1928 MATI IN GOSPODINJA h2:
ovenska žena in inati se morata zavedati: a je časopis danes največja sila na svetu, fo mora vsak, kdor zna, Citati le pošteno
čtivo,
la imamo dobro in slabo, krščansko in
protiversko časopisje, la danes prevladujejo na svetu slabi listi, [a slabo časopisje ubija dušo in ruši te-B melje naših družin, da sme katoličan prejemati, »tati in pod pirati le katoliško časopisje.
In ie bil pokoren...
Ne puiiaj svojemu sinu njegove volje in pazi na njegovo miiljenjet Ukloni mu tilnik v mladosti, napravi prolna njegova ledja, dokler je mlad, da se ne utrdi... kar bi te potem bolelo v duh.	Sirah 30, 11. 12.
Skrito življenje Odrešen ikovo v Naza-retu je bilo življenje pokorščine. Kako čudežno: božji Sin, kralj vesoljstva in pokoren!	.
Z največjo natančnostjo, z veseljem, z vztrajnostjo in milino izvršuje vse, kar mu ukaže mati Marija in rednik Jožef. Ni pokoren samo včasih ali prilično, ampak v tej dobi svojega življenja hoče biti samo podložen in pokoren. Pokorščina je bila cilj niegovih misli in načrtov, okvir, v katerem ee je gibalo vse njegovo notranje in vnanje življenje.	.
Tudi tvojemu otroku, mati-gospodmja, je hotel Jezus s tem dati svetal zgled. Vzgoja volje, to najvažnejše poglavje vzgoje, se izvrši v prvi vrsti s tem, da navadiš svojega otroka pokorščine. Brez pokorščine ni vzgoje.
Pa: zakaj naj bo otrok pokoren? Predvsem drugim iz verskih nagibov. Vtisni svojemu otroku v srce, da je pokoren iz ljubezni do Boga. Postavi mu za zgled Jezusa v Na žare tu t
Nadalje naj otrok uboga rad in z veseljem zato, ker vidi v starših in predstojnikih božje namestnike. Otrok ti je pokoren, ker vidi v tebi, mati, avtoriteto. Mati mora imeti avtoriteto, t. j. tisto lepo in sveto osebno spoštljivost in ljubezen ter zato voljno podložnoet. Zato naj pa mati nikdar ne skuša pridobiti si avtoriteto zgolj z besedami, še manj z neprestanim opominjanjem ali še manj s kaznijo, ampak njeno celo bistvo naj napravi na otroka tak vtis, da brez vsega drugega uboga, uboga takoj, brez odloga, brez vprašanja, brez ugovora.
Vsaka trma in vsakršna uif*>rnost pri otroku se zlomi, ko vidi v pogledu, kretnji, besedi in vsem materinem zadržanju neko moč, recimo premoč, ki si je je mati svesta in jo tudi pokaže. Vselej, ko mati dokaže, da je v posesti neupogljive in nezlomljive moči, je otrok premagan; toda te pretežne moči materi ni treba dokazati niti z besedo, niti z dejanjem: otrok jo čuti iz njene osebnosti.
Neki vzgojitelj je pri večji množini otrok zastavil vprašanje: Zakaj ubogate matere? Največ odgovorov se je glasilo: Ker sem drugače tepen, ali ker sicer ne dobim jesti. Drugi so odgovorili: Ker drugače ne smem v nedeljo s starši v gostilno, ali ker na konci tedna ne dobim, kar mi je mama obljubila, če bom priden. Le dva otroka sta odgovorila: Ker mama tako hoče in ji napravim veselje.
Iz teh odgovorov so razvidni razni napačni vzgojni nagibi za pokorščine. Železni »moraš«, strah dobičkaželjnosti, up na plačilo, kaki malo vredni so ti nagibi v primeri z onimi: iz ljubezni. A tudi ta še ni prvi in najlepši nagib: zaradi Boga. Z obljubami in slaščicami kupljena pokorščina, ali ona, priučena s silo, s strahom, s palico, pač nima nobene vrednosti. Najboljša in najplemenitejša pokorščina je prostovoljna in z verskimi nagibi pridobljena; to je pač c v e t v s e v z g o j e.
Vzgoja za pokorščino pa se mora pričeti prav zgodaj, da je ne preraste trma in svojeglavnost. Teh dveh pa potem ne more izruvati niti močna očetova roka.
Alban Stolz piše staršem: »Najsi je otročiček še tako majhen, da nima niti zob, niti še pameti, prvo, kar se mora naučiti, je to, da ve: on mora starše ubogati, ne starši njega. Ce si je malček postavil v glavo: to hočem, tega pa ne, mu le odločno pokaži, kaj je prav in ne odnehaj tudi joku ne. Če pa takoj priskočiš in mu ugodiš, se bo prav kmalu naučil, kaj mora napraviti, ! da te pridobi; postal bo pravi tiran, ki | bodo njega ubogali vsi hišni prebivalci. I Tudi mala jezica in trmica, in rdeča glava 1 ir. grd pogled te ne smejo omajati; trdna ostani, ne bo ti žal. Iz prej trmastega joka se bo vsa notranjost omilila, glava ne bo več rdeča, oči ljubke in prijazne.«--—
Vzgojne iskrice.
Nič ni koristnejšega za dušo kakor pokorščina.	Sv. Avguštin.
Če se vzgoja za pokorščino posreči ali ne, je odvisno od tega, lcako mali ukazuje in kako poudarja svoje zahteve.
Vzgojitelj otroku kar nič ne razlaga, zakaj in kako. ampak ulcaže in pri tej svoji zahtevi tudi obstane.	Škof Sailer.
Na veza sreča.
Največja sreča — je bogastvo, pravi berač, ki nima ne blaga ne denarja.
Največja sreča — je zdravje, meni bogataš, ki je vedno bolehen.
Največja sreča — je dobljena bitka, je dejal general, katerega so po velikem porazu poslali v pokoj.
Največja sreča — je samota, pravi om, M se v veliki in imenitni družbi dolgočasi.
Največja sreča — je prostost, stoka kaznjenec za zamreženim oknom.
Največja sreča — je miren kotiček v to-
pli celici kaznilnice, je dejal siromak brez strehe.
Največja sreča bo za naju — ako se po ročiva, šepeče mlad par pred zakonom.
Največja sreča — je moje dete,« je dejala mati. In pritisnila je otroka k sebi ter poljubila čisto, lepo srečo brez primere.
Dekleta, čuvajte sel
Tudi če bi Društvo narodov ne imelo dosedaj pokazati nobenega drugega uspeha, kakor predložitev poročila tozadevne komisije o trgovini z dekleti, bi že to poročilo samo opravičevalo njegov obstoj. Celo Evropo, severno in južno Ameriko ter bližnji Orient so prepotovali odposlanci Društva , narodov, da zberejo gradivo za poročilo.
Izid je naravnost pretresljiv. Kdor bere to poročilo, se mora venomer znova spraševati: Živimo li resnično v dvajsetem stoletju? Ali je to združljivo s krščansko moralo in krščanskim nravstvenim zakonom, da se letno tisoči deklet in otrok zavajajo s pomočjo tajne organizacije v javne hiše v inozemstvu?
Poročilo podaja pregledno sliko o zgradnji te suženjske organizacije in o načinu delovanja njene obrti. Najvažnejše osebnosti so v tem poročilu označeni posestniki javnih hiš. Na zunaj nastopajo kot posestniki inozemskih hotelov in družinskih zavetišč. Oni si vzdržujejo posredovalce, kateri jim pod krinko potnikov ali zastopnikov raznih tvrdk dovajajo ženske. Kakšna bogastva so si nakopičili ti posestniki javnih hiš, priča izjava nekega argentinskega posestnika javnih hiš, kateri je pripovedoval, da je v 14 mesecih zaslužil samo z vzdrževanjem ene javne hiše 60.000 pezet (okrog 600.000 Din.)
Javne hiše često upravljajo žene, katere odvzamejo prostitutkam večji del njihovega zasluženega denarja. Poročilo navaja zanimiv primer za to, kako si upravnice pribav-Ijajo ženski materijah Neko mlado dekle je potovalo z neko operno družbo, v Buenos Airesu pa je bilo mahoma odpuščeno. Potovalo je v Lisabono, toda pri izkrcanju ni moglo najti svojih kovčegov. Neka dama, katera je prišla na krov parnika, je dekletu ponudila svojo pomoč. Uspelo ji je najti s pomočjo policije ukradene predmete. Ta dama je povabila deklico, da jo obišče, in jo je pregovorila, da se je udala v njeni hiši prostituciji. Kmalu nato je dekle dolgovalo po-sestnici javne hiše večjo vsoto. Kot jamstvo je zvodnica obdržala vso obleko in lepotičje dekleta. Ta žena je posestnica javnih hiš v Lisaboni, Oportu in Sevilli.
V kolikor si upraviteljice same ne dobavljajo deklet, se poslužujejo tako zvanih »sutenerjev«. Delovanje teh posredovalcev obstoji v tem, da zvedejo ženske na pot prostitucije, da jih odvajajo v inozemstvo m tam razpošiljajo v razne javne hiše. V mnogih velikih mestih Imajo posredovalci določena shajališča.
Poročilo navaja tudi zanimive podrobnosti, kako potujejo taki zvodniki. Ker potujejo mnogi zvodniki 9 svojimi ženami s po-
Italiji. V slučaju vojne z Italijo bi nam namreč Francija z vsem najlažje pomagala, ako bi imela naša država za vsakojake transporte ob solunski luki popolno svobodo. Mihalokopulos, sedanji grški zunanji minister sicer pripoveduje, da hoče prijateljstva z Jugoslavijo, toda brez svobodnega izhoda na Solun, ki je za našo državo življenjskega pomena, sporazuma ne bo.
Anglija,
s Angleška konservativna strauka izgublja na moči. Pri naknadnih volitvah v industrijskem mestu Northamptonu je bila zopet poražena sedaj vladajoča konservativna stranka. Zmagal je kandidat delavske stranke.
s Posvefovanje delodajalcev in delojemalcev za soeijaliii mir. Vršilo se je v Londonu. K posvetovanju je prišlo 24 podjetnikov in celotni vrhovni svet delavskih organizacij. Vsi so naglašali, da je veselo znamenje, ker so se mogli sestati voditelji delavstva in podjetniki k skupni konferenci, ker velikanska sprememba industrije zahteva sodelovanje podjetnikov, delavccv in nameščencev. Delavski sveti naj bi povsod odstranili težave, delavci pa naj bi bili soudeleženi na dobičku. — Ako pride med angleškimi delodajalci in delavci do sporazuma, bo (o velik korak k uresničenju socijalnega miru.
s Na angleškem ofoku Cipru tvorijo prebivalci grške narodnosti dve tretjini celokupnega prebivalstva. Po svojem poslancu so te dni ugovarjali proti nameravanim angleškim slavnostim o priliki 50-letnice dneva, odkar so Angle?i zasedli otok. V spomenici pravijo, da ni pametno spominjati sužnja na njegovo suženjslvo. I
J l,J rekli lahko primorski bratje pod italijanskim jarmom.'
Raduvau Hrastov:
Od Mengša do Komende.
IV.
Oprostile vsi llsli, ki »le čakati morali in fiiel Je tako: kar bi VI radi, uiaeni mogel; k.-ir bi Bani hotel, ui bilo vredno. Povem odkrito: dodelal sem rokopis, sukal sem ga in sukal, pa obupava! nad njim; kljub (emu sem »topil ves p'n)i z nJim k uredniku in ga skromno poioiil predenj na mizo. Molile sem ga motril, ko »o Je sklonil nad besedje in je bral, bral...
•Ja vei! Prazno je, besede so, nič vet ni... Ali sain ne čutii tejffll?«
Kar privrelo je iz mene: jI seveda čutim, pa ie kako Čutim ... 0!c
■Popravi, prenaredi, dodaj, Črtaj — in povej kaj, povej! Najdi misel, obdelaj jo, da bo učila, da bo branje všečno In vredno in poučno in zanimivo. Vso na en nmh! Sicer so besede, prazne besede. Te hi pisal vsakdo. Manjka se jim takih g„r po MengSti in Komendi; po gmajnah o vre pasejo .. .<•
•Va, ta je pa /epa!
Moj Bog, kaj seui sum kriv, dn je tako? K, moreni revež, če s« uii vse izmika, če le^ ■ vredne misli najti ne morem, če se obujmo |HJI za besedami, pa niso vredne branja in ne ni{!) K, pisanje ni igrača! Vsaka beseda, ki ni tebe porojena, ki je šiloma vrženn nn papir, kir mimogrede vlovljena in ne iz duše spočeta - V(, ka taka beseda je prazna in nič ne pove j^ t, vilo je, tistim v nadlego ln spotiko, ki jo berit onemu v muko in trpljenje in bridkost, kj j,, l zapisal. O, lepa beseda je zlatega denarja vredus! Pa niti denar je ne poplačil, kadar je nI. Le meiiti »o, ko Je človeku dano, da sližl pesem eu, lastne duie in srca. Tedaj je kakor sladka nu-;! ! dija tisto, kar vre, vre ... kur sili ven iz tebe, papir, mnogim in mnogim v užitek in sebi v a. dojenje. Kdor tedaj sedi ob mizi in namoči ]m - Čudeže ustvarja; resnične, nebi komaj verjetne, drugim i/, priznanj« spoznane. E, pa jih ni vtclfj! takih trenutkov! Kadar pa pridejo, o kadar j,i;. deJo...t Le tisti, ki jih je občutil, ko pridejo nada, le tisti ve zanje, jih ceni, spoStuje, ju, fej, znova in znova. Zaknj vse drugo brez njih ne vf-lja; vsa stvariteljskn si!« in volja ne pomaga, moč duha odpove. Toliko je, kolikor se poslati niotj o tem!
Rl/Sl/e*.
s Boljševiki »e upe - ugovora. Uu-, sov^k.a vla<la ie poslala v prognan-sh0 v Sibirijo 30 vodilnih oseb, — ki so Mcer -,atm zagrizeni komunisti, - sa.no
bridko rnen- S1 Th VlatJi P°vt;(lati kako
„ mco' y Pregnanstvo bodo mo-1 11 td drugimi: Serebrjakov, Smile Sorski, lijcloborodov (ki se e celo £ loslno proslavil z umorom carjeve rod
Ainovjov, Jc\dokimova itd. — Je nač , nasi državi nekoliko več svobode govora
Sii rSjlS V ;svobod»i< ruskiVoS Drobne novice.
ocean v 60 do 80 vi» Atlantski * "-o Plinsko mešani o,tlej S hf^ padlo 30.000 kg obremenitve' b° x!' V , '"^pirc-parji .delujejo« tudi v Fvron
p;nik »Sa„°V„S	r°nfn
mase, ki so mesto ogrožale, so odplule
600 rudarjev je podsul plaz v j uuo-
govniku Los Colombrinas pri Cali v Koj i, •
biji. Bojijo se, da ne bo mogoče rešiti nobe-nega.
200 tisoč ljudi je bilo pobitih v zadm li ^■nesecih za državljanske vojne na Ki-
, . š(if;m slučajem gobavosti so prišli na v Moskvi. Bolezen so zanesli Azijati Katoliško cerkev je zapustilo ! 1927 ja. Dunaju 28.898 ljudij. rfcd soci^ijiS
Anglija je uvozila leta 1927 za 1019 ,„j
ene, pri predsedniku Masarvku
Najbogatejša žena ,,a Angleškem
avdi-
je

mi-
Ncki
dnevi v Stu-taiS^ST bil pred
nekega ledenik' klL 11 111 v ra2Poki
Pri smučanju 7ov-n?ši ^ P° z^knil
in zdravega. Hu«gniii na dan živega
nekdanji ^WAffi\kh,0,,> -Pustil nedavno umrl &	ki ^
so ga a, berača k r ,. !, ?5^'' ''neli ganil, čevljih Sorodniki h 1° ,°dil v
hen del JpušSe k	d°bi|i le mai"
inakom, trgovskim i VSe )e xaPustil siro-
trgovskim pfmoInTkom ^^ "ad;irie»™
^"^itSjSM -vo.verie, si
rekl;! oblast na Sškem ^T!' xTako )e nosijo stražniki J, ?"1 določil;,, da mijasto Palčico . N CA "let"10 PC"drek
»Sitost« >ri
Sovjetsko republiko so izklicali iz kitaj-skega Kantona izgnani komunisti v dveh obmorskih mestih.
V	Rusiji bo izhajal nekomunističen lisi v nemškem jeziku. Sovjeti so dali dovoljenje Udi pa bo moral »lojalen*, to jc, plesal/ bo moral natančno (ako, kot bodo sovjeti žvižgali.
V	Londonu je umrl v 88. letu starosti pisatelj m pesnik Thomas Hardv.
Mestna hiša ie zgorela v Germantownii pri I luladelfiji v Ameriki. 7 otrok je izgubilo življenje.
Zavod za osirotele otroke so hoteli lf
oii i radi neubogljivosti razpustiti v bližini Moskve. Gojenci so se oblastem uprli z noži in bodali. 100 je bilo aretiranih, drugi so pobegnil,. O bodo boljševiki še kaj dolgo v Muali bo polagoma vsa Rusija ena sama banditska družba.
M iisollinijevo sodišče jc obsodilo
• januarja 147 socialistov: 7 obtožencev
rLs,,,llt"° iefo- 8 na 30 letno; ostali pa so dobili do 25 let.
m-;,to8? l8di' an?'eškega vojnega brodovja M wltem ,anuaria v grške vode. jarodna kon'e"nca za sestavo voz-nrec u skle"''a, da brzovlak orient-e\-greba V0Z'' VeČ preko Li»bljane in Za-
lini,v°gofn,ije izbruhnil na parniku Dollar-iim e »Pelho«, Amerikanska ladja se je vu,
;; ;nis pozvanja okrog sveta in je v^ila
O,it^ Wč stotisoč dolarjev. Mnr-,ui Vrelce so "»šli pri Hodon.ni: na
Po beSu. ' g,0bini 339 °,ie ima *luh
da h neki » V® S<?V0 po'edeI v 80 SY'n
Columiv, r,^nem st0,u K bil usmičui v
S m\v državi Ohio v Združenih Jr-
kiro neki ^ mladenif- ker je umoril s se-neko /eno In njenega otroka.
1928 MATI IN GOSPODINJA M
ovenska žena in mati se morata zavedati: a je časopis danes največja sila na svetu, da mora vsak, kdor zna, Citati le pošteno čtivo,
da imamo dobro in slabo, krščansko in
protiversko časopisje, da danes prevladujejo na svetu slabi listi, a slabo časopisje ubija dušo in ruši temelje naših družin, da smo katoličan prejemati, žitati in pod pirati le katoliško časopisje.
In ie bil pokoren...
Ne puiiaj svojemu sinu njegove volje in pazi na njegovo miiljenjel UkUmi mu tilnik v mladosti, napravi proina njegova ledja, dokler je mlad, da se ne utrdi... kar bi te potem bolelo v duii.	Sirah 30, U, 12.
Skrito življenje Odrešenikovo v Naza-retu je bilo življenje pokorščine. Kako čudežno: božji Sin, kralj vesoljstva in pokoren!	.
Z največjo natančnostjo, z veseljem, z vztrajnostjo in milino izvršuje vse, kar mu | ukaže mati Marija in rednik Jožef. Ni po- j koren samo včasih ali prilično, ampak v tej | dobi svojega življenja hoče biti samo podložen in pokoren. Pokorščina je bila cilj njegovih misli in načrtov, okvir, v katerem ec je gibalo vse njegovo notranje in vnanje
živi jen je.	,	,. .
Tudi tvojemu otroku, mati-gospodinja, je hotel Jezus s tem dati svetal zgled. Vzgoja volje, to najvažnejše poglavje vzgoje, se izvrši v prvi vrsti s tem, da navadiš svojega otroka pokorščine. Brez pokorščine ni vzgoje.
Pa: zakaj naj bo otrok pokoren? Predvsem drugim iz verskih nagibov. Vtisni svojemu otroku v srce, da je pokoren iz ljubezni do Boga. Postavi mu za zgled Jezusa v Nazaretu!
Nadalje naj otrok uboga rad in z veseljem zato, ker vidi v starših in predstojnikih božje namestnike. Otrok ti je pokoren, ker vidi v tebi, mati, avtoriteto. Mati mora imeti avtoriteto, t. j. tisto lepo in sveto osebno spoštljivost in ljubezen ter zato voljno podložnost. Zato naj pa mati nikdar ne skuša pridobiti si avtoriteto zgolj z besedami, še manj z neprestanim opominjanjem ali še manj s kaznijo, ampak njeno celo bistvo naj napravi na otroka tak vtis, da brez vsega drugega uboga, uboga takoj, brez odloga, brez vprašanja, brez ugovora.
Vsaka trma in vsakršna u£*»rnost pri otroku se zlomi, ko vidi v pogledu, kretnji, besedi in vsem materinem zadržanju neko moč, recimo premoč, ki si je je mati svesta in jo tudi pokaže. Vselej, ko mati dokaže, da je v posesti neupogljive in nezlomljive moči, je otrok premagan; toda te pretežne moči materi ni treba dokazati niti z beseda, niti z dejanjem: otrok jo čuti iz njene osebnosti.
Neki vzgojitelj je pri večji množini otrok zastavil vprašanje: Zakaj ubogate matere? Največ odgovorov se je glasilo: Ker sem drugače tepen, ali ker sicer ne dobim jesti. Drugi so odgovorili: Ker drugače ne smem v nedeljo s starši v gostilno, ali ker na konci tedna ne dobim, kar mi je mama obljubila, če bom priden. Le dva otroka sta odgovorila: Ker mama tako hoče in ji napravim veselje.
Iz teh odgovorov »o razvidni razni napačni vžgs^ni nagibi za pokorščine. Železni »moraš«, strah dobičkaželjnosti, up na plačilo, kaki malo vredni so ti nagibi v primeri z onimi: iz ljubezni. A tudi ta še ni prvi in najlepši nagib: zaradi Boga, Z obljubami in slaščicami kupljena pokorščina, ali ona, priučena s silo, s strahom, s palico, pač nima nobene vrednosti. Najboljša in najplemenitejša pokorščina je prostovoljna in z verskimi nagibi pridobljena; to je pač c v e t v s e v z g o j e.
Vzgoja za pokorščino pa se mora pričeti prav zgodaj, da je ne preraste trma in svojeglavnost. Teh dveh pa potem ne more izruvati niti močna očetova roka.
Alban Stolz piše staršem: »Najsi je otročiček še tako majhen, da nima niti zob, niti še pameti, prvo, kar se mora naučiti, je to, da ve: on mora starše ubogati, ne starši njega. Če si je malček postavil v glavo: to hočem, tega pa ne, mu le odločno pokaži, kaj je prav in ne odnehaj tudi joku i ne. Če pa takoj priskočiš in mu ugodiš, se | bo prav kmalu naučil, kaj mora napraviti, i da te pridobi; postal bo pravi tiran, ki ; bodo njega ubogali vsi hišni prebivalci, j Tudi mala jezica in trmica, in rdeča glava : in grd pogled te ne smejo omajati; trdna ostani, ne bo ti žal. Iz prej trmastega joka se bo vsa notranjost omilila, glava ne bo več rdeča, oči ljubke in prijazne.«--—
Vzsojne iskrice.
Nič ni koristnejšega za dušo kakor pokorščina.	Sv. Avguštin.
Če se vzgoja za pokorščino posreči ali ne, je odvisno od tega, kako mati ukazuje in kako poudarja svoje zahteve.
Vzgojitelj otroku kar nič ne razlaga, zalcaj in kako. ampak ukaže in pri tej svoji zahtevi tudi obstane.	Škof Sailer.
Največja sreča.
Največja sreča — je bogastvo, pravi berač, ki nima ne blaga ne denarja.
Največja sreča — je zdravje, meni bogataš, ki je vedno bolehen.
Največja sreča — je dobljena bitka, je dejal general, katerega so po velikem porazu poslali v pokoj.
Največja sreča — je samota, pravi om, M se v veliki in imenitni družbi dolgočasi.
Največja sreča — je prostost, stoka kaznjenec za zamreženim oknom.
Največja sreča — je miren kotiček v to-
pli celici kaznilnice, je dejal siromak brez strehe.
Največja sreča bo za naju — ako se po ročiva, šepeče mlad par pred zakonom.
Največja sreča — je moje dete,« je dejala mati. In pritisnila je otroka k sebi ter poljubila čisto, lepo srečo brez primere.
Dekleta, čuvajte sel
Tudi če bi Društvo narodov ne imelo dosedaj pokazati nobenega drugega uspeha, kakor predložitev poročila tozadevne komisije o trgovini z dekleti, bi že to poročilo samo opravičevalo njegov obstoj. Celo Evropo, severno in južno Ameriko ter bližnji Orient so prepotovali odposlanci Društva . narodov, da zberejo gradivo za poročilo.
Izid je naravnost pretresljiv. Kdor bere to poročilo, se mora venomer znova spraševati: Živimo li resnično v dvajsetem stoletju? Ali je to združljivo s krščansko moralo in krščanskim nravstvenim zakonom, da se letno tisoči deklet in otrok zavajajo s pomočjo tajne organizacije v javne hiše v inozemstvu?
Poročilo podaja pregledno sliko o zgradnji te suženjske organizacije in o načinu delovanja njene obrti. Najvažnejše osebnosti so v tem poročilu označeni posestniki javnih hiš. Na zunaj nastopajo kot posestniki inozemskih hotelov in družinskih zavetišč. Oni si vzdržujejo posredovalce, kateri jim pod krinko potnikov ali zastopnikov raznih tvrdk dovajajo ženske. Kakšna bogastva so si nakopičili ti posestniki javnih hiš, priča izjava nekega argentinskega posestnika javnih hiš, kateri je pripovedoval, da je v 14 mesecih zaslužil samo z vzdrževanjem ene javne hiše 60.000 pezet (okrog 600.000 Din.)
Javne hiše cesto upravljajo žene, katere odvzamejo prostitutkam večji del njihovega zasluženega denarja. Poročilo navaja zanimiv primer za to, kako si upravnice pribav-Ijajo ženski materijal. Neko mlado dekle je potovalo z neko operno družbo, v Buenos Airesu pa je bilo mahoma odpuščeno. Potovalo je v Lisabono, toda pri izkrcanju ni moglo najti svojih kovčegov. Neka dama, katera je prišla na krov parnika, je dekletu ponudila svojo pomoč. Uspelo ji je najti s pomočjo policije ukradene predmete. Ta dama je povabila deklico, da jo obišče, in jo je pregovorila, da se je udala v njeni hiši prostituciji. Kmalu nato je dekle dolgovalo po-sestnici javne hiše večjo vsoto. Kot jamstvo je zvodnica obdržala vso obleko in lepotičje dekleta. Ta žena je posestnica javnih hiš v Lisaboni, Oportu in Sevilli.
V kolikor si upraviteljice same ne dobavljajo deklet, se poslužujejo tako zvanih »sutenerjev«. Delovanje teh posredovalcev obstoji v tem, da zvedejo ženske na pot prostitucije, da jih odvajajo v inozemstvo in tam razpošiljajo v razne javne hiše. V mnogih velikih mestih imajo posredovalci določena shajališča.
Poročilo navaja tudi zanimive podrobnosti, kako potujejo taki zvodniki. Ker potujejo mnogi zvodniki s svojimi ženami s po-
Skv. S.
narejenimi papirji, navadno izberejo tisto smer, na kateri vlada slaba obmejna kontrola.
Po poročilu Društva narodov mnogo žensk ne potuje prostovoljno v inozemstvo, ampak so odvedene z zvijačo in silo. V inozemstvo se vtihotapljajo v velikem številu tudi mlada brezposelna dekleta, posebno umetnice in plesalke, ki so nasedle časopisnim oglasom in brezvestnim agentom pod vidikom dobre službe, kjer pa padejo dtd zvodništva, nesreče, potrebe in moč. v naročje prostitucije. Velikokrat se posreči agentom javnih hiš napraviti s poročnimi oglasi in ženitbenimi posredovalnicami poznanstvo z mladimi dekleti, katere poročijo m nato odvedejo v prekomorske dežele. Tako je bil v novembru 1923 aretiran nek poljski trgovec z dekleti, kateri je bil obtožen, da je poročil več kot trideset deklet in jih nato vtihotapil v Buenos Aires.
Kuhinja.
('opravek. V št. 1. letošnjega Domoljuba v i>rilogi ..-.Mati in gospodinja« str. 7. pod zaglavjem »Kuhinja« beri namesto 3Ocvrti svinjski krmanateljci«: Ocvrt krompir. Operi krompir in ga skuhaj... Nadalje je pravilno tiskano.
Testo iz koruzne moke in krompirja. "Zopet nekaj novega in tečnega, tako po-mV naša Zofka tam na Notranjskem, veš, mama, precej bova poskusili: koruzno moko, pšenično moko, par jabolk, mast, .jajce, krompir, mleko, vse to imamo doma, le drože in sladkor bova kupili, pa bomo imeli iz tega testa izvrsten štrukelj kot po-lioljšek opoldne in še za malico, zakaj i/, t' ga te>fa .-e bosta napravila kar dva -truplja.« Takole je Štefka naredila lo testo, in če hočeš, naredi iudi li tako:
Sresi v skledo fričetrt kilograma koruzne moke in jo polij s pol litrom vrelega mleka. ose I i in dobro premešaj. Ko se nekoliko ohlidi, prideni pol litra kuhanega, nastrganega ali stlačenega krompirja (lahko je od prejšnjega dne), eno žlico sladkorja, eno jajce (pa tudi bicz njega lahko napraviš, če pridenes nekaj žlic mleka), za eno jajčno velikost masti. 2 d kg vzhajanega drožja. ki si ga razmoč.la v šestih žlicah mleka z žličico sladkorja, vse dobro zmešaj in pogneti z 1 litrom pšenične moke. h tega testa napravi dva hlebčka in jih postavi v pehar na gorko da nekoliko vzideta.
Jabolčen štrukelj iz koruzno-kroinpirje-vega testa. Vzhajano testo razvaljaj za mezinec debelo, poprej Pa zarumeni v masti ki naj jo bo za jajčno velikost, dve pesti krušnih drcbtm in s temi drebtinami in z oluplje-nimi, nakrhljanimi jabolki (tri do štiri) no-1 rf;fvaljano tes<o. Po jabolkih potresi eno veliko pest sladkorja in velik ščep cimeta Tako pripravljeno testo zvij od dveh strani
E/1"6? ak0'--da nastaneta d™ ^ukl a
skupaj. 1 olozi ju na pomazan pleli in postav. na gorko da vzb,ja. Končno štruklja
kor mogoče tanko in potresi z ocvirki ki
g, raz*rdi nekoliko ohlajeni;'p*
tresi po testu tudi velik He.p cimeta. Potlej testo tesno zvijaj od dveh stramod tag proti sredi, drugo delaj vse kakor jaboic
"^'orehov štrukelj iz koruzno-krompirje-
vega testa. Zmešaj v skledt 4-5 zlic sme a-ne in eno jajce in pomaži s tem nadevom razvaljano te'to, pohtsi po testu dve pest. zrezanih orehov, 1-2 pesti sladkorja, velik ščep cimeta in nekoliko drobno zrezane Itmo-nine lupine Zvijaj testo od kraja proti sredi, vse kakor jabolčni štrukelj. Postavi gorkega ali mrzlega na mizo.	.
Moderna čebulna piikuha, ki |o lahko porabiš kot nadev za na kruh. Zreži debelo čebulo na majhne kocke, nvno tako 1—2 žlici prekajene slanine, deni oboje v kozo, pokrij in duši med večkratnim mešanjem, da se čebula zmehča in nekoliko zarumeni; potresi čebulo z žlico moke in prilivaj počasi mrzle vode, toliko, da je polivka gostljata. Prideni še ščep sladkorja in soli ter kuhaj vse skupaj 15—20 minut. To prikuho daš tudi s krompirjem v oblicah na mizo. M R.
Dr. .Matej Justin:
Higijeno v naše domove!
Vsaka bolezen ima svojega povzročitelja, ki povzroča le tisto bolezen in ima tudi vsak bacil, vsak bakterij *»oje poaob-nosti. Preje omenjeni sosed, ki je prišel v tvojo sobo in nahodoa kihal, je nosfil v svojem nosu in njegovi sluzi bacil kataralie-nega nahoda.
Jetičnik, ki je bolan ležal na postelji, kašljal in pljuval, je imel v sebi tuberkulozne (jetične) glivice.
Stari oe*e na postelji v kelu sobe je iz-mefaval iz sebe bacile svoje stare bolezni, morda bacile prestane in ne popolnoma ozdravljene plučnice, ali rebrnega vnetja.
Nadušljiva mati pa celo morda tuberkulozne bacile, ki jih je skrivala za svojo naduho- v svojih plučili.
Bacile po večini vseh plučnih obolenj dobi zdrav človek od bolnega neposredno ah pa po prahu, na katerem so bacili bolnika m katerega udihava z zrakom vred Pot po kateri pridejo te vrste bacilov človeka, je torej =kozi nos oziroma usta Če se nepravilno diha - v pluča, torej potom vdihavanja zraka, ki vsebuje v sebi nalezljive
S?: ti'? r ■ bak'er,jf To Prjt dohoda bolezenskih kal. je torej treba poznati. Toda
zraka umti l ? P?km ne uPali vdihavati , : rtmPak tako, da skrbimo, da je v sobi
Sni,' kierK Čl0Vek vsai Polovico svojega
i eni .Prfh?. zrak tak, da ga brez skrbi bhko dihamo. O pa že drugače trenotno « mogoče, pa dihajmo skozi nos In iSo včasih drugje svežega zraka, če ga v sob n? . Slučaj, da je človek prisiljeČ dihati slab m morda celo gotovo okužen zrak te L«, s<en ,n nnm ne sme biti povod, da bi zS zadrževali .n ne dihali in stali mneto n? cakujoč, kako in kedaj bi hitro>S zSJi s to nape ostjo in morefo skrbjo, da bi £n
z mirno vestjo trdim, da si človek s tem na ravnost Škoduje in preje oboli, kakor če hI
se ne bal in udihaval kar korajžno okužen zrak. Prvič moramo vedeti, da enkratno udi-havanje okuženega zraka še <ie more uničiti naših pluČ. Ista imajo dosti obrambnih sred-stev v sebi, s katerimi udihane bacile napravijo neškodljive — sluznice v nosu, mali laski, ki izganjajo vse nepotrebno. Le, če je udihavanje slabega, okuženega zraka stalno m množina udihanih bacilov vedno velik«, tedaj obnemorejo obrambna sredstva p!u{ in pluča obolijo.
Če bi to ne bilo tako, bi morali vsi zdravniki, ki preiskujejo na plučih obolele in vsi p(/Strežniki, ki strežejo bolnikom, takoj oboleti. Zdravniki iti vse zdravniško postrežno (»obje se tega zaveda in porabijo zelo pogosto prilike, da se navžijejo svežem zraka, med katerim časom dajo plučani krepke zdrave hrane in pluča premagajo udihane bolezenske klice ter jih lutrede neškodljive Drugič bi pa vsled pritiska mučno duševnega napetega stanja tudi krvni obtok trpel in bi se bolezenske klice — ki se vedno tedaj v telesu hitro zagrizejo in razširijo, fe ni v telesu kaj v redu — kaj hitro usidrale ueodno za povzročenje bolezni. O se torej bojiš udihavati, kvariš svoja pluča bolj, kakor, če bi normalno in mirno dihal. Tako si torej razložimo, da oni, ki se nič ne bojijo in mirno bolniku strežejo in ga negujejo, nc obolijo, medtem ko oni, ki se bolnika boje, hitreje obležijo okuženi od bolnika
Pri vsej ljubezni do bolnika in do njegove nege, pa moramo vendar poznati pota tihoda bacilov v nas. ( e pride torej sosed naboden in prehlajen v našo sobo in ne ve. da lahko škodi s tem onemu, pod čigar streho je prišel, potem naj gosoodinja skrbi, da ne bo naravnost kašljal v njo, v otroke, v družinske člane. Nalahno in bre/. vidne skrbi naj se umakne njegovim sunkom zraka \i ust in nosa. Naj odstrani otroke v sosedno sobo Ce drugače ne gre — in bi le presti* škode izgledalo, naj se ga pa na lep način odpravi ali pa tudi naravnost razloži
N'a to naj pa se odpro sobna okna in vrata, in nastali prepih bo odnesel skozi okna večji del nalezljivih kali. Vedeti moramo pri tem sledeče: če plučno bol?n človek kašlja, potem oni zrak, ki ga s precejšnjo silo bolnik izkašlja in ki vsebuje veliko bolezenskih klic v sebi na malih vodenih izkašljanil) mehurčkih, seže vsaj v daljavo 2— 3metrov od ust bolnika v smeri, v katero je zakašljal Tako torej, da zdrav človek, v katerega bolnik zakašlja, lahko udiha vase bolezenski kali, bacile od bolnika, v daljavi 2—3 metrov od njega, če je zakašljal v smeri proti nam. Gospodinja, nauči otroke na to, da ne bodo kaŠljali drug v drugega, da pa si h"1' ne bodo pustili kašljati vase od strani dru/rih.
Kaj pa z nadušljivo mamico, ki kašlja in čuva tvoje dete, ga neguje pestnje. Razloži materi, da naj ne kašlja v otroka, ali pa K« ji ne prepusti v oskrbo pod nobenim po£» jem. In kaj z očetom, ki je že zopet napravil precejšnjo zalogo za posteljo. Tega ne smeS fpeti. Z ljubeznijo — saj je star in potreben ljubezni — mu daj pljuvalnik na kako mesto tik ob postelji, da ga lahko doseže vedno z z roko. Bo naj pa spodaj širok in zgoraj na * zapira in naj ima ročaj. Dobi se jih dosti v mestu, če moreš, kupi ga, če ne moreš, na)