
Ž
S 7. strani
“ Naj odmeva ...”
Franka Padovan
Aktualno 24. novembra 2016 15
Pretrgale so se štrene ...
Milijonar, ki jo je zagodel
svetovnemu redu
  o dogodki, ki potisnejo vse
ostalo v ozadnje in ostane-
jo za dolgo v središču po-
zornosti. In na jeziku vseh. Tako
razmišljam, ko me na mojem FB
zidu preseneti ogromen napis
“congratulation”, ki so mi ga na-
lepili dragi prijatelji iz Češke. Da,
congratulation, čestitke, za Slo-
venko, sonarodnjakinjo, ki se bo
za manj kot dva meseca preselila
v Belo hišo. Čestitke za Melanio
Knaus, že deset let Melanio
Trump. Smejem se in sem vesela,
da sta se me Jitka in Pavel spom-
nila in pomislila celo na to, da z
Melanio pripadava istemu naro-
du.
Trump ni kandidat, v katerem bi
videla idealnega predsednika,
vsekakor ne. Ko so v Združenih
državah primarne volitve poka-
zale, kdo bosta glavna tekmeca
za Belo hišo, me je postalo kar
groza. Nekateri pravijo, da so po-
litiki odraz naroda, ki jih voli.
Upam, da ni tako, kajti, če bi bilo
to res, ne bi bilo v čast Ame-
ričanom, pa tudi nam Sloven-
cem in Italijanom ne. Ne vem
pravzaprav, česa so politiki
odraz. Vem le, da je samo dvoje
poti do stolčka: ali si “notri” ali
pa, v drugem primeru, imaš de-
nar, veliko denarja. In tistega
“NOTRI” me je dejansko bolj
strah kot tistih, ki imajo denar,
pa čeprav veliko denarja. Tako
kot marsikdo, ki bi še pred nekaj
leti vihal nos nad takim izidom,
sem se ob zmagi Donalda Trum-
pa vendarle razveselila. Nekaj se
spreminja, saj ne vemo točno, ali
na boljše ali slabše, glavno pa je,
da se premika, da se dogaja, da
se pač spreminja. Kajti tega lažni-
vega, sramotnega, hinavskega
S sveta in tega neznanega, strašlji-vega “notri”, ki ga lahko samoslutimo, smo vsi naveličani.
Italijanski, slovenski, ameriški in
svetovni tisk nas je tedne, mese-
ce, pravzaprav več kot leto dni
trdovratno prepričeval,
nekako tako kot v pra-
vljicah, ki so vedno be-
lo-črne, da je ameriški
republikanski kandi-
dat Domald Trump
neumen in nesposo-
ben, poleg tega pa še
rasist, fašist, “mashi-
list” poraženec v vsa-
kem smislu, analfabet,
ki ne ve, kaj hoče, in še
pisanja na Twitterju ne
obvlada. Clintonova
pa je seveda neznansko
dobra, pametna, inteli-
gentna, primerna za
predsednico, demokra-
tična, napredna in pač
vsemogočna in pov-
sem brezmadežna. Tu-
di Trumpovi ženi, Slo-
venki Melanii Trump,
ni bilo prizaneseno.
Demokratično in na-
predno javno mnenje
je zaznamovalo njene
življenjske izbire kot
skrajno sramotne, po
tisku so začeli krožiti
stare fotografije nage
manekenke in sramotna
pričevanja, češ da je prodajala
svoje telo, da je neizobražena, da
je zatajila svoj narod, kar sploh
ni res, tako kot ni res vse ostalo,
ker je svojega sina naučila mate-
rinega jezika, pa lastno firmo
ima in je uspešna in je študirala
za oblikovalko. Ampak v tem da-
našnjem svetu, ki je po mojem
skromnem mnenju dosegel dno,
najbolj podlo, najbolj globoko,
najbolj absurdno dno, je korekt-
no in celo zaželjeno kupovati do-
jenčke, jemati maternice v na-
jem, spreminjati spol, učiti otro-
ke, da imajo pingvini dva očeta
ali dve materi (v mislih imam
neki nizozemski učbenik), za-
služiti na račun lepote svojega te-
lesa pa naj bi bilo sramotno in
vlačugarsko. Če nisi “notri” se-
veda, če nisi del tega svetovnega
reda, ki je v zakulisju, ki ima vse
štrene v rokah in hoče vse bolj
imeti v rokah ne samo naša
življenja, ampak tudi naše ideje
in prepričanja. Neki tip, ki naj bi
se baje pisal George Orwell, je
nekoč, nekje, vse to že nakazal v
svojih romanih...
Ampak za ta zapis se nisem
odločila, da bi branila Melanio,
ampak predvsem v razmislek o
vsem tem, kaj se dogaja v Ame-
riki, in žal ne samo v Ameriki,
ampak tudi pri nas. In predvsem
pri nas. Kajti, kakršnokoli je vaše
mnenje o Donaldu Trumpu, naj
vas spomnim, da je bil Donald
Trump polnopravno izvoljen. Z
glasovi ljudstva. Mi v Italiji pa
imamo že nekaj let
za predsednika vla-
de ljudi, ki jih ni-
smo nikoli izvolili.
In ki bi jih tudi ni-
koli ne bili volili.
Vsaj zase lahko to z
vso gotovostjo
trdim.
Tisk nam laže. Ne
vem, ali ste kdaj po-
mislili na to, če se
vam je to zazdelo,
če ste o tem posu-
mili. Neverjetno je,
da so vse javnom-
nenjske raziskave
napovedovale zma-
go Clintonove. Ne-
verjetno je, da so
vsi časopisi, predv-
sem pa državni me-
diji in televizija pri
nas in verjetno po
vsej Evropi, o Clin-
tonovi govorili sa-
mo dobro. Dobro-
delni angel, varuh
demokracije, ki je
sicer napovedal
zaostritev zunanje
politike in novo hladno vojno. A
kljub temu angel, varuh vseh
nas. Samo dobro, kot tudi o
odhajajočem predsedniku Barac-
ku Obami, ki je prejel celo No-
belovo nagrado, kot mirovnik pa
je svetu prodal več orožja kot ne-
koč Bush, največ pa ravno sporni
Saudski Arabiji. No, ko so Trum-
pa zmerjali zaradi “mashili-
stičnih” nazorov, so mediji celo
pozabili na tisti mali, skoraj ne-
dolžni, zanemarljivi spodrsljal
Hillaryjinega moža Billa, ki se je
zgodil ne v zasebnem hotelu ali
v skriti garsonjeri, ampak narav-
nost v Beli hiši pri predsedniški
pisalni mizi ali pod njo. In ni bil
ravno največji odraz feminizma
in spoštovanja ženskega dosto-
janstva. Ampak Clintonova, kot
Barack Obama in Bill Clinton, so
pač “notri”, v tistem temnem za-
kulisju, o katerem vemo mi ma-
lo ali nič, samo dozdeva se nam,
da so tam ogromni interesi, veli-
ko denarja in potreba po prevla-
di celotnemu svetu. Za denar se-
veda.
No, tisto noč, v Združenih
državah je bil seveda dan, a pri
nas je bila noč, nas je bilo veliko,
ki smo na kavču, do dveh, treh,
celo štirih zjutraj, buljili v ekra-
ne. Ne zato, ker bi bili zaljubljeni
v tega Trumpa. Ampak zato, ker
je bila na eni strani kandidatka,
ki je imela za seboj ves tisti tisk
in tisto elito, ki se vsem nam laže
že leta in leta in nas je poleg tega
potisnila na sam rob dostojnega
življenja, tako da še do zdravstva
in pokojnine nimamo več pravi-
ce, na drugi strani pa kandidat,
ki je sicer posebneš, tudi tajkun,
a razmišlja s svojo glavo, ima svo-
je ideje, pa naj si bodo take ali
drugačne, zna iti po robu vsem
in je navzlic vsemu svoboden.
Da, kljub vsemu je Donald
Trump svoboden, tako nevarno
in nepredvidljivo svoboden, da
je postavil na glavo ves svetovni
red in vse načrte tistih, ki so “no-
tri”, tam namreč, v tistem sum-
ljivem zakulisju. Pa še nekaj je.
Čisto na tiho, čisto na skrivaj,
čisto nepričakovano je za Donal-
da Trumpa volil tudi delavski ra-
zred. Tisti delavski razred, ki ne
samo v Združenih državah, am-
pak tudi pri nas v Evropi zmede-
no in zaskrbljeno spremlja poli-
tično dogajanje, ne da bi sploh
vedel, bi rekel naš Aškerc, kam bi
se del. Tisto, kar je bila nekdaj le-
vica, in tisti, ki jih je nekdaj de-
lavski razred volil, v prepričanju,
ne vem, ali utemeljenem, da se
bodo zavzemali za njegove pra-
vice, so zdaj lutke v rokah tistega
neznanega, morečega in so “no-
tri” v tistem, ki naj bi bil zakuli-
sni svetovni red. Ta svetovni red,
to zakulisje, ki nima imena ali pa
ga ima, če pomislimo, kako je
svetovni mogotec Rockefeller
navijal za Clintonovo, se zdaj po
vsem svetu predstavlja volivcem
pod krinko demokracije. Z
rdečo, čeprav nekoliko obledelo
zastavo v rokah. In delavski ra-
zred, ki se seveda ne more isto-
vetiti s programi in idejami tega
neznanega in zoprno tujega za-
kulisja z Rockefellerjevo zastavo
na čelu, ki se nam predstavlja kot
demokratična “levica”, išče no-
vih poti. Pa čeprav ga potem
zmerjajo in mu pravijo, da je
neumen, kmetavzarski in da ver-
jame rasistom, populistom in
fašistom. Belo - črno. Dobri in
hudodni. In mi preprosti ljudje,
postajamo vse bolj hudobni. In
neumni seveda. V očeh tistih, ki
so “notri”.
Donald Trump je bizarna, tudi
nezanesljiva, kontradiktorna
osebnost in včasih se sprašujem,
kaj je botrovalo temu, da sem bi-
la tisto noč, tisto dolgo noč, ki je
bila onstran Atlantika pravza-
prav dan, tako navdušena. Od-
govor je kmalu tu, ko poslušam
ostre kritike predsednika Evrop-
ske unije na Trumpov račun.
“Vse ekonomske načrte nam je
prekrižal”, “brez najmanjšega
sramu”, ugotavlja Juncker, “in
postavil celo na kocko sprejetje
odličnega trgovinskega sporazu-
ma TTiP”. Kot bi se zopet slišale
tiste zorpne, strašljive, tuje bese-
de iz zakulisja... Iz temnih globin
na ustih tiste naše svetle Evrope.
Zdaj vem, zakaj sem bila tako
vzhičena tisto noč, ko je bila pri
nas v Evropi še tema in je bil on-
kraj Atlantika dan. In so se prvič
po dolgih letih pretrgale štrene.
Štrene, ki jih imajo, vsaj tako se
JIM zdi, tako trdno v rokah.
Suzi Pertot
  onec tedna so opozorili nase naši košarkarji. V
moških članskih prvenstvih je bilo uspešnih pet
naših ekip, praznih rok je ostal le Kontovel, ki
pa je izgubil sosedski derbi, v katerem pač nista mogla
zmagati oba tekmeca. Slovenski obračun je v Nabrežini
pred številnimi gledalci gladko osvojil domači Sokol,
kateremu posvečamo tokratni športni kotiček. Moštvo
trenerja Walterja
Vatovca je nam-
reč potegnilo
daljši konec na
vseh dosedanjih
osmih nastopih
v vzhodni, go-
riško-tržaški sku-
pini deželne D
lige. Belo-rdeči
so že lani odigra-
li opazno sezo-
no, po rednem
delu tekmovanja
so bili prvi, nato
pa so bile peter-
ke z Videmskega
in Pordenonske-
ga v play-offu
pač boljše, tako da so ostali brez napredovanja.
Letos Nabrežinci še nadgrajujejo zgodbo o uspehu. Tre-
ba je vedeti, da razpolaga trener z okrepljeno in še bolj
izkušeno postavo, pa čeprav se je od dresa domačega
društva (ne pa od klubskega odbora, v katerem je pod-
predsednik in nenadomestljiv člen) poslovil kapetan
Marko Hmeljak. Sokolove vrste so obogatili veterani
Christian Slavec, Alen Semec in Tomaž Strle, v postavi
pa so tudi drugi preverjeni možje, kot so Babich, Gal-
locchio, Pizziga, Seno in Doljak. Sokoli pa letijo tudi
zato, ker se na igrišču ob omenjenih senatorjih uspešno
kalijo rosno mladi domači produkti Kojanec (ki igra
tudi pri Jadranu v državni C ligi Gold), Terčon, Fer-
folja in dvometraš Laurenčič.
Doslej je šlo košarkarjem zadnja leta omehčanega
generala Vatovca (ki velja za zmagovitega trenerja)
vse kot po maslu, marsikaterega tekmeca so ugnali
z levo roko. Vedno je protagonist kdo drug, vrlina
ekipe pa je – ob znanju in nadarjenosti številnih po-
sameznikov, ki so igrali tudi v precej višjih ligah – vse-
skozi zelo učinkovita obramba. Sokol namreč letos kra-
si tudi fizična moč, ki je ostale ekipe v D ligi ne premo-
rejo.
Kako se bo nadaljevala sezona, je težko napovedovati.
Lani je bilo bolj ali manj jasno, da ni bilo resnih ambicij
za naskakovanje C lige Silver. Višja konkurenca namreč
narekuje določene
povečane zahteve,
od finančnih do
kadrovskih. Če pa
so poleti tako te-
meljito izpopolnili
nabor kakovostnih
igralcev, se višjih
ciljev menda ne
bojijo. To sicer še
ne pomeni, da se
bo Sokol zlahka
dokopal do presto-
pa v višjo ligo. Na
vzhodu sicer doka-
zuje, da je boljši od
nasprotnikov, pred
prvimi zasledoval-
ci ima že 6 točk
prednosti. V drugi fazi, ko bodo tekmeci praviloma
močnejše furlanske zasedbe, pa se bo začelo drugo
prvenstvo in napredovali bosta le dve ekipi.
Zamejska košarkarska javnost se tudi sprašuje, ali bi
bilo smotrno imeti še tretjo ekipo v deželni C ligi Silver.
Glede na to, da poznamo vrednote trenerja Vatovca in
svetlo preteklost njegovih varovancev, ki bodo zagoto-
vo zgrabili za vsako ponujeno priložnost, pa se soko-
lovcem menda obeta izjemno dolga in zanimiva sezo-
na.
HC
K
Pogled iznad koša
Sokolovi košarkarji
letajo visoko
Derbi Sokol - Kontovel 18. 11. 2016
  krog osemnajst malih cicibanov se je
v ponedeljek, 7. novembra 2016, ko-
bacalo po mehkih blazinicah v mla-
dinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici, preden
se je začela tretja Pravljična urica v letošnjem
šolskem letu. Med zvedavimi otroki sta bili tu-
di, z mamico Alessandro Posillipo, Andrea, ki
je ravno tisti dan praznovala
dve leti, in živahna petme-
sečna Marja, kot najmlajša
poslušalka, v naročju mami-
ce Katje Bandelli. Obe mate-
ri sta vzgojiteljici v vrtcu in
vesta, kako pomembno je,
da se malčki družijo in da
čim prej spoznajo tudi knji-
ge in prijazno okolje
knjižnice, da bodo postali
čez kakšno leto pridni bral-
ci. V kraljestvo pravljic sta
otroke popeljali vzgojiteljici
waldorfskega vrtca iz Buko-
vice, Tadeja Faganelj in Mar-
tina Pahor Stanič, ki sta že
nekajkrat bili gostji pra-
vljičnih srečanj in vselej
znata ustvariti zelo pomirjujoče vzdušje. S cin-
gljanjem zvončkov sta otroke opozorili, da
morajo biti usteca zaprta, ušesa pa čim boj od-
prta, da ne bi preslišala kakšnega drobca pra-
vljice. Brlenje majhne svečke in mili zvoki pe-
smice o vili so pripravili pravo ozračje za vstop
v pravljično dogajanje. Pravljično nit je pripo-
vedovalka odvijala na nizkem odrčku, na ka-
terem je animirala prikupne majhne lutke.
Protagonista sta bila vesel pastirček in njegova
lepa ovčka Snežka. Milina teh živalic z mehko
dlako očitno navdihuje avtorje pravljic, pa tu-
di pripovedovalce, saj je bila ovčka že drugič
po vrsti v središču pravljične
vsebine. Pastirček in ovčka sta
se po paši ustavila pri po-
točku, da bi se odžejala. On se
je utrujen usedel, ona pa je
skakljala ob potoku naprej, ta-
ko da je pastirček ni našel več nikjer. Žalosten
je bil. Ves v skrbeh je vprašal ptičko, veveričko,
zajčka in sovo, ali so kje videli ovčko. Nazad-
nje mu je priskočil na pomoč palček z dolgo
sivo brado in s svetilko v rokah. Končno sta v
jarku našla prestrašeno Snežko. Pastirček se je
zahvalil palčku in ves srečen odnesel ljubljeno
Snežko domov. Vztrajno iskanje je obrodilo
sad! Kdor išče, najde, pravi slovenski pregovor.
Otroci naj si to zapomnijo! Ko doma brskajo
vsepovsod, iščoč kakšno izgubljeno igračo ali
knjižico, naj se spomnijo na pastirčka.
Kot vedno so se otroci ustavili pri knjižničar-
kah Bredi in Martini, da bi si izposodili izbra-
no ilustrirano knjigo in še doma splavali v ne-
skončen pravljični svet, v katerem dobro vselej
zmaga.
Škoda, da se isto ne dogaja tudi v resničnem
življenju!
IK
O
Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Kdor išče, najde!
Aktualno24. novembra 201616
  Pogovor: Mara Černic
Z nabranimi izkušnjami
novim izzivom naproti!
S 3. STRANI 
Kako gledaš na lik in vlogo po-
litika po izkušnji na Pokrajini?
Pred 15-20 leti je politik odločal
na osnovi svoje lestvice vrednot,
ki je izhajala iz njegovega kultur-
no-političnega nazora. Po mo-
jem mnenju je danes potrebno
tudi strokovno znanje. Potrebno
je poznavanje zakonodaje in obe-
nem je potrebno poznati dinami-
ke različnih panog. Politik mora
imeti v upravnem aparatu dobre
svetovalce in strokovnjake, on
sam pa mora imeti celostno po-
dobo in strateško vizijo. Imeti
mora - vizijo v perspektivi! Vi-
dim, da na deželni ravni ta
močno primanjkuje.
V politično areno si stopila ze-
lo zgodaj...
Začela sem v rajonskem svetu, v
zadnjem Valentijevem mandatu;
nato sem bila na občini svetnica
in potem odbornica za čezmejno
sodelovanje in manjšine, nadalje
odbornica na pokrajini. Resor za
okolje je bil zame izziv, saj ni mo-
je področje. Študirala sem nam-
reč mednarodne odnose na fa-
kulteti za politične vede, diplo-
mirala sem o pravicah v
uporabi slovenščine v jav-
ni upravi, takrat še na
osnovi razsodb ustavnega
sodišča.
Ukinitev rajonskih sve-
tov je bil hud udarec...
To se pozna še danes.
Čeprav je Gorica majhna,
vseeno manjka vez med
upravo in občani. Poleg te-
ga so krajevne skupnosti
predstavljale identiteto
Gorice: slovensko, furlan-
sko in italijansko. Te identitete so
se prek teh organov ohranjale in
ustvarjale istovetnost mesta.
Občinski svet tega ne zmore.
Obrnimo stran! Že pred nekaj
meseci si napovedala, da po
ukinitvi Pokrajine sprejemaš
nov izziv…
Glede na to, da imam deset let iz-
kušenj, sem pomislila, da so
občinske volitve lahko zanimiv
izziv. Gorica doživlja politično
poseben trenutek, ker bo prišlo
do zamenjave, saj župan Romoli
ne more več kandidirati. Ljudje
so zbegani in zdi se, da si želijo
sprememb. Ni še povsem jasno,
kam gredo stvari. Meni je le ja-
sno, da so volitve najvišja oblika
demokratičnosti. Jasno mi je tu-
di, da reforme, ki ukinjajo repre-
zentančna telesa, gredo v smer,
ki je čisto nasprotna demokraciji.
Dežela ukinja pokrajine in
ustvarja agencije, kjer postavlja
na čelo ljudi, ki odgovarjajo le ti-
stim, ki jih tja postavijo; ta odnos
ni zdrav, ker ni neposreden od-
nos med volivcem in izvoljenim
politikom.
Ljudje danes sprašujejo, da bi bili
bolj soudeleženi pri upravljanju;
želijo, da politiki ne ostajajo sa-
mo pri besedah. Prava interpre-
tacija tega, kar ljudje hočejo, je
danes velik izziv za politiko, ki je
med drugim vpeta v zelo zaple-
teno dialektiko z birokracijo.
Kaj pa tvoj volilni projekt?
Projekt sem poimenovala “100
sanj”. Ko sanjaš, si pozitivno raz-
položen, kar je po mojem bistve-
no, in tudi “proaktiven”, dina-
mičen. Gorica sedaj potrebuje to,
da si izriše svojo identiteto.
Tudi to, da sem Slovenka, je izziv
za mesto: za župana ni nikdar
kandidiral noben Slovenec ali
Slovenka. Sem Goričanka v pra-
vem pomenu besede. Velika
večina Goričanov, tudi če ne go-
vorijo slovensko, imajo nonota
slovenskega ali furlanskega rodu.
To je Gorica, to je naša “go-
riškost”, ki je po mojem posebna
vrednota.
Gorica stoji pred velikimi izzivi
že zaradi številnih priseljencev, ki
živijo v mestu. Ne govorim o teh
v zbirnih središčih, ampak o ti-
stih, ki so prišli že v času vojn v
nekdanji Jugoslaviji in so pač
naši soobčani.
V severnem delu mesta je tudi
vedno več mladih parov in
družin, ki so se priselili iz bližnjih
krajev Slovenije. Tudi to je Gori-
ca.
Kako to?
Očitno je ta
rešitev od-
govarjala
njihovim
potrebam.
Vedno več je
tudi
mešanih za-
konov v Go-
rici in tudi v
Novi Gorici.
Mesti sta
komple-
mentarni, to je zanimivo. In ne-
poznavanje jezika je pri tej osmo-
zi vedno manjši problem. Ta pro-
ces podpiram in bi ga želela še
ojačiti.
Prostor se odpira, in vendar se
zlasti pod težo vala priseljen-
cev in njihove prisotnosti obe-
nem zapira...
Veliko je nezaupanja. V nekaterih
občinah so priseljence zaposlili s
t. i. družbeno koristnimi deli.
Goriški župan tega ni storil, po
mojem namenoma zato, da neti
nezaupanje. Tudi tržiška županja
Cisint je zgradila volilno kam-
panjo na strahu ljudi... Zdi se mi
nepošteno zlorabljati čustva ljudi
na tak način.
Kako gradiš svojo kampanjo?
Z ekipo, ki sem jo sestavila, smo
v mestu že organizirali nekaj
srečanj. Odločila sem se za meto-
dologijo, ki je zelo vključevalna.
Rada delam v manjših skupinah,
kjer skupaj razpravljamo. Anali-
zirali smo konkretne probleme
mesta in želje zanj. Govorili smo
o Soči, o konkretnih turističnih
in rekreacijskih možnostih.
Občuteni argumenti so še pro-
met, parkirišča, kolesarske steze,
dostopnost, javni prevozi, pa tudi
zanemarjene strukture in lokaci-
je, ki bi jih lahko prestrukturirali
v večnamenska središča za mlade
ali starejše občane.
Kaj pa leva sredina? Ali še ob-
staja ta koncept?
Kako se bo razvila krajevna poli-
tična scena, je dobro vprašanje.
V tem trenutku je vzdušje živah-
no, mnogi bi radi kaj naredili, ve-
liko se razpravlja. Za zdaj nadal-
jujem s svojim programom. Po-
tem pa bomo videli, ali bo leva
sredina prišla do sozvočja glede
kandidata in programa oz. s
kakšnimi argumenti se bomo
predstavili. Potrebno je imeti ar-
gumente, ki so “goriški”, kon-
kretni.
Mislim, da ima Gorica izredne
priložnosti, predvsem če Gorico
in Novo Gorico pojmujemo kot
žarišče širšega prostora. Gorica
kot glavno mesto nove “me-
dobčinske teritorialne unije” in
Nova Gorica skupno z okoliškimi
občinami štejeta okrog 130 tisoč
prebivalcev. Perspektive so, in to
tudi na področju zaposlovanja in
gospodarstva. Je pa treba imeti
načrt in strategijo ter ju dosledno
voditi. Gorica se mora zavedati,
da je središče neke evropske regi-
je. Zrasti mora v samozavesti.
Iščimo, kar nas navdušuje, in de-
lajmo za dosego tega!
Kako se danes postavljaš do
Slovenske skupnosti in Demo-
kratske stranke?
Kar se tiče Demokratske stranke,
nisem daleč od tega, kar ta stran-
ka - oz. njen bolj sredinski del -
predstavlja in zagovarja.
Soočamo se pač in se
pogovarjamo, a tej
stranki ne pripadam,
v njej se prepoznava-
jo drugi Slovenci.
Vedno sem podpirala
dialektiko, ki jo ima
do nje Slovenska
skupnost. Ta je po-
polnoma pravilna in
zdrava za Slovensko skupnost in
za vse Slovence na spošno. Na
Pokrajini smo se glede številnih
argumentov znašli v sozvočju,
ker sem zelo pragmatična.
Slovenska skupnost je stranka v
pravem pomenu besede, vpeta v
politično dialektiko prostora, ki
ni bil nikoli Slovencem izredno
naklonjen. O moji izbiri smo raz-
pravljali, kar priča o tem, da je
stranka zdrava. Odločitev so -
kljub zadržkom nekaterih - spre-
jeli s spoštovanjem. Mislim, da
smo Slovenci včasih preskromni.
Saj smo izvoljeni predstavniki na
občini in pokrajini - zlasti v zad-
njih mandatih - vendar dokazali,
da lahko obvladamo politično in
upravno situacijo! Nimam
občutka, da bi zaostajali za kom
drugim. Mislim, da ima kader
pokrajinskega tajništva SSk izre-
den potencial, saj ima izredne in
pripravljene osebe. Gotovo se bo
stranka vključila v politično dia-
lektiko mesta.
Kdo je morda mislil, da sanjam...
Res je, sanjam! In svoje sanje
bom poskusila uresničiti.
  Terpin in Berdon o referendumu
Je bolje vrabec v roki 
ali golob na strehi?
S 3. STRANI 
  o se je reforma sprejema-
la, so naredili marsikaj,
da bi to dosegli, “česar pa
mi nismo naredili”.
Slovenska komponenta Demo-
kratske stranke je po-
leti slovesno izjavila,
da ne bodo sodelo-
vali v kampanji ZA
odobritev referendu-
ma, je dejal Terpin.
Poslanka Blažina je
kmalu nato ustano-
vila odbor ZA, šef ko-
misije je časopisu
povedal, da je ZA,
“rezultat je totalna
nula. Oni ne
odločajo absolutno
nič. In še tisto, kar
rečejo, si požrejo”.
Po Terpinovem
mnenju imamo še
en razlog za NE: “Če
pade ustavna refor-
ma, bomo imeli po-
slansko zbornico, ki
bo izvoljena z zako-
nom 'italicum', se-
nat pa s starim volilnim zako-
nom za senat, v katerega pa bi
slovenski senator teoretično še
vedno lahko vstopil”. Če stvari
ostanejo, kot so, “kljub temu da
so nam izničili vsako možnost,
da pridemo v poslansko zborni-
co, še vedno obstaja možnost, da
pridemo v senat”. Morda je
vredno se zamisliti, da “je bolje
vrabec v roki kot golob na stre-
hi”...
Dejstvo, da bi bilo mogoče voliti
dve parlamentarni zbornici z
dvema različnima volilnima za-
konoma, je Berdon označil za
“tipično italijansko perver-
znost”, saj bi bilo bolj logično,
da bi sprejeli nov volilni zakon.
Očitno nas “nič ne sme presene-
titi”. Tržaški odvetnik je omenil
še en paradoks: ista leva sredina,
ki je pred petnajstimi leti dala
deželam več avtonomije, je ko-
renito spremenila svoje stališče,
preklicala pristojnosti in jih
vrnila državi. Zakaj je prišlo do
tega, še sam ne ve, “očitno je
prišlo do nekaterih nevzdržnih
situacij”. In vendar reforma po
njegovem mnenju le uvaja večjo
jasnost glede pristojnosti. Kot
kompenzacija naj bi se potrebe
deželnih prebivalstev in teritori-
ja uveljavljale v novem senatu.
Terpin je še enkrat ugotovil, na
kakšen način reforma teži k cen-
tralizaciji in s tem zadaja hude
udarce naši narodni skupnosti.
Kot Slovenci ne moremo mimo
dejstva, da smo izgubili rajonske
svete in pokrajine, da so pristoj-
nosti občin drastično zmanjšane
zaradi uvedbe medobčinskih te-
ritorialnih unij, da so v ustavi
K predvidena “metropolitanskamesta”. Poleg tega dežele izgu-bljajo pristojnosti, na udaru so
še zlasti dežele s posebnim sta-
tutom. “Če vse to seštejemo, bi
nas moralo zelo resno skrbeti”,
saj velja, da je “upravna avtono-
mija sredstvo zaščite neke
manjšine”. Drugi aksiom je, da
ima manjšina večji vpliv v upra-
vi na manjšem ozemlju. Primer:
več lahko vplivamo v rajonskem
svetu v Podgori kot v goriški
občini, pokrajini ali deželi ali
Italiji. Vsako ukinjanje ravni
uprave tam, kjer smo najbolj go-
sto naseljeni, zato pomeni, da
“nas razorožujejo v bitki za naše
pravice ali v bitki za obrambo
naših pravic”. Zaradi vsega tega
bi morali biti resno zaskrbljeni!
Za ukinitev rajonskih svetov je
kriva občina, pri tem pa nas je
pustila na cedilu tudi Republika
Slovenija. Pokrajine smo izgubili
'po zaslugi' naše Dežele, ki je
“bolj papeška kot papež”, saj je
očitno “morala prej ukiniti po-
krajine, kot jih je ukinil ustavni
zakon; v resnici jih še ni, ker mo-
ra referendum še uspeti”... Re-
zultat tvega torej biti ta, da bo od
vseh dežel v Italiji edino Furla-
nija Julijska krajina brez pokra-
jin, dežela, kjer živi manjšina!
“To je genialno”! Ustanovili so
“metropolitanska mesta”:
Dežela lahko tako prisili naše
okoliške občine, da se vključijo
v tržaško mesto... S pravnega vi-
dika je to mogoče.
“Ne vem, ali obstaja načrt proti
manjšini. Dejstvo je, da se naši
interesi uničujejo. Rajonski sve-
ti, pokrajine, občine, metropoli-
tanska mesta... Povejte mi, kaj
nam še ostane”?
Berdon meni, da bo na referen-
dum morda imelo vpliv emotiv-
no stanje, ki ga italijanska
družba čuti do politike. “Če bi
danes vladal Berlusconi in bi
predlagal isto reformo, ki jo pre-
dlaga Renzi, mislim, da bi De-
mokratska stranka nasprotova-
la”. Prišli smo že do točke, da
drug drugemu nasprotuje ne
glede na vsebino predloga... Ber-
don je tudi prepričan, da ljudje
ne bodo glasovali o vsebini,
“temveč s trebuhom, kot so to
storili v ZDA za Trumpa. In to ni
dobro”.
Evropske države, banke in drugi
investitorji pač želijo stabilnost
in referendum 'podpirajo' samo
zaradi tega, gotovo ne zaradi vse-
bine reform, je dejal Terpin.
“Ključno napako je naredil Ren-
zi, ker je vezal vsebino reforme
na svojo politično kariero, uspeh
in osebnost. Tako je koaliziral
proti referendumu vse tiste, ki so
proti njemu. To je po mojem ve-
likanski politični avtogol”.
V razpravi z občinstvom sta
pravnika še globlje razvila neka-
tere svoje misli. Berdon je med
drugim povedal, da reforma še
zdaleč ne bo rešila vseh proble-
mov italijanske družbe: to je lah-
ko le korak naprej, ki pomeni
premik, odmik. “Na koncu bo
najbrž prevladala emotivna nota
in leta 2026 se bomo spet videli
tu, da bomo govorili o novem
predlogu spremembe ustave”...
Če ne bo uspel niti ta poskus, je
po Berdonovem mnenju
vprašanje, kdo si bo še upal pre-
dlagati naslednjo ustavno refor-
mo. Mattea Renzija podpira, ker
“stoji za svojimi stališči”. Refor-
mo je res vezal na svojo usodo,
jasno se je opredelil in veliko
tvega. “Jaz to cenim”.
Na goriškem večeru so se poja-
vila zanimiva vprašanja, ki se ni-
so tikala zgolj spremembe ustave
in referenduma, ampak so bolj
vprašanja “pameti, tradicije, po-
litike slovenske manjšine v Itali-
ji”. Ključno vprašanje je, ali je bi-
la naša narodna skupnost doslej
dovolj pametna in sposobna, da
se na primeren način odziva v
italijanskem političnem prosto-
ru. Družba se spreminja in se bo
še spreminjala. “Mislim, da nav-
sezadnje nismo bili preveč
uspešni, to je naša danost”, me-
ni Berdon. “Če hočemo izraziti
svoj protest in glasujemo NE na
referendumu, je to popolnoma
legitimno in razumljivo stališče.
Zdi pa se mi malo brezupno,
izraz obupa”.
Veliko ustavnih pravnikov trdi,
da se je s to reformo zrušil sistem
protiuteži, ki je bil v ustavi tako
postavljen, da so bili zajamčeni
nasprotni si interesi, nivoji obla-
sti in moči, je še dejal Terpin.
Vprašanje je tudi, kje je italijan-
ska politika danes, če je Berlu-
sconi nedavno izjavil, da razen
Renzija v Italiji ni drugega poli-
tičnega liderja... “Kdo je sploh še
verodostojen? To je ogromno
politično vprašanje”!
Ta teden se bo v Goriških Brdih pretakala
žlahtna kulturna kapljica. Na očarljivem Gradu
Dobrovo in v krasno prenovljeni Vili Vipolže se
bodo zvrstile prireditve letošnjih Gradnikovih
dnevov. V četrtek, 24. novembra, bo ob 19. uri
v prostorih Gradu Dobrovo odprtje razstave
avtorice Tanje Gomiršek, Oskar Reya, priznani
slovenski znanstvenik – meteorolog in geograf
ter Kozana – njegova Nepozabljena Brda. Ob
20. uri bo sledil pogovor, ki ga bo s pisateljem,
pesnikom in otroškim avtorjem Matjažem
Ščurkom vodila Kaja Markočič. Nastopili bodo
učenci OŠ Dobrovo, glasbene utrinke pa bo
pričarala mezzosopranistka Martina Kocina ob
klavirski spremljavi Ingrid Mačus. V petek, 25.
novembra, ob 20. uri, bo v Vili Vipolže literarni
večer s pesnikom, pisateljem, otroškim
avtorjem, esejistom in prevajalcem,
nagrajencem Prešernovega sklada,
prejemnikom Zlatnika poezije 2016 in
prejemnikom italijanske državne nagrade
Astrolobio d'oro za poezijo. Pogovor z njim bo
vodila Andreja Benedetič. Njegove pesmi bosta
brala Urška Kumar in Dominik Rusjan. Glasbene
intermezze bo izvajal kitarski duo Alen in Anej
Potočnik. V soboto, 26. novembra, bo kulturno
prizorišče spet Grad Dobrovo. Ob 10. uri bo na
sporedu Pohod po Gradnikovi učni poti
Popotovanje skozi Gradnikovo življenje z
glasbenimi vložki in l ikovno razstavo v
Gradnikovi rojstni hiši.
Nastopajo učenci OŠ Dobrovo. Na likovni
razstavi Če sem ti kakor čaša vina – drži je
pripravilo Likovno društvo Dablo. Pohod bo vodil
Peter Marinič.
Več informacij na: www. brda. si
Grad Dobrovo, Vila Vipolže / Gradnikovi večeri 2016
Odv. Andrej Berdon Odv. Damijan Terpin