150. mm. V LloMjnnl, v Kftllo. Ine 3. Juliji 1910 Letnik XUll. Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12"— pol leta................, 6-— četrt leta...............„ 3-— na mesec............... 110 Dt-pisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja i~da;a po pošti za Avstro-Cgrsko: vse leto...............K 18*— pol leta...............„ 9-— četrt leta...............„ 4 50 na mesec...............,, 1'60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28' — Ipravnistvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. Brzojavna in telefonska poročila »Slov. zarodu". Začasen kompromis. Dunaj, 2. julija. Večina je odnehala. Bojazen, da v sled odsotnosti Poljakov nočna seja ne bo sklepčna, je privedla vei-ino do tega, da je ponudila formalen kompromis, katerega so opozic: jonalci po daljšem odlašanju sprejeli, kar ju.meni nrez-(lvouinii \elik uspeh za opozicijo, ker jasno dokazuje, da so trdni sklepi večine in patetične izjave, da bo vstra-jala, ako trpi seja neprenehoma tudi ver dni. popolnoma prazni in ni-čevi. Blamaža večine je popolna. Karakterističen je izrek večine, da je boljše sedaj skleniti kompromis, ka-kor pa se izpostaviti nevarnosti, da postane seja v odseku nesklepčna. l>oor:> in skrbno pripravljena spalnica in pa jeza v parlamentarski re-stavraciji, ki se je preskrbela za to noč prav pošteno z jestvinanii in pijač**, jezo in pa blamažo večine še povečujeta. KoniproiiiNiia popra- janja je pričel predsednik proračunskega odseka Chiari, ki se je obrnil v tej zadevi na podpredsednika državnega zbora poslanca Pogačnika *er mu ponudil, da sestavi koinpro-goje. Jugoslovanski poslan-,so se redi tega posvetovali v zbornici prej«-, predno se je sprejel naslednji kompromisni predlog: 1. Današnja seja sc konča po go-\aru dvornega svetnika dr. Ploja: 2. Prihodnja seja odseka se vrši \ ponedeljek ob 10. in se mora ta dan končali generalna debata. 3. V torek ob 10. se prične seja i • ka s stvarnimi popravki h generalni debati in za tem se prične spe-cijalna debata. Prvi mora dobiti be-Fedo poslanee Demšar, ki izjavlja, da bode govoril 12 ur. S tem. da se v ponedeljek sme vršiti samo ge-neralna debata, je dana možnost, da se opozicijonalci dobro od poči jejo in pripravijo za nadaljno morebitno obstrukcijo. S tem pa je tudi izčrpan < es kompromis in so vse druge vesti o kakem stvarnem kompromis« do-sedaj še brez vsake podlage in se jih skuša le zategadelj udejstviti, da se lahko res prično |>ogajanja o jugoslovanskih postulatih, da bi se jugo-slovansko stališče radi tega omajalo Ter obstrukcijoniste pripravilo do tega. da bi od svojega stališča popustili in da bi se jih tudi ostrašilo. Ohstrukcija v državnem zboru. Dunaj, 2. julija. Poljaki so pričeli s pasivno resisteneo. To dejstvo vzdržuje danes že celo popoldne ono nervoziteto, ki obenem pričakuje končno rešitev silne prognoze vsako uro se spreminjajočega položaja. Vlada in večina se skušate same izgovarjati in pričakujeta vedno kakih izprememb in zaželjenih uspehov. Zat« so se celo popoldne vedno in ten z. ponavljale vesti o nastalem kompromisu. Krščanski soeijalci so prevzeli posredovanje in poskušali pri poslancu P o v š e tu kot najsta r» jšem parlamentarcu Jugoslovanov poizvedeti in dognati, pod kakimi pogoji bi bili Jugoslovani pripravljeni odstopiti od obstmkcije. Ker pa za enkrat niso našli nobenega pripravnega modusa, je večina takoj zopet izjavila, da se sploh ne spušča v nobena pogajanja. Med tem se je pripeljala v soi>o št. 3 popolna spalna oprava, tako da j«- urejena t;: soba kot prava spalnica. Za vsakega poslanca je postavljen kanape. poleg tega d«>bi vsak belo blazino iti so se instalirali tudi električni zvonci, ki bodo iz proračunske dvorane vzbujali speče bojevnike proračuna. Ministrski predsednik konferira z načelniki strank večine. Dunaj, 2. julija. On o. popoldne je prišel ministrski predsednik balon Bicncrtk in je konferira! z načelniki Strank večine. Krščanski strijelci so napram njemu grajali izjavo, katero je dal naučni minister Stiirkgli nasproti Jugoslovanom, ter se ogrevali za t«>. iU» naj vlada resno izjavi napram Jugoslovanom, da ho-c» -prejeti. kndenca »Austria<% konkretnejša* o kompromisnih pogajanjih, da je večina jugoslovanskih poslancev pripra\I jena za ceno ene slovenske filozofičn? stolice na Krakovskem vseučilišču opustiti obstrukcijo v odseku in plenumu, da pa nasprotuje dr. Šusteršič takemu kompromisu in zahteva, da se reši cel kompleks jugoslovanskih1 visokošolskih vprašanj. To smatrajo Slovani in socijalni demokrat je večine za izključeno, pač pa jim je predlog ene slovenske stolice za filologijo na kakem slovanskem vseučilišču simpatičen. Nemci odklanjajo vsako, tudi najmanjšo odkupnino za obstrukcijo. Istih nazorov so baje tudi vladni krogi, ker se jim tak kompromis z ozirom na dr. Šustersičeve intencije ne zdi verjeten in je tudi za ostale jugoslovanske poslance te-aven, ker bi s tem zgubili popular- nost pri svojih volilcih. Ti kompromisni pogoji so seveda za Jugoslovane nesprejemljivi. Dijaški izgredi v Lvovu. Lvov, 2. julija. Mesto je mirno. Ranjenci niso v nevarnosti. Konstatiralo se je, da so 4 dijaki težko ranjeni. .Jutri je pogreb teologa Kocka. Rusinski dijaki se nameravajo pogreba demonstrativno udeležiti. Rusinska poročila skušajo dokazati, da je bil Kocka od Poljakov ustreljen. Lovo, 2. junili. Vlada izjavlja, da policija ni rabila orožja. Preiskava proti rusinskim dijakom se nadaljuje, ki pa so vsi izjavili, da ne iz-povedo ničesar, marveč šele pred sodiščem. Jutri se ne vrši pogreb Kocka, ker je nedelja in se vlada radi tega boji velikih izgredov. Vsmrčena je bila pri včerajšnjih demonstracijah tudi neka ženska v veliki gneči. Lvovski mestni svet je v današnji seji sklenil resolucijo, s katero ostro nastopa proti Rusinom in jim odreka pravico do vsake kulturelne zahteve. Lovo, 2. julija. Danes popoldne je imel mestni svet sejo, v kateri se je sklenila ostra resolucija. Poudarja se v tej resoluciji, da vstraja mestni svet pri načelu, da mora ostati lvov-sko vseučilišče popolnoma poljsko, da najstrožje obsoja hudodelska početja rusinskih dijakov in dolži rusinske poslance, da so s svojim pro-vokatoričnim delovanjem krivi teh izgredov in žalostnih posledic teh demonstracij. Debata v proračunskem odseku. Dunaj, 2. julija. Od pol 3. govori poslanec dr. Korošec ki konča svoj govor s 100 resolucijami. Kon-čap roti pol 7. Za njim govori dvorni svetnik dr. Ploj. V stvarnem, jedrnatem govoru osvetljuje okoliščine, pod katerimi so bili Slovenci primorani nastopiti pot najskrajnejšega parlamentarnega sredstva, pot obstrukeije. Govornik je principijelno nasprotnik tega dvoreznega orožja, ker si je v svesti, da se z glavo nn more skozi zid. Kompromis je edina pot. ki pri obojestranski dobri volji privede do eilja. Toda ravno v pred-ležeeem slučaju je vlada to jK)t zabarikadirala. Slovenske zahteve so stare in splošno znane, slovenski poslanci da nočejo junktim s kakimi drugimi parlamentarnimi zadevami in da jim ne gre za nikako izsilje-valno politiko, toda da je vlada sama, ko je zahteve glede visokošolskega vprašanja odločno odklonila in sploh vse kulturelne zahteve Slovencev, ustvarila junktim. Govornik konča ob '/4 9. uro. Češki učenjak usmrćen. Buenos Aires, 2. julija. V Boliviji so napadli in usmrtili Indijanci češkega potovalnega učenjaka in raziskovalca Vojteha Fritseha, o katerem se je že pred dalj časa poročalo, da je našel smrt, a te vesti niso bile resnične. Volitve v slovenjebisirisko okrajno Slov. Bistrica, 2. julija. Pri volitvah v slovenjebistriško okrajno bolniške) blagajno so zmagali na celi črti nemškutarji. Od slovenske strani se ni storilo za volitve ničesar. Reforma na Španskem. Madrid, 2. julija. Kralj je ]x>d-pisal dekret, s katerim se odpravlja verska prisega pri vseh uradi!! ter se ta prisega nadomešča s civilno. Iz bosanskega sabora. Sarajevo, 2. julija. Sabor je imel danes kondulačno sejo, v kateri je podpredsednik Šola slavil zasluge umrlega predsednika. Prečital je tudi došle sožalne brzojavke in dopise, med drugim od cesarja, od ministra Buriana in od »Zveze južnih Slovanov«. Slovanski časnikarji na potu v Sofijo. Belgrad, 2. julija. Danes je dospelo mnogo slovenskih, hrvatskih in čeških časnikarjev v Belgrad. Zvečer se odpeljejo v spremstvu svojih srbskih tovarišev v Sofijo. Crna gora — kraljestvo. Cetinje, 2. julija. Knez Nikita se je povprašal pri velevlastih, kako stališče bi zavzemale proti proklamaciji Crne gore za kraljestvo. Velevlasti so odgovorile povoljno. Vsled tega se izvrši proklamacija najbrže 13. avgusta. Nemškutarska obrtniška organizacija za Spodnji Štajer in Koroško. Maribor, 2. julija. »Siidmarka« pripravlja veliko akcijo za organizacijo nemškega in nemškutarskega obrtništva na Spod. Štajerskem in Južnem Koroškem. Senzacijonalne izgube pri klerikalnih posojilnicah na Spod. Štajerju. Maribor, 2. julija. Izvedelo se je iz zaupnih klerikalnih krogov, da imajo pri ponesrečenima konzu m nima društvoma v Marenbergu in Laškem trgu okrog četrt milijona kron izgube. Ker krivci — kaplani nočejo in ne morejo plačevati izgub, klerikalna »Zadružna zveza« pa tudi noče dati denarja, je pričakovati v kratkem kritičnih dogodkov pri klerikalnima posojilnicama v Marenbergu in Laškem trgu. Gibanje obrtnikov v Savinski dolini. Vransko, 2. julija. V nedeljo, dne 3. julija se vrši ob 4. popoldne v gostilni gosp. Brinovca po dom. Go-logromca obrtniški shod. Govorilo se bode o tesnejši organizaciji slovenskih obrtnikov na Spodnjem Štajerskem, ki je že nujna in splošno občutna potreba. Kako se ravna z delavci v celjski cinkarni. Celje, 2. julija. Delavec Kranjc iz Trnovelj se je v celjski državni cinkarni najedel v samomorilnem namena žvepla. Namesto hitre zdravniške pomoči, se ga je pustilo cele tri ure ležati kot psa na tleh, tako da se je celo mestni zdravnik, dr. Gollitsch zgražal. — Kranjca so prepeljali v bolnišnico. Nad 200.000 kron! Načrt, da naj se pri Kranju na vodnih silah Tomaža Pavilarja iu nekaterih drugih zgradi velika električna rent rala, visi danes še v zraku. Ziv krst ne ve, če se bo zgradila, ali če se ne bo. Klerikalci so pač na* mera vali to stvar že v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega spraviti pod streho, a so se ustrašili javnosti, kajti napredna stranka in liana i Švegel so klerikalcem dokazali, da bi bilo brezvestno o tako velikanskem podjetju ki bo veljalo do deset milijonov, sklepati tako, kakor o zgradbi kakega komika. Deželni zbor {je sprejel predlog dr. T ril le rja, da se mora najprej natančno cela stvar preštudirati in da se mora natačno dognati, koliko bo stvar veljala, če se bo sploh dala napraviti in če je sploh kaj upanja, da bo stvar uspevala, poprej pa da se ničesar ne sme storiti. Kranjska dežela je preveč revna in davkoplačevalci so preveč obremenjeni, da bi se moglo milijone zabiti v podjetje, ki bi nazadnje pro-vzročnlo samo izgubo in lahko postalo za vso deželo strahovita nesreča. Klerikalci so sami izprevideli, da je tako prav in so sami glasovali za predlog dr. Trillerja. Po veljavni postavi in po sklepu deželnega zbora ne sme torej deželni odbor nič drugega storiti v tej stvari, kakor da jo pusti po strokovnjakih preštudirati, da pusti napraviti proračune in da pusti napraviti ren-tabilitetni račun ter da končno vse to predloži deželnemu zboru, ki bo potem odločil, kaj naj se zgodi. Studiranje tega vprašanja še davno ni končano, proračun in ren-tabilitetni račun pa še začeta nista, Še nihče ne more reči, kaj bo uspeh tega studiranja, še nihče ne sluti, če bo sploh kazalo napraviti to centralo. Strokovnjaki pravijo, celo, da centrala sploh nikoli ne 1h> zidana in da je ves ta projekt mrtvo rojeno dete. Pa naj !>o že kakorkoli, eno stoji, da ima namreč deželni odbor prokleto dolžnost držati se namreč naročil deželnega zbora in da v tej zadevi ne stori nič manj pa tudi nič več kakor mu je dovolil deželni zbor. A kaj se je zgodilo? Poročali smo že, da se je predrzni] deželni odbor prelomiti sklepe dežel, zbora in da popolnoma nepostavno kupuje in preplačuje mline in hiše okrog Kranja, kakor bi bilo že gotovo, da bo električna centrala tam stala. Tako postopanje je na sebi nečuveno in posta vol oni no, a če se hoče spoznati ves obsega tega dogodka, je treba vedeti, koliko deželnega denarja je že prot i postavno v ta na-izdal deželni odbor. 2e do sedaj je deželni odbor v ta men izdal LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. (Dalje.) n. Na zgornjem koncu kapucinskega vrta nasproti uršulinski cerkvi ji stalo jMisIopje, iz katerega so Francozi pozneje napravili artilerijsko skladišče. Samostanskim prebivalcem je služilo za najraznovrstnejše namene. V tem starem in slabo ohranjenem skladišču so spravljali staro pohištvo in vrtnarsko orodje, shranjevali krompir in repo in nosili tjakaj vse, kar jim je bilo odveč ali jim delalo napoto. Tekom dolgih let je tu nabralo toliko ropotije, da nihče ni ve-del, kaj vse tu leži, izvzemši patra Angelika, ki je na občno veselost vseli svojih sob rat o v kaj rad slikal med to staro šaro, češ, da išče jm> starih pismih. Patri so se smejali na trlas. Angel i k pa se je smejal na tihem in je vedel, da ima vzroke. Pod jKislopjem je bila skoro temna vlažna in smradljiva klet, in v tej kleti je na sami slami ležal pater An-gelik in si bolestno vzdihujoč gladil nad 200.1100 kron. Ko smo to izvedeli, nam je bilo pri srcu, kakor da je strela udarila z jasnega. Nad 200.000 kron se upa deželni odbor vzeti deželnega denarja in ga porabiti proti volji in brez vednosti deželnega zbora in proti jasnemu in določnemu sklepu deželnega zbora. To je eden največjih upravnih škandalov, kar se jih je kdaj zgodilo v vseh avstrijskih kronovinah, ki so vender bogate različnih škandalov. na Madžarskem kaj takega ni mogoče, še na Madžarskem hi vlada takoj razpustila korporacijo, čigar izvršilni organ bi kaj takega storil. Za »»žigosanje takega početja, čigar nagibi so skrajno sumljivi, ni nobena beseda dovolj ostra. S tem dejanjem je deželni odbor pokazal, da ima sedaj kranjska dežela prvenstvo v korupciji. Tomaž Pavšlar v Kranju pa se smeje in si zadovoljno mane roke, čeprav je izgubil pravdo proti Maj-diču! Nemški odvetnik proti »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Te dni je dobilo vodstvo »Družin* sv. Cirila in Metoda« od tukajšnjega nemškega odvetnika, dr. E. Anihroschitza, pismo, v katerem družbo terja v imenu tvrdke T. Rex v Ljubljani za plačilo pisalnega stroja, ki ga je naročil pokojni K. Kotnik. Ta terjatev znaša 600 K. Za to opominjevalno pismo je dr. Ambro-schitz računal — 20 kron. Ne poznamo sicer določb odvetniškega tarifa, to pa vemo, da stroški opomin je val-nega pisma absolutno ne morejo znašati 20 K, marveč kvečjemu kake 3 krone. To pa seveda dr. Ambroschi-tza prav nič ne ženira, gre se za »Družini sv. Cirila in Metoda« in če se iz te iztisne par kron več, kakor to določa odvetniški tarif, je to za takega velikega Nemca, kakršen je dr. Ambroschitz, čigar oče je bil sin slovenskih kmetskih staršev, zaslužno delo. Toda iz te moke ne bo kruha! Terjatev, če v resnici obstoji, bo seveda plačana, toda poravnala je ne bo »Družba sv. Cirila in Metoda«, marveč nekdo drugi. Kar pa se tiče stroškov opominjevalnega pisma, pa bo sin slovenskega očeta, ki so ga ljubljanski očetje frančiškani vzdr-žavali, da je mogel študirati, že dovolil, da se bodo dali odmeriti po sodišču. Skoda bi pač bila za vsak vinar slovenskega denarja, ki bi se ga po nepotrebnem pustilo pasti v vse-nemški žep dr. Edvina Ambrosehi-tza. ki ga pa slovenske stranke baje prav pridno podpirajo. Ej, Slovenca ti gospodje sovražijo, ljubijo pa njegove novce! Šulterajnska šola v Mostah. »Schulverein« namerava ustanoviti v Mostah pri Ljubljani nemško šolo. Pri tej priliki se je zopet zadnjo plat svojega častitljivega telesa. Še sam ni prav vedel, kaj vse je doživel v eni sami uri in kako je prišel v samostansko ječo. Najprej je bil poklican v refektorij in tam gaje pater gvardijan vpričo zbranih menihov strahovito oštel. Angelik je to s pokorno udanostjo, če tudi brez ke-sanja.molče poslušal, pripogibal glavo, hinavsko ječal in si samo v mislih dovolil opazko, da izgublja pater gvardijan tnalo preveč besedi za nekoliko v pijanosti storjenega pohujšanja. A to porogljivo razpoloženje je patra Angelika hitro ininulo,ko so ga na koncu gvardijanovega govora trije menihi povabili naj gre z njimi \ skladišče. Tedaj se je začelo Ange liku za zde vat i, da z gvardijanovim oštevanjeni še ni vse opravljeno. A učakal je veliko več, nego je v najskrajnejšem slučaju pričakoval. Menihi so ga položili na klop; na trdo. leseno, dolgo klop, ki je bila Angeli-k n od nekdaj sumljiva; eden ga je držal za roke, drugi za noge, mišiča-sti pater, ki so mu zaradi njegovega dozdevno mehkega srca verne ljubljanske ovčice rekle pater Špinača, pa jih je Angeliku s prožno dolgo palico naštel deset tako gorkih in tako l>ekočih, da je Angelik tulil, kakor ris, ki ga de vajo iz kože. jasno pokazalo, kako malo se zavedamo Slovenci svojih dolžnosti. Apelira se tu na Ciril - Metodovo družbo, naj ona pomaga, očita se odboru, da ne stori svojih dolžnosti itd. Ni-li to žalosten ixijav, da bi morala Ciril - Metodova družba sedaj v ljubljanski okolici, v najbolj slovenskem okraju ustanavljati šole? Medtem, ko se noj uje na meji in v mešanih krajih najhujši boj, ko se moramo boriti za vsako vasico, vsako dušo na meji, se Slovenci v srcu Slovenije niti toliko ne zavedajo, da bi storili svojo dolžnost ter ne prodajali svoje duše za par borih novčičev našemu sovragu. Ako Slovenci v ljubljanski okolici ne store svojih dolžnosti, kako naj to zahtevamo od ljudi na meji- —1 Jakopičev paviljon. Obisk umetniških razstav v tem paviljonu ni bil še nikoli tako imeniten, kakor ob zadnji slovenski spomladanski razstavi. Gledalcev je bilo do 2000, kar izpričuje, da se je mojstru Jakopiču torej končno posrečilo pridobiti teško dostopno ljubljansko občinstvo. Sploh pa je imela razstava tudi inaterijelno jako lep uspeh. Bilo je prodanih prav lepo število slik po lepih cenah. Želimo, da ostane naše občinstvo zvesto razstavam v Jakopičevem domu slovenske umetnosti ter da številno obišče tudi sedanjo razstavo! Sprevod okinčanih vozov z dekleti in fanti v narodnih nošah prirede danes popoldne ob 3. podružnice C. M. iz Šiške, Most, Štepanje vasi, Škofljice in Viča. Sprevod se bo pomikal od Vodnikovega trga čez (ilavni trg. Stari trg. Breg, Turjaški trg. Gosposko ulico, \Volfovo ulico, Marijin trg, Miklošičevo ulico. Slovenski trg. Dunajsko cesto, Franca Jožefa cesto in po Nunski ulici v Tivoli. Policijske vesti. Pod tramvaj bi bil včeraj popoldne v Stritarjevi ulici kmalu prišel nek dobrovoljček. Tik pred vozom jo je mahnil čez progo in — padel. Voznik je voz takoj — pravočasno ustavil, možakarju sta prišla na pomoč pa dva stražnika i u ga rešila iz mučnega položaja. Važno aretacijo je včeraj napravila mestna policija ljubljanska. Aretovala je nekega Iv. Štuheca, ki je baje poseben prijatelj kreditnih zavodov. hranilničnih knjižic, menjic in splošnega upa. Po-IJeija še vse temeljito preiskuje in ko bodo dani za javnost vsi predpogoji, ]H>ročamo svojeeasno obširnejše. V malem in velikem. Pri tvrdki Viktor Bohinc v Trstu Via delle Torri št. 2 je bil zaposlen 241etni trgovski sotrudnik Iv. Kruslin. rodom iz Zasrreba. Ko je A tudi s tem še vedno ni bilo vse pri kraju. Po končanem opravilu s palico, je pater Spinača svojega neljubega sobrata dal položiti na slamo v kleti in je s kruto ravnodušnostjo in hudobnim usmevom zaklenil vrata, ne da bi Angeliku povedal, koliko časa mu bo ostati v tej strašni ječi. Zdihuje se je premetaval Angelik po slami, odganjal podgane, ki so zvedavo smukale okrog njega in dajal svojim telesnim in duševnim mukam izraza z nekrščanskimi besedami, ki jih na njegovo srečo ni nihče slišal, kajti sicer bi bil pater Špinača gotovo zopet dobil priliko v porabiti svojo dolgo in prožno palico. Ko so bili premagani prvi viharji, ki so divjali v Angelikovi duši in so tudi bolečine začele odnehavati. je siromak zamogel šele razborito misliti. »Oh pater Špinača!« to so bile prve premišljene besede, ki jih „*e po svoji nezgodi izustil Angelik. »Ko bi ti jaz mogel ta dan plačati. Z obrestmi bi ti ga vrnil in še s kakšnimi obrestmi! Tu notri bi te zaprl za celo življenje, da bi te podgane živega raz jedle in dvakrat na dan bi te žgačkal z razbeljenim železom in celo življenje bi ti ne ne dal drugega jesti, kakor špinačo, zabeljeno s kačjim žolčem.« prišel kot poverjenec- do 17.000 K, je z njimi izginil. Z zadevo se sedaj pečajo policije. »Vrli« mladenič je visoke, vitke postave, ima majhne brke ter je plavolas. — Drugi, Ervin Schonberger, 30 let star, potnik iz Keke, temnih oči, slabih zob, govoreč nemško, ogrsko in hrvatsko se je zadovoljil pa le z malo vsoto — 5000 K in s to nekam odšel. Za obema je tudi ljubljanska policija na nogah. Hudo žejo na žganje je imel včeraj popoldne nek hlapec na Tržaški, odnosno na Lmonski cesti. Konja je popustil na cesti, sam pa je šel izpraznit »frakelj tega grenega«. Konj se je pa čakanja naveličal ter jo odkuril po Tržaški cesti, kjer bi bil kmalu podrl neko deklico. Ker je policijski stražnik uvidel, da je ta žeja neopravičena, je hlapca stavil na odgovor. Mož je bil pa povrh vsega še tako neroden, da se mu je napačno legitimoval. No, pa mu tudi to ni in ne bode pomagalo. Nezgode. Dne 22. junija je padel pri stavbi obrtne šole z odra Seravallijev delavec, Aleksander Gisulf Treleani, 33 let star in si zlomil roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Dne 24. junija je hotel delavec Ivan Habazin, 41 let star, ki dela pri tvrdki E. Czeczowiczka in sin v Gruberjevem prekopu, vliti vodo v neko sesaljko. Slednja pa se je začela gibati in mu je zmečkala kazalec desne roke. — Dne 20. junija je peljal Seravallijev hlapec, Gregor Breme, voz na dvorišče »Josefinuma« na Poljanski cesti. Ker je tam malo prostora, je voz voznika pritisnil k steni in ga poškodoval na oprsju. Odvedli so ga v deželno bolnišnico. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Zamoljeno kolo. Železniškemu delavcu Francu Hvastji se je zazdelo, da ni ravno preprijetno hoditi peš, celo ob sedanji poletni vročini. Veliko bolj primerno se mu je zdeio kolo. Smisel za moderna prometna sredstva je namreč v vseh slojih že prav močno razširjen. In tako si je vzel Hvastja pri Jaxu na obroke lepo kolo, vredno okoli 200 K. Kakor hitro pa je bil Hvastja v posesti lepega kolesa, je že pozabil na obroka. Jaxa seveda ni bila volja na obroke dolgo čakati, zato je poslal k Hvastji svojega uslužbenca, ki je kolo za-rubil. Uslužbenec pa ni takoj seboj vzel kolesa; prišel je ponj šele drugi dan, toda kolesa ni bilo nikjer. Hvastja je kolo med tem kar krat-komalo prodal. Hvastja se je zaradi tega včeraj moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem ljubljanskim. Ker pa se ni moglo dognati, koliko škode je Jax utrpel, je sodnik obravnavo preložil; zaslišal bo v tej zadevi Jaxovega izvedenca. Zahotelo se mu je vode, a oziral se je zaman po svoji ječi. Niti votle mu niso dali, da bi pogasil svojo žejo in si z njo hladil rane. Na srečo je bila klet vlažna. Angelik si je zbral najbolj vlažno mesto, razgalil je ranjeno stran svojega telesa in jo pritisnil ob zid, da mu je mokrota lajšala bolesti. »To je dobro, da nimam nič časti. Prava sreča je! Mi vsaj ni treba, e je vršila gledališka igra jo je napadel ter večkrat ranil z nožem. Deklica mu je ušla v sosedno sobo. Barjaktarević jo je zasledoval Ter jo še parkrat zabodel v prsa, da se je deklica končno mrtva zgrudila. Predno je še prišlo hotelsko osobje, je igralec sameera sebe nevarno ranil. * Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vič, Glince in Kožno dolino se pripelje na okrašenih vozovih skupno z okoličanskimi gosti na jubilejno slavnost. Postavimo tudi svoj paviljon. Vičani. na svidenje pri našem paviljonu. Češka budjeviška pivovarna je prvotno podarila za jubilejno slavnost družbe sv? Cirila in Metoda 10 hektolitrov piva. Vsled intervencije njenega ljubljanskega zastopnika g. V. Rohrmana je imenovana pivovarna zvišala svoj dar od 10 na 25 hektolitrov. Slovenskim gostilničarjem priporočamo pivo iz te slovanske pivovarne, ki ima svoj glavni zastop v Ljubljani, na Sv. Pttra nasipu št. 27. Pripomnimo, da daje ta pivovarna od vsakecra na slovenskem ozemlju iztočenega hektolitra piva družbi sv. Cirila in Metoda gotov prispevek. Pilnačkova tovarna za milo je poslala na slavnost Ciril-Metodovc družbe zavoj svežega mila, kakorš-i.ega prodaja v korist češki Šolski Matiei. Tako milo začne v kratkem izdelovati in razpečevati tudi v korist Ciril - Metodovi družbi. Že zdaj slovensko občinstvo nanj opozarjamo! Spljetski klerikalci zoper družbo sv. Cirila in Metoda. Spljetski klerikalci agitirajo zoper proslavo godu sv. Cirila in Metoda m zoper šolsko družbo. Pozivajo svoje maloštevilne pristaše, naj nikdo n** da niti vinarja za družbo, temveč naj pošiljajo v ta namen denar škofu M a h n i e u »za katoliške potrebe istrske«, ki niso od nikoder ogrožene. So pae povsod enaki ti klerikalci — protin-i rodni. * Hrvatska vlada in proslava sv. Cirila in Metoda. Kakor znano, hočejo tudi Hrvati proslaviti 5. ju lij v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopnik hrvatske vlade je izjavil deputaciji, da bo vlada vse storila, da se ta narodni j>raznik kar najslovesnejše proslavi. Kaj pa naša vlada? Alarmira orožnike. Z napredkom današnje dobe se stoj m j u je jo tudi zahteve, ki jih javnost stavlja zavodom, ki služijo njenemu blagru. Posebno od zavarovalnic na življenje zahtevajo ne samo ugodnih pogojev in nizkih tarifnih postavk, nego tudi takih načinov zavarovanja, ki naj odgovarjajo vsem modernim življenjskim potre- bam. Uprave zavoda se morajo vsekakor ozirati na te zahteve, ako si hočejo zagotoviti zdrav poslovni razvoj. Med vsemi zavodi te stroke je uvedla vendar le »Prva češka« najmodernejše načine zavarovanja, n. pr. invalidno zavarovanje, ki ga nima sploh še noben drugi slovanski zavod — najliberalnejse pogoje ter najnižje tarifne postavke. »Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi« ima generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, v Ljubljani pa glavno zastopstvo na Kongresnem trgu 6, sicer pa ima zastopstva tudi po vseh ostalih večjih slovenskih mestih in krajih. Opozarjamo čitatelje na ta zavod in na njegov današnji oglas. Špedicijska in komisijska družba »Balkan« v Ljubljani se je preselila v svoje nove prostore, ki se nahajajo v tukajšnjem novem skladišču, Dunajska cesta št. 33. — Družba je opremljena z vsem, kar zahteva moderno spedicijsko podjetje in zato lahko kar najbolje ugodi v^em željam trgovstva in zasebnikov. Ta nova tvrdka se peča umevno tudi z zacarinanjem. sprejemanjem pohištva in blaga v suha in prostorna skladišča, prevažanjem vsakovrstnih selitev in jo zato najtopleje priporočamo. »Branibor". Včeraj popoldne ob 4. se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor >Braniborja«. Da je društvo »Branibor« za nas zelo velikega pomena, to je pričala obilna udeležba navdušenih rodoljubov iz vseh slovenskih dežel, ki so se takoj priglasili za člane »Bran i borja«. Zborovanje otvori načelnik pripravljalnega odbora, g. vladni svetnik S e u e k o v i č. V svojem govoru omenja, da se je lansko leto povodom velike skupščine Ciril Metodove družbe na Jesenicah sprožila misel, ustanoviti društvo »Branibor«. Izvolil se je takoj pripravljalni odbor, obstoječ iz gosi»odov vladnega svetnika Senekoviča, notarja Hudover-nika in dr. Žerjava. Pripravljalni odbor je sestavil pravila po vzorcu »Siidmarke« in bivše »Straže«. Ministrstvo sprva ni hotelo potrditi pravil, slednjič pa se je odboru vendarle posrečilo izposlovati njihovo potrditev. Pripravljalni odbor je smatral za umestno, sklicati ustanovni občni zbor na predvečer velike skupščine družbe sv. Cirila in Meto da. kajti obe društvi imata isti cilj; obvarovati slovenstvo pred tujim navalom. Po odmoru desetih minut, prebere g. notar Hudovernik sledeče gospode, ki so bili izvoljeni sogdasno za Trst: dr. Slavik; Goriško: dr. De-reani; Koroško dr. Miiller; Štajersko dr. Koderman in dr. Rosi na; za Kranjsko: prof. .Ing, notar Hudovernik. Ciril Pire. Ferdo Primožič, Kasto Pustoslemšek, Lavoslav Schwent-ner i ti dr. Gregor Žerjav. V nadzorstvo so bili izvoljeni: za Trst: I. Gorup: za Koroško: I. Prr>*ekar; za Štajersko: dr. Juro Hrašovec; za Kranjsko: prof. Penise k in Fr. Podkrajšek. Nato zaključi predsednik občni zbor z željo, da hi se »Branibor« razvijal krepko v korist in ponos slovenskega naroda. Ljubljanski škof dr. Jeglič, ljubezen in ženstvo. Spisala Zora. (Konec.) Razmere so dandanes take, da je na milijone žensk, ki sploh ne morejo dobiti moža ali jim razmere ne dovolijo, da bi se poročile. Ljubljanski škof zahteva od njih brezpogojno ohranitev devištva in jim šteje v greh že vsak gorak pogled, kaj šele vse drugo. Vsaka ženska čuti to kot vnebovpijočo krivico. Ženska, ki stopi v zakon, ne postane s tem prav nič drugačna od drugih žensk. S poroko dobi samo oblastveno licenco, da sme tako živeti, kakor zahteva narava. Zakon je dobra in potrebna uredba tako iz nravnih kakor iz socijalnih ozirov. Toda ta uredba ne zadostuje več, kajti preveč je ljudi na svetu in moškim je vsled vladajočih gospodarskih razmer preveč težko se ženiti. In vse kaže, da bodo razmere postale se vse slabše in bo čedalje manj zakonov. Ali misli ljubljanski škof resno, da bo spričo takih razmer mogel s svojimi načeli doseči kaj uspehov. Meni se zdi, da ne, da pojde svet preko njegovih naukov, kakor hodi že sedaj . .. Meni se zdi, da je vedno nujnejša potreba iskati obliko za novo uredbo ljul>ezenskega življenja, za tako uredbo, ki bo omogočila pošteno uravnano si>olno življenje tudi takšnim ženskam, ki se niso mogle omo-žiti. Dokler se to ne zgodi, bo zakon vse bolj veljal kot krivičen privilegij in nekako licenciranje za spolno življenje, neomoženo ženstvo pa se 1k> vedno bolj demoraliziralo. Će enkrat kje kak berač lakote umrje, se ves svet solzi in topi samega usmiljenja, da pa umrje leto za letom na tisoče žensk ljubezenske lakote, da jih na tisoče in tisoče boleha in telesno in dušno vse življenje hira, ker se iz strahu pred družabnimi predsodki niso upale zadostiti svojemu prirojenemu hrepenenju po ljubezni, ali pa niso zmogle tistih grošev, ki jih je bilo treba, da bi si bile napravile svoje gnezdo, za to se živ krst ne zmeni, ta grozna uredba se zdi ljubljanskemu škofu najboljša. Število teh nesrečnih žensk se množi od leta do leta, vse več je ble-dolicnih in histeričnih žensk, in tudi vse več takih, ki po daljših ali krajših dušnih bojih obupa vajo nad vsem, pljunejo na vso moralo in se potem kar vržejo v najhujšo razuzdanost. Kdo je kriv? Gotovo tudi tisti, ki zastopajo take nazore, kakor ljubljanski škof. Ce zasleduje škof žensko gibanje med kulturnimi narodi, je mogel zapaziti, da ima navzlic mnogim smešnostim in pretiranostim zdravo jedro, ki se bo sčasoma uveljavilo navzlic vsemu nasprotovanju. Ženstvo zahteva pravico do naturnega življenja, pravico do ljubezni tudi za one, ki niso omožene. Pravica do ljubezni, pravim, to je pa vse kaj drugega, kakor pravica do razuzdanosti, ki je sramota in nesreča za vsakega posameznika, kakor tudi za cele narode. Torej: pravico do ljubezni tudi za neomoženo žensko! Oblika, v kateri naj bo ta pravica zagotovljena, se bo že dobila. Danes je sicer še nobeden ne ve povedati, a kakor se je dobila za vse druge življenske potrebe, se bo dobila tudi za to. Oblika . mora biti seveda taka, da bo v soglasju z vladajočo moralo, oziroma da se ji bo mogla morala prilagoditi. Zakaj, pravico skrivaj živeti po svoji naturi, to itak imamo, ker nam te sploh ne more nihče ubraniti. A kar se mora skrivati, to ni resnična pravica, to ni pri poznana pravica. Me pa hočemo tako pravico, da se nobeni ne bo treba skrivati in nobeni bati sramote. Ljubljanski škof nam pa sploh neizprosno odreka vsako pravico. Med nami in med stališčem ljubljanskega škofa zija torej globoko načelno nasprotje. Ce škof ne uvidi, da je njegovo stališče nenaturno, tudi nenravno in v kričečem nasprotju z današnjimi družabnimi in soeijalnimi razmerami, potem ž njim sploh ni govoriti. Mislim pa, da bi bilo vredno prvega cerkvenega dostojanstvenika v deželi in zanj le čast in ponos, če bi pogumno stopil pred javnost in poskusil svoje stali- šče spraviti v soglasje z natorno pravico do ljubezni, ki jo ima vse ženstvo. Rešil tega vprašanja pač ne bo, in minola bodo morda še desetletja, predno se to zgodi, a škof ima priložnost v največji meri pripomoči, da se v tem smislu izvrši prepotreb-na evolucija v mišljenju našega naroda, in da se mišljenje pripravi na to prihodnjo uredbo. Nravnosti bo to gotovo v veliko večjo korist, kakor vse škofovo reglementiranje zakonskega spolnega življenja in vsi njegovi higijenični nauki, zakaj resnica je, da je tudi pri nas vsako leto več nezakonskih otrok, da dajemo Slovenci vsako leto več ženstva prostituciji in da se demoralizacija širi navzlic vsem Marijinim družbam in škofovim bukvicam. Za kratek čas. Tašča: Lepega zeta imam! Že osem dni ga prosim, naj me pelje v menežarijo, pa neče in neče. Zet: — Ali — ljuba tašča — ne bodite krivični! Saj vas samo zato ne peljem, ker se bojim, da bi vas — tam obdržali! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. julija 1910. Termin. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 06 RŽ za oktober 1910 . . . za 50 kg 6 74 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 5 26 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 717 Efektiv. 5 ceneje. Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni kuni dunajske borze 2. julija 1910. ■al«t beni papirji. Denarni Blagovni 4° n majeva renta . . . . | 94-20 94-40 42",) srebrna renta .... J 97-80 98-— 4* 0 avstr. kronska renta . J 9415 94-35 4% ogr. „ „ . . j 92-30 92 50 4°.0 kranjsko deželno posojilo 9650 — 4° o k. o. češke dež. banke . , 94-40 9540 Srećke. Srečke iz L 1860 1 , . . . . 474 — 486-— „ „ „ 1864 ..... 324 - 330-— „ tiske...... 312*50 324-50 zemeljske I. izdaje . : 29550 301*50 11. M 27625 28225 „ ogrske hipotečne . . i 245 — 251-— „ dun. komunalne 531-— 541-— „ avstr. kreditne . . . 530'— 540 — ljubljanske . . . . 1 7950 8350 „ avstr. rdeč. križa . . 64 50 68-50 ogr- „ „ . • 38-50 42-50 „ bazilika..... 28-60 3260 „ turške ...... 258-— 259 — Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 1 446 — 448-50 Avstr. kreditnega zavoda . . 66875 669-75 Dunajske bančne dru2be . . 542 — 543 — Južne železnice..... 106*50 107-50 Državne železnice . . . . 744 - 745 — 745 25 746 25 Češke sladkorne družbe . . 1 232 — 234-50 Živnostenske banke .... 261*— 262-— Valute. Cekini........ 11-38 11-42 Marke........ 117-40 , 117-60 Franki........ 9520 95-37 Lire......... 94 85 9510 Rublji......... 25325 254-25 Enfjp Franchottl v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarna »Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 n prodajo runih dišav in kozmetičnih predmetov. Ivop k srvfinal St v izmen približno 100 kvadratnih sež-njev v bližini drž. kolodvora. Izve se: Spodnja bika, titrate** mL 144. Krojafkeia pomočnika spretnu Ukel Peter Rus, krojač na Bledu. 15 Usoiam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 zastopstvo .Pite teške' iljeiie zavarovalnice. Nadalje opozarjam, da preskrbo jem ku'antno vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotrkarne. uradniške in menične kredite. J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. v v v v v v v w v v v v w w v v v v v Brivnica dobro idoča, ki nudi sigurno eksistenco, se radi rodbinskih razmer takoj proda. Natančnejša pojasnila daje upravn. »Slov. Naroda«. 16 I 44 registrovana zadruga z omejenim jamstvom Uradni prodori: iMuim ulica \\. I nasproti glavne polte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po4Ia° ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravaotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. ■i Član dunajskih in berolinskih pre- \ voznikov pohištva. sprejema vse j v špedicijo spadajoče prevoznine iz j vseh in v vse kraje, po najnižjih J tarifih. — Prevaža pohištvo v novih j patentovanih pohištvenih vozen na ; .-. vse kraje, tudi v inozemstvo. .\ \ Spedicijskt* Ustanovljeno leta 19011 fatavJjetj i Bavarski dvor Ustanovljeno leta 1938 j Sprejema na zalogo razno blago, po-i hištvo itd. Krasna, suha in čista skla-I dišča so na razpolago. — Nabiralni 1 promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lavvi, špediter, Dunaj 1., Schulhof štev. 6. Ji: JE =J Delniška glavnica LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi K 5,i i 1 i P 1 i i Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun te? jih obrestuje od dne vloge po 4l , čisto. - Zupaje in proda:- vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzih. =="- Rezervni zaklad: K 450.033- 3l 3C .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3. .•• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. decembra 1909 nad 518 milijonov kron. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denar a jamči zraven rezervnega zaklada Se mestna občina ljubljanska z v>em premoženjem in z vso SVOJO močjo. Izguba vlož« :uga denarja je nemogoča, ker je po pravi i te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41 4° o brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posola na zemljišča po 5° 0 obresti in proti amortizaciji po najmanj a/t% na ^eto- Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 99 LA\ IJA vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. lana« ■ 4M12.79T-— pjff It A YIJ A** ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. mmm mmmwwa\gg razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj ajaMfJB)VliA smrti roditeljev, za doto otrokom. -—- pjSLAVUA^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- jjSIiAVUA^ i« rw iluiMti zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Banka »SLAVIJA« « otno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim brodelnim namenom.--— PjSLAVUA** stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „SUvfle" v LjnbljanL Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuj mo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1 I Lastnina In tisk »Narečne tiskarne«. t 47F QX 9A 30 33 5677 16