Ano (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 9
Zopet šola
Konec je počitnic, vrata šol se boido odprla, začelo -a® bo novo šolsko leto. Slovensko šolstvo se bo začelo s sv. mašo 5. marca v Slovenski hiši. To je tisto naše, slovensko 'šolstvo, ki gre vzporedno ob splošnem pouku v argentinskih 'šolah. Naša mladina ima tako dvoje „šol“ in o obeh bi radi spregovorili nekaj' besed.
Prva je obvezna državna argentinska šola, katero morajo naši otroci in mladina obiskovati do leta, ki je predviden za šolanje. In to šolanje gre od osnovnih šol preko sredlnjih do univerzitetnih. In tu ponavljamo: dajte otroka v višje šole, ne samo o-snovne in potem tafeoi v pridobitno službo, da kot zidarski peon, pisarniški kadet ali obrtniški vajenec takoj prinese nekaj k hiši. To je bila nujnost prve naše generacije v emigraciji, ko smo stali praznih rok na cesti in smo morali poslati otroke, ki niso znali tukajšnjega jezika v prv0 službo, da smo mogli živeti in si s sfoupniimi žrtvami zgraditi streho Danes šele vidimo, kako velika je bila žrtev te mladine brez prave izobrazbe in brez strokovne izvežbanosti. Ostali so v poklicu tam. kjer so bili, le lastna vestnost, samoizobrazba v stroki ki jo nudi čas in skušenost je večini pomagala do težkega napredka. Ne žrtvujte več bodočnosti otrok, žrtvujte raje •sebe, da jih boste ¡šolali in jim tako preskrbeli laže in tudi donosnejše delo v višjih poklicih. Odprte so strokovne šole, industrijske, trgovske, vse vrste srednjih šol, pa tudi univerze in z njimi pot do majvišjih vzponov. Tu ni na mestu skromnost: mlaidli-na mora imeti ambicije, doseči najvišje, kar se da, iti vedno navzgor in si večati vpliv v najširših in na j višjih krogih. To bo proslavilo slovensko ime in mu dalo težo. Danes imamo že lepo vrsto intelektualnih poklicev, univerzitetnih, pa strokovnih in število naših akademikov je za našo majhno inmigracijo po drugi vojni častno. V argentinskih šolah se izoblikuje naš otrok kot argentinski državi'an in že kot človek te zemlje, kjer se je ta rod že po večini rodil in kjer bo živel in si ustvarjal svojo argentinsko bodočnost-
Teda nikdar in nikoli ne pozabimo, da imamo mi in naša mladina še eno nalogo več kakor argentinska mladina, kajti mi smo del — slovanskega naroda, in imamo za to svoje posebne dolžnosti. Dolžnosti do njega so nam dane od Boga, ki nam je določil, 'dla sm0 se rodili kot Slovenci. In vztrajati v slovenskem etničnem območju kot del zamejskega slovenstva, je dolžnost tako staršev, kakor tudi mladine same, da v deželo, ki jim je domovina, vnašajo slovenskega duha ter jo tako bogate z novimi diuhovnimi prvinami, kar more biti v prid enemu in drugemu. Mi, starši, sm0 dolžni, da vzgojimo svoje otroke slovensko in tako pripravimo temelj, na katerem bo argentinska šola vzgajala potem organsko — skladno s psihologijo — Argentince, zavestno slovenskega porekla- Slednji naš otrok mora biti človek dveh kultur ter bo že samo zaradi tega bogatejši, kakor tukajšnji otroci. Naši otroci morajo biti že od prve vzgoje dvojezični in — saj vemo: Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš! In prva beseda mora biti — materina, in prva vzgoja •— slovenska! Zato •—• slovensko šolstvo, za katerega žrtve niso nič manj vredne kot žrtve za državno šolanje. Otroški vrtec razvija to, kar' dobi otrok od matere in v svoji družini, ki ostane slei ko prej jedro slovenske vzgoje. Po otrocih sodimo na slovensko zavest staršev! Slovenska ljudska šola uvaja učenca v prvo spoznavanje usode 'naroda in krajev, odkoder smo prišli starši, in ga uči ljubezni do tistega, ki je bilo nam najbolj sveto: domovina in narod. Slovenska emigracija se lahko pred drugimi postavlja z organizacijo ljudskega šolstva, ki je edinstveno po zaslugi našega učiteljstva. In posebnost med slovansko emigracijo je tudi naša dopolnilna slovenska srednja šola. Prav ta je gotovo najbolj potrebna in more biti najbolj uspešna. Srednješolec-Slovenec mora dobiti pouk o vseh teh vednostih, ki se ne uče na državnih argentinskih šolah, ki pa jih slovenski izobraženec tudi mora imeti, da ne izgubi notra-
LIBRE
BUENOS AIRES 29. februarja 1968
Severni Vietnam razširja vojno tudi na Laos
MEDNARODNA KOMUNISTIČNA KONFERENCA
V RUDIMPEŠTI
S proslavo petdesetletnice ustanovitve sovjetske rdeče armade v Moskvi so ¡sovjetski komunistični veljaki odšli preteklo nedeljo na konferenco komunističnih strank v Budimpešto. Tja so se pripeljali ali prileteli komunistični veljaki i,z ¡satelitskih držav, razen Kube, Albanije in Kitajske ter delegati skono vseh ostalih komunističnih partij iz svobodnih držav. Vendar udeležba še zdavnaj ni popolna, kajti razposlanih je bilo iz Moskve 74 vabil, na katera .se je odzvalo nekaj nad 60 partij.
Vseh komunističnih partij je na svetu 89. Mednarodna partijska konferenca, ki je bila zadnja leta 1960, je bila bolje zasedena: udeležilo se je je 81 ¡komunističnih partij-
Najvažnejši sovjetski delegat na konferenci v Budimpešti je znani sovjetski ideolog iMfha ji Suslov, član tkim. kolektivnega vodstva sovjetske KP. Suslov upravlja ideološke zadeve sovjetske partije in preko nje svetovnega komunizma že skoro dvajset let. Dominiral je na mednarodni partijski konferenci leta 1960, za leto 1965 pa se mu take konference ni posrečilo sklicati. Toda ni odnehal, dokler ni organiziral sedanjo budimpeštansko partijsko konferenco, Iki bo predvidoma trajala osem do deset dni.
Na tej konferenci, ki je pripravljalnega značaja za dlrugo mednarodno partijsko konferenco, katera naj bi bila ob koncu letošnjega leta, nameravajo komunistični delegati izdelati program za nadaljnje delo posameznih komun5 stičnih partij v odnosu do svobodnega sveta, katerega komunisti smatrajo za imperialističnega, napadalnega. Sovieti so v svojih naporih za sklicanje te: konference: v začetku pričakovali, 'j') s° jim bo posrečilo pridobiti komunistične partije posameznih satelitov in ■tiste iz svobodnih držav za priznanje enotnega vodstva ¡svetovnega komunizma iz Moskve in za obsodbo komunistične partije rdeče Kitajske vsled Mao-eetungovih desviacij. 'Toda tega niso dosegli ter so se morali sprijazniti z dejstvom, da vrhovnega vodstvenega središča svetovnega komunizma ni več ker ga noče priznati nobena komunistična partija.
Na sedanji konferenci nameravajo poleg tega izdelati načrt za nov komunistični zakonik ali vsaj pravilnik o notranjem ustroju posameznh partij in njihovem delovanju znotraj posameznih držav, ki naj bi bil sprejemljiv in
njo kulturno povezanost z rojstno domovino svojih staršev to z usodo naroda, ki mu etnično, notranje, še vedno pripada. V to našo srednjo šolo naj zahaja čim več moške mladine, kajti iz teh kadrov bodo zrastli maši bodoči delavci za narodno socialno delo v naših slovenskih organizacijah. Morda se bo ■nekoč iz nje razvila državna srednja šola, ki bi jo vodili Slovenci ter k državnim predmetom pridružili tudi obvezno slovensko, kakor prakticirajo to drugi veliki narodi. Eno pa je potrebna predvsem v vseh teh šolah: dijaku privzgojiti ljubezen dlo slovenskega jezika in vsega, kar je ¡bilo in je slovensko. To ipa more siboriti lie skupno delo staršev in profesorjev ali učiteljev to seveda dušnih pastirjev. Vsi ti morajo vzbuditi idealizem v mladini, da ne bo sama „rajtala na gotov denar“, kakor bi rekel Prešeren, ampak dobila zavest potrebe in želje po vednosti vsega, kar je v zvezi s slovenstvom. In tudi želja po čim večjem izpopolnjevanju tega znanja.
In v tem pogledto imamo Slovenci še izredno srečo, da smo uspeli dobiti na tukajšnji katoliški ukrajinski univerzi tudi svoj — posebni slovenski oddelek. Ta naj nam ne bo ¡samo v ponos, ampak ■tudi v — praktično potrebo in v izkoriščanje! Vsi, ki in^ajo srednješolsko izobrazbo (po tukajšnjih določbah tudi učiteljiščnice!) se morejo vpisati kot redni ali izredini slušatelji, kot udeleženci sam0 slovenskih predavanj, ali pa skupnih ukrajinsko-slovenskih naporov za spoznavanje problemov Vzh. Evrope, posebej pa slovanskega sveta sploh v njega zgodovinskih, filozofskih,
bi nato obveljal kot vodilo za svetovno komunistično skupnost.
Iz priprav za sedanjo konferenco pa je razvidno, da se je sovjetom posrečilo jo sklicati samo -pod naslednjimi pogoji:
1)	ZSSR ali katera koli druga Iko-mni stična partija nima pravice izključiti kitajske KP iz mednarodnega komunističnega gibanja.
2)	Iideoioške razlike med posameznimi partijami ¡bodo pustili nedotaknjene, kajti v sedanjih okoliščinah je nemogoče uskladiti različna pojmovanja v vodstvih posameznih partij o tem, kaj je resničen marfesizem-lenmizem v praktičnem izvajanju.
3)	Nihče ne bo poskušal ustvariti novo ¡središče komunizma, ki bi moglo diktirati drugim komunističnim državam ali posameznim komunističnim partijam. Niti Moskva niti Peking ne bosta smela poskušati prevzeti vodstvo svetovnega komunizma.
Kremelj je, kakor kaže, sprejel zgoraj omenjene pogoje že pred začetkom sedanje budimpeštanske mednarodne komunistične konference.
Ker se ¡bodo izogibali slehernih debat o ideoloških sporih znotraj svetovnega 'komunističnega gibanja opazovalci menijo, da bodo komunistični delegati na budimpeštajiski komunistični konferenci osredotočili svoje razprave na problem skupne taktike proti tkim. imperialistični napadalnosti ZDA in nje-nh ¡zaveznikov ter svobodnega sveta na sploh.
Svobodni svet bo vsekakor budno zasledoval potek te komunistične konference' in iz nje potegnil svoje zaključke o_ nadaljnjem odporu ali ofenzivi ¡proti kriminalnim naklepom, ki jih bodo v Budmpešti skovali komunistični sovražniki človeške svobode.
Fracois Mitterand, šef levičarske federacije, in predstavnik francoske komunistične stranke Waldeck Rochet, sta podpisala tajni politični dogovor za skupno nastopanje proti de Gaullu in z rušenj e njegovega režima. Politični dogovor predvideva skupno borbo vseh levičarskih strank za 'odstranitev sedlanjega osebnostnega režima, za zni-denja predsednika dobe od 7 na 5 let, ■za ustanovitev vrhovnega sodišča, ki naj nadzoruje izvajanje ustavnih določil, za podržavitev vseh bank in za močno obdavčitev zasebnega premoženja.
religioznih in 'sodobnih problemih, široko polje razširjenja slovenskih in slovanskih kulturnih področij na univerzitetnem nivoju, kjer slušateljem ne štejejo let.
Vse to je — slovensko šolstvo: od otrokega vrtca preko srednje šole do univerze, ki je opravičena dajati svojim diplomantom tudi doktorske naslove. Koliko dela, koliko truda in koliko ljubezni je treba, da se vzdrži to šolstvo v naših razmerah. Koliko idealizma o tistih, ki poučujejo, pa tudi od tistih, ki te šole obiskujejo. Gotovo je to polje eno 'najbolj potrebnih podtro-čij ¡našega delovanja, in tudi najbolj uspešnih ¡za našo kulturno bodočnost, in zanaš — etnični obstanek. Iz tega rodu nam raste naša slovenska skupnost bodočih let, ljudstvo in vodniki naših domov to naših organizacij, naša slovenska prihodnost tukaj, ¡za oceanom, daleč daleč od! domovine.
Ali pa morda de blizu, kajti: kaj so danes razdalje? že geografsko so majhne, za duha pa sploh ne bivajo. In slovenstvo danes ni samo ozek geografski pojem jugoslovanske ’Slovenije, ampak sega čez njene robove in ¡se razliva čez vse kontinente. Slovenstvo je danes globalen pojem, to mi smo dolžni tu v Argentini, da mu ustvarimo obličje argentinske Slovenije v svetu. In to je predvsem naloga ¡slovenskega šolstva. Zato: vso podporo njemu, predvsem posvečanju udeležbe: učencev, dijakov in slušateljev, ¡sodelovanja staršev, učib teljev in duhovnikov, zlasti pa — mnogo, mnogo — božjega blagoslova!
td
Trdnjava Hue, ki so jo komunistični partizani zavzeli v dveh dneh ob splošni ofenzivi v Južnem Vietnamu pred tremi tedni, je minulo soboto spet zamenjala gospodarja. Po 23 ¡dneh težkih bojev so južnovietnamske čete izobesile na glavnem stolpu trdnjave južno-viatnamsko zastavo.
Ameriško vrhovno poveljstvo je prosilo južnovietnamsko vlado za dovoljenje, da ¡bi smelo ameriško topništvo obstreljevati trdnjavo, ki je imela vel!!? ze-odovinski in narodopisni pomen za Vietnam. Ameriško vojaštvo se je namreč vzdržalo bombardiranja slovite imperialne palače v trdnjavi, ker bi jo s tem uničilo. Ker pa so komunistični partizani prav to dejstvo izkoristili in se vsidrali v tej trdnjavi v upanju, da bo vsled zgodovinske vrednosti ohranjena, ameriškemu poveljstvu ni ostalo drugega, kakor da je s topniškim obstreljevanjem odlašalo čim dlje, v prepričanju, da se bodo komunisti končno predali. Ker do tega ni prišlo, življenje južnovietnamskega to ameriškega vojaka pa je prav tako dragoceno, kakor življenje komunističnega, je južno-vietnams&a vlada o dobrila b ombardira-nje in porušenje trdnjave, da bi tako skrajšala ¡boj in zmanjšala število nepotrebnih žrtev. Južnovietnamski oddelek „Črni panter“ je izvedel odločilni naskok in po predhodnem topniškem in letalskem bombardiranju zavzel trdnjavo.
Ameriško m južnovietnamsko vojaštvo, utrjeno v Khe Sanhu, je minule dni prestajalo silovito komunistično topovsko in raketno obstreljevanje ter je utrpelo več desetin smrtnih žrtev.
IZ TEDNA
Na 39. mednarodni evharistični kongres, ki bo od 18. do 25. avgusta v Bogoto v Kolumbiji, je doslej prijavilo u-
deležbo 40 kardinalov in 800 škofov. Ni še uradno potrjeno, če bo na mednarodni evharistični ¡kongres prišel tudi papež.
V	Peruju so gverilci porabili za svojo gverilsko akcijo v letih od 1963 do 1965 1 milijon dolarjev. Te podatke je objavil v knjigi svojih spominov šef perujske policije inšpektor Javier Campos Motoya.
Lurleen Wallace, guvernerka države Alabama, je bila že tretjič operirana na raku. Je edina ženska, ki v ZDA zavzema guvernerski položaj.
V	čile je pribežalo iz Bolivije pet komun ¡stičnih 'gverilcev. Kot oborožena skupina je nastopala skupno s padlim kom. revolucionarjem dr. Che Guevarom. čilska vlada jih je zaprla, po zasliševanju pa prepeljala na oddaljeni otok Pascua v Tihem oceanu. Od tu bodo potovali ¡preko Avstralije in Aten v Pariz odnosno Prago, odkoder se bo-
Za pospešitev in poživitev dala Poročali smo, da j.e predsednik države Juan C. Ongania izdal vrsto odredb za pospešitev dela po ministrstvih. Zaradi istega namena bo v rezidenci predsednika republike v Olivosu 5. marca sestanek, na katerega je predsednik države povabil poleg ministrov tudi predsednike vseh državnih industrijskih in gospodarskih ustanov ter šefov njihovih oddelkov. Aktivnost vseh teh ustanov naj bi bila bolj dinamična za čimprejšnjo dosego ciljev, ki si jih je postavila argentinska revolucija.
Elektrarna s pogonom na atomsko energijo
Argentinska vlada je podpisala pogodbo z nemškd firmo Siemens S. A. za zgraditev elektrarne s pogonom na- a-tomsko energijo v mestu Atucha v provinci Buenos Aires. Firma bo po pogodbi zgradila tako elektrarno do leta 1972 za ceno 69,6 milijonov dolarjev. Vladi obeh držav sta prav tako podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju za uporabo atomske energije v mirnodobske svrhe. To sodelovanje bo v okviru EURATOMA, ustanove Evropske gospodarske skupnosti za uporabo
Menijo, da bodo ¡partizani v kratkem napadli Khe .Sanh. ,
Glavni tajnik ZN1 U Thant je tudi pretekli teden vztrajal na svojem stališču da bodo namreč komunisti v Vietnamu sedli ¡za mirovno mizo, če bodo Amerikanci prenehali z bombardiranjem Severnega Vietnama in ustavili tudi druge vojaške akcije proti Hanoju. Johnson in ameriško vrhovno poveljstvo pa pravilno trdi, da komunistom ne verjame in vztraja na znani San Antonio formuli: ameriško bombardiranje Severnega Vietnama bo prenehalo v trenutku, ko bodo komunisti objavili in dokazali, da So prenehali z vojaško infiltracijo Južnega Vietnama.
Mobilizacija novih vojaških sil v ZDA je v polnem teku. Poročajo, da je ameriški vrhovni poveljnik Westmore-land mnenja, da bo potreboval poleg dosedanjih še nadaljnjih 50.000-100.000 vojakov, da bo mogel preiti v splošno ofenzivo proti komunistom v Južnem Vietnamu. Z dosedanjimi 525.000 vojaki more ohranjati sedanje stanje v Vietnamu, ne pa preiti v ofenzivo.
Tlanojski radio ipa je objavil, da ZDA ne bodo mogle spremeniti poteka dogodkov v Vietnamu, ne glede na število vojaštva, ki bi ga prepeljale na bojišče.
Bivši ameriški poveljnik gral. Clark na jo iz'avil, da bi morali Amerikanci ¡sistematično bombardirati strateške točke v Severnem Vietnamu ter popolnoma uničiti njihov prevozni in gospodarski sistem.
Zadnja poročila iz Vietnama navajajo, da je Severni Vietnam napadel tudi Laos. Na več mestih so hudi boji.
V TEDEN
do Kubanci, ki so tudi v tej ¡gverilski skupini, vrnili v Havano.
Belg;jski kralj Baltom ni mogel doslej rešiti politične krize v svoji 'dtža-vi, nastale zaradi jezikovnega spora na kat. univerzi v Lovainu. Imel je vrsto razgovorov s političnimi osebnostmi vseh strank, pa ni mogel najti primerne osebnosti, ki bi mogla v sedanjih okolnostih sestaviti novo belgijsko vlado. Kralju ni preostalo drugega kakor, da se je odločil za razpust parlamenta to za razpis novih volitev. To svojo odločitev je sporočil vla-di, ta jo je pa predložila v odobritev parlamentu.
V Kairu je bil proces proti osmim častnikom, ki naj bi bili odgovorni ea ■strahoten poraz, ki so ga zadeli Izraelci egiptovskim silam junija meseca lanskega leta. Dva polkovnika in en poročnik so bili obsojeni na dosmrtno ječo, e.n general na 15 let zapora, ostali častniki so pa dobili nižje zaporne kazni.
Na Cipru je bil škof Makarios znova izvoljen za predsednika te otoške ■državice.
atomske energije v mirnodobske svrhe Tako bo Argentina prva država v Latinski Ameriki, ki bo imela atomsko elektrarno.
V nekaj vrfrtah
Christian Barnard, ¡znani južnoafriški zdravnik — strokovnjak za presajanje srca, je bil prejšnji teden na obisku v Argentini. Sprejel ga je predsednik gral. Ongania, imel je razgovor s kardinalom dr. Caggianom, sestanke z zdravniki, odgovarjal pa tudi na razna vprašanja s svoje stroke na radiu in televiziji. Povsod je bil deležen toplih sprejemov.
Argentina bo kupovala pri tistih, kateri bodo kupovali Argentini. To naj bi bilo stališče Argentine, ki bo veljalo tudi za Anglijo, če bo po 4. marcu v njej še v veljavi določilo o prepovedi uvažanja mesa iz Argentine. V zvezi s tem je londonski dnevnik Times že opozoril britansko vlado, da naj ji bo podpis pogodbe med argentinsko in nemško vlado, po kateri bo nemška firma Siemens gradila atomsko elektrarno v Argentini, svarilo in opozorilo, da bo Argentina kupovala pri tistih, ki kupujejo v Argentini.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zvezna komisija za ustavna vprašanja
iHHiiiHNiivMiiimiiiiiiHHiiiiHiiiiiiiiiinmiiimaiiHiiiiimniMiiiimiiHiiaNHiiiiiHia
Izgleda, da „bratstvo-jedinstvo med republikami vedno) bolj peša in to predvsem zariadi financ. Južne republike bi namreč rade več subvencij, dočirn se republike-dajalke vedno bolj upirajo. Nekateri smiatrajo, da bo po Titovi smrti zelo hudo in si bodo vodilni skočili v lase. Govori se o konfederaciji, o kateri so morda razpravljali že v skupščini, a so se temu republike prejemnice uprle, kar je razumljivo, človek ima vtis, da vse skupaj nekako rine naprej, a brez vsakega navdušenja.“
Iz pisma iz domovine.
Vprašanje enakopravnosti narodov in republik Jugoslavije, ne na papirju, ampak v vsakdanjem odnosu republik do federacije in obratno ter življenju 'narodov in njhovem pravičnem zastopstvu v zveznih organih, je doma vedno bolj pereče. Posamezne gospodarske ustanove zlasti v Sloveniji in na Hr-vatskem nastopajo proti nadaljnjemu izrabljanju na eni strani, na drugi strani pa proti zapostavljanju, ki prihaja do izraza v najrazličnejših oblikah centralističnega komunističnega gospodarstva. Proti zapostavljanju slovenščine se dvigajo kulturne ustanove, zlasti oblikovalci lepe slovenske besede. Jasno je, da spričo vsega tega ne more molčati sedanja komunistična u-prava. če hoče še obdržati količkaj zvez z ljudstvom.
O zapostavljanju Slovencev smo poročali tudi že ponovno v Svobodni Sloveniji ter navajali kako slabo so zastopani Slovenci tudi v zveznih organih.
Vsa ta vprašanja so neprestano na dnevnem redu ter so predmet razprav tudi v zvezni skupščini v posameznih zborih. O tem priča zasedanje organi-zacijskopolitičnega zbora zvezne skupščine dne 31. januarja, na katerem je ibil v razpravi predlog sklepa o ustanovitvi zvezne komisij,e vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja.
Predloženi sklep o ustanovitvi zvezne komisije za ustavna vprašanja je poslancem pojasnjeval ter utemeljeval nujnost njegovega sprejetja podpredsednik zvezne Skupščine dr. Marjan Brecelj v daljšem govoru. V njem je navajal, da je predsedstvu zvezne $ku-
V Gospodarski zbornici SRS so imeli dne 31. januarja živahno debato, V njenem oddelku za oblačilno stroko so razpravljali o položaju slovenske tekstilne industrije. Predstavniki te panoge slovenske industrijske dejavnosti so se pritoževali nad pristranostjo Jugobanke v podeljevanju deviz. Navajali so, da so bile globalne devizne vsote za leto 1967 določene na osnovi uvoza surovin. ki ga je financirala Jugobanka po pogodbah in sporazumih z organizacijami tekstilne industrije. Za en dolar izvoza naj bi imela podjetja pravico do 0,80 dolarja za uvoz surovin. Medtem, ko je tekstilna industrija izpolnila svoje obveznosti s 103%, se Jugobanka ni držala sporazuma in ga je izpolnila samo povprečno s 66%. Pa ne enako po vseh svojih podružnicah. Pri podružnici v Skopju je Jugobanka odobrila dolarskih deviz v' višini 102%, pri ostalih podružnicah pa komaj od 29 do 92%. Pri podružnici v Ljubljani, čeprav je tekstilna industrija v Sloveniji zelo razvita in ima že staro tradicijo, je Jugobanka izpolnila svojo obvezo glede odobritve dolarskih kreditov samo s 65%.
Za leto 1968 je Jugobanka sklenila, da naj bo merilo za določanje globalnih deviznih kvot, neenako in krivično razmerje iz leta 1967. Če bo obveljalo .tako stališče omenjene banke, bo slovenska tekstilna industrija hudo prizadeta, ker bi ibil n. pr. nekaterim podjetjem za en dolar izvoza blaga na konvertibilna tržišča zagotovljen uvoz surovin samo v vrednosti 0.24 odnos.
pščine predlog o ustanovitvi zvezne komisije za ustavna vprašanja narekovala potreba po ustanovitvi telesa, ki bi skrbno pazilo, kako se izvajajo u-stavna določila zlasti glede družbenopolitične skupnosti, zakonodaje in njenega izvajanja.
Tako komisijo po izjavah dr. Breclja terjajo problemi, katerih rešitev ni več moči odlašati. To so odnosi med federacijo in republikami. Ugotoviti je treba kako se v praksi izvaja načelo federativne ureditve države kot temeljnega ustavnega sistema. Za izvajanje tega načela je posebno važno kako so republike zastopane v sestavu zvezne skupščine. kakor tudi položaj, v katerem so republike in njihova vloga. Natančno je treba določiti kakšne so funkcije federacije in kakšni so in kakšni morajo biti odnosi do republik. Vse te probleme je treba pretehtati z vidika nadaljnjega razvoja federacije.
Po Brecljevem ekspozeju se je razvila debata, nakar je bil predlog o u-■stanovitvi zvezne komisije za ustavna vprašanja sprejet.
Za predsednika skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je bil izvoljen Milentije Popovič, za tajnika pa Milorad Vučkovič-Od Slovencev so v tej komisiji: iz zveznega zbora dr. Marijan Brecelj, iz zbora narodov Roman Albrecht in Vida Tomšičeva, iz organizacijskopolitič-nega dr. Majda Strofol, kot predstavnik republiške skupščine v Ljubljani ter družbenopolitičnih organizacij Sergej Kraigher ter iz vrst znanstvenih in strokovnih delavcev dir. Josip Globe vnik.
0,36 dolarja, tekstilna industrija po drugih republikah. zlasti v Makedoniji, pa bi za enodolarsiko vrednost izvoženega blaga dobila enako dolarsko vrednost za uvoz surovin ponekod pa celo 13 dolarjev.
Da bi spremenili te krivične in neenake pogoje gospodarjenja, je svet za tekstilno industrijo pri Zvezni gospodarski zbornici predložil zveznemu tajništvu za zunanjo trgovino svoj predlog deviznega režima, po katerem naj bi bil uvoz surovin za proizvodnjo, namenjeno za domač trg, zagotovljen v 40% zmogljivosti iz leta 1965 brez obveznosti izvoza medtem, ko bi za o-pravljen in plačan izvoz v konvertibilna področja 1 dolar izvoza dajal pravico do enega dolarja za uvoiz surovin. Na ta način bi bila vsa tekstilna podjetja postavljena v enakopraven startni odnos.
O predlogu zvezne gospodarske zbornice so razpravljali predstavniki republiških skupščin in republiških zbornic ter iso ga odobrile vse republike razen Makedonske, ker ji ne bi zagotavljal več privilegiranih možnosti iz leta 1967.
Tudi na drugem sestanku v zveznem tajništvu za zunanjo trgovino so predstavniki Makedonije zase zahtevali posebno devizno kvoto in privilegiran položaj. V živahni debati je prišlo na dan, da so nekatera makedonska podjetja dobivala toliko dolarskih deviz, da vseh niti porabiti niso mogla ter so jih prodajala drugim podjetjem po čr-nobcrzijskem tečaju.
Nove Izključitve iz jugoslovanske KP.
V zadnjih mesecih je bilo iz jugoslovanske KP izključenih nad 1000 razumnikov, obtoženih propagiranja idej, ki nasprotujejo sedanji partijski bodisi notranje bodisi zunanjepolitični liniji.
Prejšnji teden je bil izključen iz partije Božidar1 Božovič, član uredniškega odbora beograjske literarne revije „Književne novhie“, ker je v svojih člankih zagovarjal , politiko, ki je nasprotna partijski liniji.“ Direktor revije -Tanasije Mladenovič, je dobil ukor.
Z zadevo se je bavil krajevni odbor
V Skopju je 2. januarja t. u. zasedal CK ZK Makedonije. Makedonski partijski funkcionarji so razpravljali o nekaterih družbenopolitičnih vprašanjih. Referat je imel Krste Crvenkovski. Med drugim je govoril o gospodarski reformi, o mednacionalnih odnosih in končno o odnosih z Bolgarijo.
Referent je zatrjeval. da je gospo-■dartsvo tudi v Makedoniii, kakor v ostalih delih države, lani nekoliko zaostalo. Za to so isti vzroki kot po ostalih republikah. Poudarjal je, da se. je pri izvajanju gospodarske reforme izkazalo, da je. v korist tudi manj razvitim delom države. Boj za gospodar, reformo je postavil tudi zahtevo po globokih družbenih sipr-membah. V teh okvirih so začeli javno razpravljati o mnogih vprašanjih, o katerih so prej govorili samo v „zaprtem .krogu v partijskih in državnih vrhovih“. Te javne razprave so pa šle v smer, ki za komuniste ni ugoden. Kajti Crvenkovski je navajal, da so javne razprave in številna mnenja „nekatera privedla do misli, da je naša družbena ureditev nestabilna, da je federativni sistem razklan in da ZKJ izgublja nadzorstvo nad položajem“. Take „utvare da imajo tudi nekateri v tujini“.
Govoreč o odnosih med republikami in federacijo je naglašal. da federacija ni mehaničen seštevek republik, ampak da je na te odnose treba gledati kot na skupen interes, ki je naraven rezultat mteresov vsakega naroda in vsake republike posebej.
Končno je govoril o odnosih Jugoslavije odn. makedonske republike do Bolgarije. Se pravi: Za Titovo Jugosla-cijo se je prav tako pojavil bolgarski problem. ki je ¡bil kamen stalne spodtike ter žarišče neprestanih motenj dobrih sosedskih odnosov medi obema državama tudi v Aleksandrovi Jugoslaviji. Kakor tedaj carska Bolgarija je sedaj tudi komunistična Bolgarija prvič po letu 1945 postavila odkrito teritorialne zahteve po Jugoslovanski Makedoniji-
Crvenkovski je navajal, da v zadnjem času v Bolgariji zanikajo obstoj makedonskega naroda in njegove preteklosti. Pri tem da sodelujejo tudi bolgarski uradni krogi.
Istočasno je začel bolgarski tisk ob-
Sloveniska tekstilna industrija pri takem stanju stvari glede podeljevanja dolarskih deviz odločno zahteva enakopraven- položaj s tekstilno industrijo po ostalih delih države. Enakopravnost naj se pokaže v praksi, ne pa v praznem besedičenju ,0 bratstvu in edinosti med narodi na partijskih političnih shodih in slavnostnih zborovanjih.
partije, s prisotnostjo pisateljev Ive Andrica (Nobelovega literarnega nagrajenca za „Most na Drini“) ter Oskarja Daviče, ki pa se nista vmešavala v debato.
Beograjsko glasilo partije Politika očita razumnikom. da „ostajajo nev-
javljati članke o ,/veliki Bolgariji“. Tako npr. bolgarski mladinski list „Narodna mladež“ v članku o prvih bolgarskih vladarjih navaja, da je Bolgarija pod carjem Arsenom II (vladal od 1218 do 1241) obsegala področje od Črnega do Jadranskega morja-
Revija CK KP Bolgarije „Politična prosveta“ pa v članku o rusko-turšfci vojni navaja, da je imel sarastefanski mir za posledico nastanek bolgarske države v „njenih zgodovinsko-geograf-skih in enografskih mejah“. Glasilo bolgarske kom. partije zatrjuje, da v Bolgariji podpis tega sporazuma upravičeno smatrajo za dan rojstva svobode Bolgarije, t. j. tretje bolgarske države“, Po tem sporzumu je Bolgarija zavzemala celotno makedonsko področje.
Tako se je vsem ostalim problemom, ki povzročajo skrbi kom. oblastnikom, pridružil sedaj še bolgarsiko-makedon-ski. kar bo imelo za posledico, da bodo iz Beograda makedonski republiki dajali še naprej velike ugodnosti in prednosti, da se bo mogla še bolj gospodarsko in kulturno ter politično dvigati ter zlasti utrjevati makedosko narodno zavest med Makedonci, ki žive v Jugoslaviji, da bodo mogli laže nastopati iproti tistim Makedoncem v Bolgariji, ki zanikajo obstoj posebnega makedonskega naroda ter zatrjujejo, da so Makedonci Bolgari.
tralni, 'namesto da bi pomagali, kakor je njihova dolžnost, delavskemu razredu, s čemer dokazujejo, da je med razumniki zelo razširjena tekma za položaji in sektarstvo-“ Omenja tildi znanega Mihajla Mihajlova. ki je bil obsojen 'na zapor. ,
Jasna izjava kardinala Ottavianija
V izjavi, ki jo je dal rimskemu tedniku „II Borghese“ je nedavno bivši rimski prefekt Kongregacije sv. oficija kardinal Alfredo Ottaviani poudaril, da s® smatra za zaudarja katoliške Cerkve in da more sedaj bolj svobodno govoriti, kakor prej; ko je bil še prefekt.
O komunistih je izjavil, da bo vedno enako mislil, kajti z njimi ni mogoč noben 'dialog niti sodelovanje. Kdor koli jim ponuja roko, ga potegnejo k sebi. „Edino. kar vem,“ je dodal, „je to da so po avdienci, ki jo je papež Janez XXIII. podelil Adžubeju. zetu Hrušče-va, italijanski komunisti 'dobili en milijon glasov več. Vem tudi, da duhovniški poklici nazadujejo in da izobčenje članov komunistične partije ostaja v veljavi.“
Ottaviani je nadalje poudaril da se vse preveč govori o ljubezni, ne da bi ■se istočasno tudi iniovedalo, da je lju-ljubezen nemogoča brez pravičnosti. „Živimo sredi prevar, kakor je n.pr. vojna proti Južnemu Vietnamu. ki se je spremenila v pravično osvobodilno vojno, toda kjer imenujejo napadalce tiste, ki pomagajo Južnemu Vietnamu pred nevarnostjo. V takih okoliščinah je boj bolj kot nujen,“ je izjavil kardinal Ottaviani in zaključil: „In jaz se bom boril do kcnca.“
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1968
Kakor v dosedanjih bo tudi v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1968 vzbujalo pozornost poglavje Dokumenti, razprave in pričevanja.
Aktualnost, zanimivost in temeljitost so odlike vseh člankov, razprav in dokumentov.
V Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1968 ima to poglavje na straneh 53 do 158 tole vsebino:
Dr. Ljubo Sire — Svoboda po kapljicah
Dr. Viktor Antolin — Katolicizem, klerikalizem in pluralizem
Dr. Tine Debeljak — Upor in zator pisateljev pod komunističnimi diktaturami
France Gorše — Sodobna umetnost v Sloveniji in Združ. državah Amerike
Tone Ilc — Križev pot ruske pravoslavne Cerkve (Ob 50-letnici boljševiške
revolucije
Dr. Ljubo Sire —« Jugoslovansko gospodarstvo na začetku 1968
Ivan Dolenc — Glosa k prvi slovenski vladi leta 1918
Dr. Tine Debeljak — Dokumenti k smrti Izidorja Cankarja (Ob 10-letnici)
Ignacij Hren — Moja srečanja z generalom Rupnikom (Dopolnilo)
Do vključno nedelje. 10. marca je podaljšan rok za prednaročilo in predplačilo Zbornika Svobodne Slovenije za 1968. Kdor plača do tega dne vsaj $ 1.000.— na račun ali celotno prednaročilno ceno, bo dobil Zbornik po pred-naročniški ceni, ki znaša samo $ 1.500.—
Ob prevzemu Zbornika 'bodo tisti prednaročniki. ki 'bodo dali na račun le $ 1.000— doplačali razliko 500 pesov
Redna prodajna cena Zbornika Svobodne Slovenije za 1968 bo po 10. marcu višja.
Jugobanka zapostavlja slovensko tekstilno
industrijo
.....................■■IIIIH7! n--------............M.......
Obnovljen spor med Jugoslavijo in Bolgarijo zaradi Makedonije
Ob celovški izdaji Balantiča
Balantičeva zbirka pesmi je zdaj izšla v tretjič pri celovški Mohorjevi drnžbi, ne sicer v rednih zbirkah, ampak v resnično izredni, predvsem glede ■oblike. Izšla je tako. kot bi že zdavnaj morala iziti v Ljubljani v izdaji klasikov, kakor so izšle pesmi Prešeriove. Jenkove, Murnove, Kosovelove, da imenujem samo nekatere. Prireditelj B. R. tega ponatiska II. izdaje SKA (toda samo pesmi brez uvoda, dodatkov, opomb in nekaterih malenkosti, o čemer bom gvoril drugje), je to Balantičevo klasi,čnost posebno podčrtal: „Po zreli in izvirni poeziji. po podob polnem jeziku in globokem doživljanju se France Balantič uvršča med slovenske klasike.“ Zato iso zdaj izšle njegove Pesmi v obliki miniaturnih izdaj slovenskih klasikov v Ljubljani, v celoti na sto straneh najfinejšega in najtanjšega papirja vezan v usnje, tako, da vso Balantičevo poezijo zajameš v svojo dlan. Zaključuje jo le tri strani prirediteljevega epiloga> Balantičeve predstavitve 'kot človeka, borca proti komunizmu in pesnika. Tako je Balantič, ki je bil že zdavnaj razprodan, spet prišel v roke narodu, v priročni obliki, tokrat tik za mejo Domovine: v Celovcu.
Kdaj bo izšel v Ljubljani?
■Na to mislim ta hip.
Kolikor vem, je Balantičev kult kot pesnika v domovini živ, in od časa do časa pride tudi do literarne izjave. Prof. Slodnjak ga imenuje v svoji nemški slovenski literarni zgodovini (1858) in ie med drugimi tudi to bilo vzrok njegove izsiljene demisije na ljubljansko stolico. Da pa ni spremenil svoje ocene Balantiča, je dokaz to, da je lani (1967) izdal prav tako v nemščini esej o slovenski liriki, ter je vanj vstavil celostranske podobe največjih slovenskih lirikov od Prešerna preko Jenka... Moderne do... Balantiča in Kajuha... Toda to je izšlo — v inozemstvp za inozemstvo. Ko je Janež prvič izdal 1. 1953 .svoj Pregled slovenske kmjiževno-sti, Balantiča ne imenuje, kakor tudi nobenega iz katoliškega kroga, pa naj bodo mrtvi ali živi, doma ali v emigraciji- Toda 1. 1956 (s sodelovanjem prof Ravbarja) mu je posvetil — pol strani, toda s pripombo, češ. da je bil zapeljan od največjih reakcionarjev. .. ter je ,tudi tako končal ¡kakor oni. . . Toda prišel je gost iz. Trsta dr. Rebula — in ta je, govoreč na ljubljansk univerzi slavistom o stilu v slovenski prozi, pouda-
ril, da je lirika mogočnejša in še niso preko vrhov od Prešerna čez Župančiča ... do Balantiča.. . Tako je bil Balantič rehabilitiran kot pesnik v slavističnih krogih, tam. odkoder je sam izšel: iz slavističnega seminarja.
Odslej se je pisalo, govorilo in tiskalo o tem, da bo Balantič izšel v Ljubljani. Napovedan je bil že parkrat v Knjigi, tudi z imenom urednika, ki ga fcp uredil in seveda komentiral. Z zanimanjem sem pričakoval to napovedano ljubljansko izdalo iz več razlogov: 1- ali bo ta zbirka prinesla kai več Balantičevih pemi, kakor pa mi jih je bilo poznanih? Znano je namreč, da je pisal več, kot pa je ostalo v zapuščini, in 2. kako bo prikazan niegov človeški in pesniški razvoj? Kakor vem iz oznak povojne slovenske literature Leva Detele, uvršča določenega urednika Mitja Mejaka med . dogmatike“, .se pravi: med pristaše stalinističnega socialnega realizma, ne med tolerantno ali kritično generacijo, vsekakor med starejšo generacjio od sebe ine no letih temveč ¡po duhu). Zdi se mi, da bi njegov Balantič dobil pod njegovim dletom — OP poteze kot človek. kot pesnik bi izzvenel ekspresionistični dekadent- Zakaj mislim tako? Po analogih z izjavami, kakor nekdanje nasprotnike bojševikov izdajajo sedaj v
Sovjetski zvezi. V ukrajinski reviji Sodobnost (Sučasnist) sem bral, da so izdali nekaj zbirk pisateljev, 'ki so umrli v taboriščih v času Stalinovih preganjanj, tako npr. pesnika Žerova itd. V teh novih izdajah so prikazani kot — njihovi ljudje, ki so postali žrtve nesporazumov. .. Pesniki, (ki so umrli v sovjetskih taboriščih, so postali zdaj pristaši sovjetskega režima!-.. Po1 materialistični dialektiki se da dokazati tudi to. Tudi pri Balantiču bi se dalo govoriti o njegovi OF miselnosti v ljubljanskem slavističnem .seminarju, toda njegova dozorelost v Gonarsu ter njegova prostovoljna, zavestna borba proti njej
v Vaških stražah in" na prelomu 1943, v katerem je padel z orožjem v roki — pričajo drugo miselnost- Miselnost ruskega Gomuljeva, ki je vstal z orožjem proti boljševikom, bil ustreljen, črtal iz zgodovine in še 'dlo zdaj ne rehabilitiran, dasi uživa med mladino v Moskvi, kot je pisal Mihajlov v „Pomladi v Moskvi 1. 19647, naravnost pravi kult velikega pesnika... Nekaj takega je z Balantičem med Slovenci doma: podtalno uživa kult velikega pesnika kar v resnici je, toda oficielno je črtan, kajti — ipto 25 letih — (letos bo 25 let!) smrti in kljub priznanju oficielnih literarnih zgodovinarjev za klasika,
njegove Pesmi že niso izšle v domovini. Morda se ne more najti način, kako bi prepeljali Balantiča na „drugi breg“, kakor je praksa v Sovetiji ;s pobitimi pesniki, ki najdejo zopetno priznanje.. . za ceno prilagodljivosti komunističnim ciljem...	,
Namesto pričakovane ljubljanske izdaje napovedanega Balantiča, smo zdaj dobili v roke to lepo drobno knjižico njegovih Pesmi iz Celovca. Že stoji Balantič na pragu (Domovine in trka na vrata, da ;se mu odpre zasluženo mesto na domačem Parnasu... V tem je tudi nekaj pomena te zbirke, dasi je njen namen izrecno pesniški. Pokazati hoče Balanitiča-pesnika in njegovo pesniško vrednost — to poudarja že samo oblka izdaje! — in ne zatajiti pri tem njegove človeške podobe in usode. Za to tretjo izdaj'0’ bodimo založnici Mohorjevi 'diružbi vsi hvaležni, kajti zdaj je omogočeno slednjemu dobiti v roke celotno njegovo pesem in jo uživati kot tako, brez literarno zgodovinskih uvodov in komentarjev, ki so za marsikoga samo navlaka in celo ovira estetskemu uživanju Lepote.
Cena izvoda je 1,50 dolarja.
Tine Debeljak
ÿ&JSA	mm
Prešernove nagrade
Ob 119-letnici smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna dne 8. februarja so bile tako v Ljubljani, kakor ip0 ostalih slovenskih mestih spominske slavnosti, na katerih so delili Prešernove nagrade.
V	Ljubljani so letos prejeli Prešernove nagrade naslednji kulturni delavci: JankiB, Glazer za pesniško, esejistično in literarno delo; Janko Ravnik za skladateljsko pianistično in pedagoško delo; ing. arh. Bojan Stupica za gledališko režijsko delo.
Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: Milka Badjura za ustvarjalno delo pri montaži slovenskih filmov; Jože Ciuha za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji leta 1967; sopranistka ljubljanske opere Hilda Holtzl za vlogo Turandot; Marjan Kolar za roman „Isti popoldan“, ing. arh. Gregor Košak za ustvarjalno delo na področju grafične opreme; Mir0 Kragelj za radijsike in televizijske režije v letu 1967; ing.Branko Krašovec za delo na področju oblikovanja v industrijski estetiki; Jožko Lukeg za vlogo Baranca v Pirandellovi komediji ,,'Saj ni zares“; ing. arh. Milan Mihelič za razstavne paviljone na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in •Modne 'hiše ter Prehrane v Osijeku; Dušan Monavec za knjigo „Pričevanja o včerajšnjem gledališču“; Ive Šubic za slikarska dela razstavljena leta 1967 v Škofji Loki; Danilo Švara za suito iz baleta „Nina“; Drago Tršar za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji 1. 1967 in Iva Zupančič za vlogo Ruth v Pintarjevi drami Vrnitev.
O problemu Prešernove osebnosti je v Slavističnem društvu v Ljubljani ¡predaval dr. Boris Paternu.
V	Kranju je dobil Prešernovo 'nagrado akad. slikar Milan Batista za svoja dela v voščeni tehniki, študijsko podporo 'je pa dobil kustos Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črtomir Zorc za študijsko potovanje v obmejne predele Avstrije in Italije, kjer bo zbiral gradivo o dr- Prešernu.
V	zvezi s Prešernovimi proslavami v Kranju so 8. februarja na Okroglem odkrili spominsko ploščo, na rojstni hiši velikega Prešernoslovca msgra Toma Znpana.
V	¡Novem mestu so obletnico Prešernove smrti povezali s spominsko slovesnostjo ob obletnici prve uprizoritve Linhartovega Matička in z razstavo , Julija Primic in njen rod“. To razstavo je posredoval Prešernov muzej iz Kranja.
V	'Mariboru je bila počastitev Prešernovega dne. združena s 500-letnico Gutenbergove smrti. V Študijski knjižnici so odprli razstavo „Inkunabule“.
Na seji Izvršnega odbora CK ZKSlo-
v eni j e dne 29. januarja so se člani tega
Sae SSlC>WdrtBi^
najvišjega partijskega foruma pritoževali, da „možnosti za gospodarsko sodelovanje Slovenije z zamejstvom niso dovolj izrabljene in da bi bilo treba vzpodbuditi večjo tovrstno aktivnost.“ Prav tako so bili mnenja, da bi bilo „(koristno kompleksneje proučiti udeležbo Slovenije pri oblikovanju Jugoslovanske zunajne ¡politike.“
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana je 30. januarja sprejela zaključn račun za leto 1967, ki izkazuje 20,539.630 novih din. primanjkljaja. Ker ima sklad le majhne rezerve, je skupščina sprejela tudi sklep, da bodo 17,640.000 novih din nepokritega primanjkljaja plačali z izcednim prispevkcm. Tako je za območje komunalne skupnosti Ljubljana določena stopnja izrednega prispevka v višini 0.95%. Ta prispevek bodo plačali zavarovanci, ki so v delovnem razmerju od svojega čistega osebnega dohodka, pogodbeni zavarovanci pa v zneskih, ki so predpisani kot osnova za plačevanje socialnega zavarovanja.
Na nedavnem koncertu skladateljev, ki so sami izvajali svoja dela v Parizu, je med drugimi nastopil tudi slovenski pozavnist Vinko Globokar. Glasbeni kritik Maurice Fleuret je o njegovem nastopu zapisal: „Fantazija in smisel za učinek in podrobnosti sta mladiega umetnika postavila med tiste umetnike, ki dandanes iščejo svoboden in živ izraz in ki govorijo inteligentno ter bistro.
Radgonska občina kljub močni konkurenci nima težav s .prodajo vina. Samo vinogradniško podjetje Kapela ga je poslalo v Anglijo 20 vagonov.
Učni uspehi na trboveljskih osnovnih šolah so bili ob iprvein polletju srednje dobri. Pozitivne rede je dobilo 76 do 85% učencev. Slabši so uspehi na srednjih šolah. Na gimnaziji je bilo pozitivno ocenjenih le 55%, na tehnični šoli 52% i.n na ekonomski šoli samo 44% dijakov.
Iz Bohinja vozijo v.se mleko, ki ga zberejo, v novo mlekarno v .Srednjo vas. Tam dnevno narede tudi po dva hleba
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Poroka. V cerkvi sv. Družine v Hae-do sta se poročila dne 17. februarja Marijan Šonc in Andreja Rigler. Ženinu je bila za pričo ¡njegova mati .ga-Frančiška Šonc roj. Resman, nevesti pa njen oče Miloš Rigler. V Mendozi sta pa sklenila zakonsko zvezo gdč. Olga Štern in Juan Manuel Centeno. Mladima paroma želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
¡bohinjskega sira, ki tehta vsak po 120 kilogramov.
V	Sloveniji se tudi 'zasebno kmetijstvo vedno bolj mehanizira. To potrju-jajo zasebni (kmetijski- proizvajalci v litijski občini, ki so si v zadnjih dveh letih kupili med drugim več kot 250 motornih kosilnic in 8 traktorjev.
V	novomeški občini je število knjig v ljudskih knjižnicah tako majhno, da je pod jugoslovanskim povprečjem, da o slovenskem sploh ne govorimo. Kronist v ljubljanskem Delu navaja, da je „skrb vzbujajoče dejstvo, da pride na prebivalca v novomeški občini komaj več kot pol knjige“. Zato sta se Matična knjižnica in Študijska knjižnica Miran Jarc odločili, da bosta iskali rešitev v potujočih knjižnicah. Naprositi mislita gospodarske organizacije, da bi jim kuro-ile kovčke z izbranimi knjigami. Potujoče knjižnice mislijo potem pošiljati v kraje, v katerih ni ljudskih knjižnic, če bodo le našle primerno osebo za knjižničarja in če bodo na razpolago prostori.
Umrli so. V Ljubljani: Vinko Indof, Frančiška Tomažič roj. Tončič, Avgust -del Linz, pravni svetnik v p. Katarina Ude, Ivan Končan, logar v p., Ivanka -Cvetrežnik, Vlado Terčon, Ivan Bregar, Ludvik Cesar, obratovodja tiskarne Jože Moškrič, Julijana Gala roj. Smole, Marija Zdešar roj. Jurjevčič, Marija Lesar, upok., Ana Petrič roj- Kečkeme-ty, Ivo Filipič, Marija Rozman roj. Žlebnik, Janko Arnšek, nadučitelj v p., Ivanka Vrečko roj. Osole, Franc Vodnik upok. in Drago Keber v Kopru, Boris Faganeli, učitelj v Mirnu, Nežika Kuralt roj. Gorenc v Brežicah, Franc Mrak na Vrhniki, Jože Tušek, gradbeni delovodja na Trati Poldka Kos v Idriji, Anton Čepeljnik v Vižmarjih, Marija Gorenc, po,s. v Konstanjevici na Krki, Marija Špajzer roj. Makek v Hrastniku, Tončka Purkart roj. Gracelj, poslovodkinja na Bledu, Helena Tome, pOiS. v Vižmarjih, Alojz Juha na Igu, Anton Ferkov, upok. v Hrušici, Jožefa špendal v št. Vidlu pri Stični, Marija Hribar roj. Miklavčič v Siieberju, Marija Domicelj roj. Čok v Lonjerju, Josip Jagodic, biv. trgovec v Celju, Alojz Žnidaršič v Postojni, Mara Luis v Novi Gorici, Ivana Trdan v Novem mestu in Edvard Šuln v rbovljah.
ARGENTINI
Družinska sreča. Hčerka Janka Že-breta in njegove žene ge. Aleksandre roj. Majhen je pri krstu v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii 'dobila ime Marija Alenka. Krstil jo je g. direktor msgr. Anton Orehar. za botra sta pa bila ga. Iva in Aleksander Majhen. V Mendozi sta pa bila krščena: hčerka Martina Bajde in njegove žene ge. Marije roj. Jerovšek na ime Marija .Silvija, sinček Petra Bajde in njegove žene ge• Ivanke roj. Krvina pa ¡na ime Karel Fabijan. Srečnim staršem 'naše čestitke.
CASTELAR
Slavnostna seja učiteljskega zbora
je bila ob [priliki 60-letnice g- nadzornika Aleksandra Majhna v soboto na Slovenski pristavi v Castelarju. Učitelji in učiteljice so se najprej zbraii s svojim nadzornikom pri sv. maši ki jo je opravil katehet dr. Alojzij Starc. V šolskih ¡prostorih šole rranceta prešerna v Castelarju so se zatem vsi navzoči — žal se ¡mnogo učiteljskih moči seje zaradi sobotnega dela odn. počitnic ni moglo udeležiti — zbrali pri slavnostni seji, kjer so na častnem mestu sedeli slavljenec g. Majhen, ca-stelarski slovenski župnik g. Matija Lamovšek in dr- Starc. Sejo je začel vodja šolslke komisije za sestavo učnih knjig g. Pavle Rant in uvodoma prikazal delo g. nadzornika Majhna od dni, ko smo odhajali preko Ljubelja pa do danes, ko ves čas neumorno, zvesto in vztrajno gara za slovensko skupnost. 'Čestital mu je v imenu navzočih k njegovemu jubileju in oddal lepo pozdravno pismo učiteljskega zbora v Berazategui, ki se seje ni mogel udeležiti. Zatem so navzoči prešli na reševanje problemov pri bodočem učnem načrtu in sklenili, da se bo v prihodnjem letu uvedla obvezna ura telovadbe, udeležba vseh praporščakov s spremstvom in zastavami pri vseh skupnih šolskih prireditvah v Slovenski hiši; dalje, da bo letošnja Alojzijeva ¡proslava združena s pevskim nastopom in posvečena 100-letnici Baragove smrti, Slomškova proslava septembra meseca pa bo poudarila pomen 29. oktobra. Sklenjeno je tudi bilo, da so seje učiteljskega zbora vsako zadnjo sredo v mesecu obvezne za voditeljeve) šol, zaželen pa je seveda obisk vseh učiteljev(ic). Le tako bo mogoče v ¡prosti izmenjavi misli in pogledov doseči kar najbolj popoln učni načrt in izboljšavo že doseženega.
Po seji je bilo slavnostno kosilo, med katerim je govoril g. nadzornik in se zahvalil preko navzočih vsemu učiteljskemu zboru za vse dosedanje sodelovanje in opravljeno delo. Kosilo je zelo lepo uspelo in za to imajo brez dvoma največje zasluge požrtvovalne družine „dežurnih“ na Slovenski pristavi. Pokazalo se je namreč, da bo za uspešno ¡delo potrebno več družabnosti in manj formalizma.
P —U —
Zaključek otroških počitniških tečajev na 6. družinski nedelji va Pristavi
Navzočnost mladine daje našim pri reditvam vedno neko svežost, sočnost.
Taka je bila tudi tokratna družinska nedelja. Po dvomesečnih počitniških tečajih so se otročadi stekli srečni dnevi in prišel j.e zaključek. Sovpadal pa je ta dan z godom g. ¡Matije Lamovška, zato je bilo po sv. maši prvo na vrsti voščilo otrok, iki so ga poživili z dvema pesmima pod vodstvom ge. M.
Vsak iedem ena
DETE NA TRATI
Srečko Kosovel
Ko še sonce posijalo, se je dete nasmejalo in zakrililo ročice v zrak, kk'r pevale so ptice; šum bolmvcev poslušalo.
Pt'čiae so mu zapele, rožice so zadehtele, ziatšumeli so gozdovi, božali so ga vetrovi.
Drobno dete je zaspalo.
Geržiničeve. Pridružil se je z besedami predsednik šol. odbora g. R. Kin-kelj. V imenu vse pristavske skupnosti je izrekel voščila pri kosilu predsednik društva Pristava g. F. Pernišek in obenem spregovoril mladini ob zaključku tečajev.
V dopoldanskih urah je po zeleni Pristavi zamrgolelo belo telovadno o-blečenih fantičev ter gorenjskih in be-1»krajnskih mladenk. Iz tega živžava se je izluščil nastop, ki je vreden ne le osebnega navdušenja, ampak tudi objektivnega priznanja- Po pozdravu Teodore Geržiničeve je priteklo na igrišče 20 fantičev in db spretnem vodstvu g. B. Pavšerja izvedlo več iger in tekmovanj, polnih mladostnega ognja, vedrosti in športne plemenitosti v veliko zadovoljstvo in navdušeno priznanje navzočih.
Vesele besede Rantovega Tomija so povedle gledavce v folklorni del. Na-raščajniee in mladenke so s štirimi 'nastopi spletle kito naših lepih narodnih plesov — gorenjskih in belokranjskih, ter ¡s ¡svojo mladostno zavzetostjo in ¡prikupnostjo v pestrih narodnih nošah ustvarile nepozabno sliko. Gospema M. 'Češarkovi in V. Zurčevi, ki sta deklice v teku tečaja za nastop pripravili, je bil uspeh najlepša nagrada.
Pred kosilom si je bilo mogoče o-gledati razstavo ročnih del pletenja. Iz v mnogih primerov prvih poskusov pa tudi nekaterih spretnejših rok so nastali pod veščim vodstvom gdč. S. Ra-jer lepi in praktični izdelki.
Ni pa dvoma, da je poleg teh vidnih uspehov ostalo tudi veliko notranjega bogastva. Bodisi sadov tedenskih sv. maš, 'ki sta jih darovala gig, M. Lamovšek. in J. Rode, bodisi nepozabnega pripovedovanja ¡slovenskih pravljic, ki jih je v urah opoldanskega počitka slikala in vsajala v otroška srca ga dr. Krivčeva. In 'še moramo prišteti k zaslužnemu delu že priznano gospodinjsko in ostalo ekipo, ki ¡sodelujeta pri izvedbi ¡tečaja že vsa štiri leta med katerimi je posebno vzpodbudno sodelovanje mlajših moči. Vsem tem je delež pri uspehu najboljša zahvala.
M. B.
„Samo milijon nas je. .
ali predlog za filmski scenarij, ki ne bo nikoli posnet.
Na I. osnovni šoli v Šoštanju so 22. februarja, t. j1- ob 24-letnici smrti partizanskega pesnika Draga Destovnika-Kajuha postavili v peis~ pikovo spominsko sobo njegovo kulturno zapuščino, pesniške zbirke, ki so bile izdane med komunistično revolucijo in vse gradivo, ki se nanaša nanj, na njegovo življenje in literarno delo. Vse je zbrano, samo gradiva o njegovi smrti ni, ki bi jasno povedalo, kako je umrl partizanski pesnik Iz komunističnih vrst samih namreč vedno pogosteje prihajajo trditve da so Kajuha ubili sami komunisti. Drago Destovnik-Kajuh je bil na partizanski strani to. kar je bil na domobranski France Balantič. Dober, močan, velik pesnik.
V prejšnji številki smo objavili Jerneja Roja prikaz pravega obraza sedanje slovenske komunistične vladajoče plasti. Od istega avtorja v današnji tevilki ponatiskujemo prav tako iz „Hrvatske Zore niegov članek „Samo milijon nas je“, ki govori prav o pesniku Kajuhu, njegovi usodi in njegovi tragični smrti.
Kakor ponosni galebi nad vodo taki so padli za našo svobodo.
Karl Destovnik — Kajuh
(1922—1944)
Leta 1953. sem navezal stike s takratnim direktorjem „Triglav-filma“, Tiram o, gledie scenarija za film, ki naj bi obravnaval Kajuhovo življenje. Thu-ma me je napotil k Bojanu Stupici ki je takrat v Ljubljani snemal „Jaro gospodo“ po istoimenskem romanu Janka Kersnika.
Buča, kot so Stupico v filmskih krogih imenovali, je bil ob priliki najinega razgovora totalno pijan. Njegovo režisersko kariero je bila omogočila pred vojno Sava Severjeva, odlična dramska igralka, pri kateri sem leta 1950. študiral pantomimo na Filmski visoki šoli v Beogradu; Sava mi je pripovedovala kako je prodala svojo bogato knjižnico, da je lahko Bojanu najela dvorano za njegovo prvo dramsko režijo. Postala je celo njegova žena. V beograjskem gledališkem vzdušju, kjer je po vojni
postal Stupica režiser Jugoslovenskega dramskega gledališča, pa je ¡njun zakon doživel brodolom. Bojan je postal žrtev mlade Srbkinje Mire, s katero je pozneje v „Dundi Maroje“ gostoval celo v Parizu. Njegovo popivanje v beograjskem lokalu „Takovski grm“ kjer je Stupica na veliko razmetaval s tisočaki, je presenečalo celo čaršij-ske ¡kroge. Mirin temperament je počasi in gotovo razkrajal Bučino medvedjo nrav. Kakor je bil Stupica duševno zlomil Savo Severjevo, tako je Mira, njegova druga žena lomila Bučino hrbtenico. „Jara gospoda“ je bil Stupicev labodji spev na slovenski liberalizem, istočasno pa je bil film živa slika njegove osebne tragedije. Tako se nisem niti najmanj čudil, da so film prikazovali na Jugu pod naslovom „Go-si-odin Jaro“. V filmu je v stranski vlogi pianista nastopil tudi nepozabni Ivan Mrak, mož Karle Bulovčeve, ki ?ra je Društvo slovenskih književnikov zaradi njegovega metafizičnega svetovnega nazora kaznovalo z mesečno pokojnino treh tisoč dinarjev. Le ozek
krog slovenskih kulturnih delavcev je bil prisoten na njegovem privatnem literarnem večeru, ko nam je1 čital poslednji del svoje dramske trilogije „Gorje zmagovalcev“. Mrakov velik literarni opus še danes ni objavljen.
■S Stupico se takrat o scenariju ni dalo govoriti. Kolobaril je s svojimi velikimi očmi in me spominjal na psa, ki v Andersenovi pravljici čuva bajesloven zaklad. Tajnice so plesale okrog njega kot muhe enodnevnice ob laterni, kajti biti filmski režiser leta 1953-, je pomenilo biti gospodar nad nekaj deset milijoni dinarjev. Ob tej priliki sem si mislil: „Kako željno je to ljudstvo denarja! Kak0 se ti ubogi ljudje ponižujejo pred valptom, ki upravlja njihove davke. Oblastniki delajo zločin, ko puščajo, da privatna iniciativa trohni kot ledina. Več kot polovica narodne moči leži neizkoriščena in čaka dneva, ko se bo lahko prosto razrasla. Do takrat pa se b0 te ljudstvo pačilo v visoki šoli komunističnega samcponi-ževanja!“
Stupičevi kolerični izbruhi in njegov predlog, da naj kot dvojnik vskočim v njegov film, so mi dali slutiti, da je mož neuravnovešen. Poslovil sem se vljudno in hladno in se napotil k Tonetu Seliškarju, o katerem sem vedel, da se je svoječasno ukvarjal z isto filmsko idejo.
Pesnik zbirke „Bog v Trbovljah“, T:one Seliškar, ki me je nekoč kot dijaka navdušil s svojo 'mladinsko povestjo „Rudi“, ie malomeščansko ž:vota-ril v novih blolkih v šiški. Odkar je bil napisal svoje partizanske zgodbe „Mule“, je zdrknil v pozabo. Le kot
Op. ur- Jernej Roj po pomoti knjigo , Bog v Trbovljah“ pripisuje Tonetu Seliškarju. Ta ni njen pisec, ampak Ludvik Vrzel-
Dedka Mraza so ga še tiščali v otroške vrtce in ¡to je moža grenilo. Pri „Delavski enotnosti“ je fungiral kot glavni urednik, medtem ko je resnično moč pri tem starem delavskem listu že davno izvajal Roman Albrecht, eksponent UDB-e in velik intrigant.
„Nisi prvi, ne zadnji, ki se loteva te žalostne in nehvaležne teme. Kajti, kdor se ukvarja s Kajuhovim življenj em mora omeniti njegovega brata Jožeta, ki se je sam imenoval Sepo. Medtem, ko smo Kajuha proglasili po misteriozni smrti pri Žlebniku nad Belimi vodami za heroja, se je njegov brat Sepp boril iz osebnega prepričanja kot nemški oficirski pripravnik proti komunizmu na ruski fronti. Z našimi heroji imamo poč smolo. Včasih imam občutek, da jih je preveč. Mrtvi heroji so naš ščit, ,ce ga polomimo; nanje se sklicujemo kot na svetnike, če smo v stiski z izgovori pred ljudstvom. Tisti pa, ¡ki so revolucijo preživeli so nosilci dveh kilogramov odlikovanj in so nam s svojimi privilegiji le v 'breme. O mrtvem heroju se lahko razpišeš, njegovo življenje dobi kmalu legendaren prizvok, pred živimi heroji pa naj nas Bog obvaruje!“ je končal svoje modrovanje Seliškar.
Še in še sva govorila s Tonetom o scenariju, vendar več kot tega, da mi odsvetuje dela na njem, nisem mogel razbrati iz Seliškarjevih ¡besed.
Ko sem se istega leta v jeseni moral po konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi odpovedati svojemu Časnikarskemu delovanju, kajti Roman Albrecht je bil ožigosal moje delo, mi je Seliškar obljubil, da bo zadevo spravil v red. Možakar ni vedel, da sedi v napačnem vlaku in poizkuša v hodniku teči v nasprotni smeri. Ob najinem zadnjem sestanku sva šla skozi pre-
lest barv, razlitih čez kostanjeve aleje Tivolija. Bredla sva zlato listje in Seliškar se mi je spričo pobitosti ki je vela iz njegovih kretenj in ¡besed, zasmilil.
„Lintver si!“ mi je rekel. „Prehitro zavohaš resnico in jo 'oglodaš do kosti. To te zna nekega dne stati življenje! Ne pozabi, da partizani hitro opravijo s človekom, ki jih ovohuje. Razen tega se družiš ¡preveč z Alojzijem Gradnikom. Verjetno si pozabil, da je bil mož v stari Jugoslaviji član Stola sedmorice, ki je nas, komuniste, posipala v Boleče, Glavnjačo in Mitroviča!“ Seliškarjevih zagranjenih izbruhov nisem jemal resno. Vedel sem, da se poizkuša opravičiti za svojo neuspelo intervencijo.
Kmalu nato se je z Gradnikom pomiril. Nastopil je z njim celo na literarnih večerih. Globoki in humani Gradnikovi liriki, ki je sčasoma celo komuniste prepričala, pa je postavljala trdovratno obbok svoje več kot oguljene partizanske „Mule“.
Delo na scenariju je počasi drselo v slepo ulico. Če me ne bi bila podpirala Helena iz Amerike z darilnimi paketi in dolarji, bi bil na predelavi Kajuhove literarne zapuščine umrl od lakote. Nekdanji sodelavci „Slovenske mladine“, levičarske predvojne literarne revije, ki je bila odkrila Kajuhov pesniški talent, s0 molčali. Dušan Pirjevec ki je takat sodeloval v Slovanskem inštitutu pri dr. Slodnjaku, Kajuhovega slučaja ni jemal resno. Mnenje Kostje Nachtigalla, sina univerzitetnega profesorja, (ki so ga kot talca ustrelili Lahi, se je že pred vojno razdvajalo s komunistično ideologijo. Prepis njegove izvirne korespondence s Kajuhom sem moral 0b priliki bega pustiti v Jugoslaviji.	(Bo še.)
Sr .j 3? Av.p-
KOROŠKA
Marijanski koncert v št. Jakobu
V nedeljo, 11. februarja, je bil v Št. Jakobu v Rožu koncert rožanskih in gorjanskih slovenskih zborov. V vsem je nastopila dvanajst slovenskih cerkvenih zborov. Franc Fugger je vodil št-jakobski zbor, bilčovski z-bcr je nastopil pod vodstvom Valentina Kapusa Janez Sajovic je dirigiral hodiškemu zboru. Moški zbor iz Loge vasi je pel pod taktirko Janeza Aicholzerja, Martin Resman je nastopil s svojim zborom iz Pečnice, šimen Trisnik pa s svojim molskim zborom iz Loč. Oba zbora iz Loč in Pečnice sta nat0 nastopila tudi skupno. Silvo Mihelič je vodil svoj zbor, prav tako prof. dr. Tone Feinig. Ro-žeški zbor je vodil šimen Hebein, s šentjanškim zborom se je postavil župnik Vošnjak. Moški kvintet iz Šmarjete je pod vodstvom župnika Maksa Mi-chorja vzbujal pozornost. Nato sta na-
BRALI SMO
„Odgovorite na srbskohrvatskom“
Pred kakimi osmimi meseci sem terjal nov suknjič konfekcije Crvena zvezda v Kruševcu — kupljeni suknjič je imen namreč tovarniško napako. Pred kratkim sem na pismeno zahtevo končno le dobil odgovor, v odgovoru pa me je presenetil tale stavek: „Odgovorite na srpskohrvatskom, jer nam je ono pismo ¡narazumljivo!“
Kaj naj rečem k temu stavku? Čudno se mi zdli da si kaj takega sploh
stopila še pevski zbor iz Kotmare vesi pod vodstvom Friderika Perkoniga ter selski zbor ip.od taktirko Franca Čer-tcva-. Višek koncerta je bil skupni nastop vseh zborov, ¡ki so pod vodstvom Tomaža Solinarja zapeli Pavčičevo ..Kraljica prečastiti] va“, Sattnerjeva ,.S cvetlicami te venčamo“ in Premrlo-vo .Poglej na nas z višave“.
»OBItOTNIKI ROZMANOVEGA ZAVODA V ARGENTINI V EETU 1967
Stroški rednega vzdrževanja zavoda -so v preteklem letu znašali ok. 1.800.000 pesov. Približno polovico tega je kril mesečni 'prispevek gojencev, ostalo pa so spet plačali dobrotniki, zlasti iz Severne Amerikg in Argentine
V dušnopaistirski pisarni v Buenos Airesu se je rnabralo 183-000 pesov. To -so bili zlasti darovi v spomin naših pokojnih, kot je sproti javljalo Oznanilo obenem z zahvalo dobrotnikom.
Poleg teh so mnogi dobrotniki poslali -svoj -dar naravnost v zavod. Glavni so -bili tile: dek. C. Milavec 10.000 in 20.000 za določenega potrebnega dijaka, Slovenska hranilnica 20-000, J. Žakelj 15-000. dr. M. Benedičič 15.000, J. Kalan 14.700, A. Škulj 13.000, po ♦»«»•♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»o»»»» Učiteljski zbor sporoča vsem slovenskim staršem in otrokom-učencem, da bo-
PRIČETEK ¡SLOVENSKE ŠOLE
v nedeljo, 3. marca, ob 16 v Slov. hiši. Po sv. maši bo igra
V INDIJO KOROMANDIJO
Pripravljajo jo otroci slov. šole v Iiurlinghamu v režiji Matosa Borštnika-. Scena bo po zamisli Fridla; Beznika.
Pričetek pouka pa ,bo:
Po dogovoru: v Berazateguiju, Bariio-čah. Mendozi in Miramaru.
V soboto,, marca; Buenos Aires ob 9; Carapachay ob 16; Castelar -ob 8.30; H-urlingham ob 10; Ramos Mejia ob 15; San Justo -ob 8-30; San -Martin ob 17 in San Miguel ob 17; Slovenski vasi ob 8. uri s¡ sv. mašo nato bo razdelitev Po razredih
♦■»■»»■o »»»♦♦<»»■»«-»<»»♦■».»<?> »•»■»»»
10-000 Zedinjena -Slovenija, dr M. Gogala, B. Stariha, P. Bajda, F. Bidovec, F. Grom 9.500. E. Škulj 5.000, po 3000 prel. F. Novak, m-ons. Presas, M. Pov-še, J. Škerbec, P. Bož-nar, J. Jelenc; po 2.000 J. Langus, družina Pintar, Žgajnar. Zakrajšek, Zajc, ga A. Koritnik; po 1.000 ¡dr. L- Grzetič, R Hinschegger, J. Marinčič, druž. štrukelj in Goren-šek, F. Zorec, 5 neimenovanih.
Prireditev za rojake 3. decembra je prinesla 71-580 pesov čistega idlobička (poleg 49.000 izrednih darov, ki so zgoraj upoštevani).
Prof. F. Novak (Río Negro) je .poslal izdatno podporo v blagu, t. j. veliko zalogo jabolk.
O severnoameriških dobrotnikih poročamo v tamkajšnjem tisku.
Izdatki izredne ekonomije (večja popravila, obnove, povečave, nova oprema) so znašali ok. 600.000 pesov.
Tudi to so v glavnem krili darovi preteklega leta. Primanjkljaj okoli 200-000 pesov je bil krit iz skromne rezerve t. j. iz prihranka darov prej-nji-h let.
V-sem plemenitim dobrotnikom Bog olačaj! Zanje se v ustanovi veliko mo-'i in se redko darujejo sv maše, kot je bil dolo® še pok. ustanovitelj škof Rožman.
Zavod omogoča študij tudi dobrim revnim študentom. Večina tu študira, zelo poceni in lepa vrsta tudi brezplačno. Zavod s tem vrši med nami poleg 'arodnega tudi važno socialno poslanstvo. S podpiranjem teh študentov naši dobrotniki konkretno delajo za slovenstvo med nami in vrše veliko socialno delo v naši skupnosti.
Knjiga Marijana Marolta
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA
je lahko, prijetno, veselo in zabavno branje. Če je še nimate, naročite jo takoj. Broširana knjiga $ 1.000—; vezana $ 1-200.—
upa kdo napisati, saj že ustava sama daje vse pravice do našega jezika, da o poslovni morali sploh ne govorim.
Ko sem se nekoč obrnil na neko avstrijsko tvrdko, so mi odgovorili v slovenščini. Ne verjamem, da je v Avstriji slovenščina tako popularna, da bi jo v vsakem podjetju uporabljali v dopisih, verjetneje je da so poiskali pravajalca. V Kruševcu verjetno na to nihče še- pomislil ni.
Zanima me še, ali je sestavljalec obravnavanega odgovora kazensko odgovoren za izigravanje osnovnih in z ustavo potrjenih pravic našega naroda. Metodi Trpkov.“ (Delo, 2. 2. 1968.)
UKRAJINSKA KATOLIŠKA UNI-
VERZA — SLOVENSKI ODDELEK:
IZPITI ZA 1. LETNIK — v Ukrajinski hiši na R. L. Falcon 3950:
a)	Doktrina ž. va-tik. koncila in Zgodovina politične organizacije Vzhodne Evrope — v soboto, 9. marca ob 58. uri.
b)	Uvod v filozofijo (pismeno) — v soboto, 16. marca ob 18. uri.
c)	Primerjalna zgodovina slovanskih literatur, 'Slovenska književnost Ukrajinska književnost, Slovenska umetnost — v soboti, 23.
. marca ob 18. uri.
OBVESTILA
Nedelja, 3. marca 1968:
V	Slovenski hiši ob 16. uri sv. maša za začetek šolskega leta v slovenskih šolah, nato bo igra „V Indijo Koromandijo“, ki jo pripravlja šola v Hurlinghamu.
Nedelia, 10. marca 1968:	.
||V Slovenski vasi ob 15. uri 15. redni občni zbor društva Slovenska vas. |
V	Slomškovem domu družinska nedelja.
Nedelia, 17. marca 1968:
V	Slovenski hiši po mladinski masi sestanek SDO in SFZ.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Izvršni odbor Zedinjene Slovenije obvešča člane, ki bivajo v območju Slovenske pristave v Castelarju, da _ morejo plaefevati svoje članske dajatve vsako nedeljo po dopoldanski maši dežurnemu odborniku Pristave.
Za člane v območ tu -Slovenskega doma v San Martinu pa je prevzel skrb član upravnega sveta g. Stanko Ober-žan. kateremu je mogoče izvrševati pljačda poav tako vsako nedeljo po službi božji v Domu.
JAVNI NOTAR
Francisco Raui Cascante
Escribano Puhlico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires ‘
T. E. 35-8827	•
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Miloa Star« Redactor : José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No- 955.451
win«»»M«1 ww -	" '."‘T T^nu-Iir
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1968: za Argentino $ 2.500— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires- T. E. 33-7213
*«>«•
V nedeljo, 24. marca VELIKA TOMROEA
O Za
tz;
O 3 5
t> ¡¿o
<
VPISOVANJE V 1. IN 2. LETNIK: V Slovenski hiši, R L. Falcon 4158:.
a)	Dušnopastirska pi-sama — vsak dan v uradnih urah.
b)	Pisarna Svobodne Slovenije — vsak četrtek od 19. ure naprej.
c)	V Ukrajinski hiši, R. L. Falcon 3950 — vsako nedeljo od 12. do 13.15 ure.
-ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA z inauguracijskim predavanjem v nedeljo, 7. aprila ob 13. uri v Ukrajinski hiši -R. L. Falcon 3950.
REDEN POUK se bo začel v petek 19. aprila ob 19. uri v -Slovenski hiši, R. Falcon 4158.
PO ŠPORTNEM SVETU
Decembra je na tekmovanju gluhih športnikov v telovadbi zastopala Jugoslavijo Elena Zlatkova, ki se je uvrstila med najboljše. Toda imela je samo eno napako, da namreč sploh 'ni gluha. V Moskvo je potovala po priporočilu predavatelja telesne vzgoje, Iki je seveda vedtel, da ni gluha. Oba so po odkritju _ da tekmovalka ni gluha, kaznovali, vendar je Jugoslavija za en mednarodni škaindal bogatejša.
Po večletni domeni jeseniških hokejistov je letos nepričakovano nastal boj za prvo^ mesto, kajti Kranjska gora je zasluženo premagala Jeseničane. Ti se bodo morali potruditi za osvojitev prvega mesta, ker ima Medvešček iz Zagreba isto število točk. Oba kluba sta zbrala v 11 igrah 20 točk.
Ljubljanska Olimpija se je uvrstila v polfinale tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Na povratni tekmi, 19. januarja je v Ljubljani premagala romunskega prvaka Dinamo z 87:60. Za uvrstitev je bila potrebna zmaga z vsaj 17 teši razlike, ker je prvo tekmo v Bukarešti izgubila.
Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Romunije je Jugoslvija zasedla drugo mesto za Severno Korejo-Koreia je Jugoslavijo premagala s 5:2. Jugoslavija pa je premagala Viz. Nemčijo 5:1, švedsko 5:0 in Romunijo 5:1.
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10-
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
r Slomškovem domu
................""“'"j
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
-12)
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure
:
EUROTUR
N J A
Av. CORDOBA .3^1 T t 32-6077.	8* A

je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
H| OBIŠČITE EVROPO — posloma ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO [|||	tja in nazaj'
VOŽNJA Z LETALOM
tja in nazaj	TRST 904.10 USA dolarjev
CELOVEC 705.40 USA dolarjev TRST 678.10 USA dolarjev
427.50 USA dolarjev CELOVEC 940.50 USA dolarjev
CENA ZA EKSKURZIJO 60 dni (do 15. 4 .t. 1.)
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi LADJE: G- Cesare — Augustus — Anna C —
Eugenio C — Enrico C
Avenida Córdoba 351 Buenos Aires
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079
Pismo iz
Briabane, 9. febr. 1968.
Pred časom me je uredništvo Švab. Slovenije vljudno povabilo, naj ob priložnosti kaj prispevam za imenovani tednik glede biti in nebiti tukajšnjega življenja. Ni to lahka stvar za samouka in neizvežbanca, kakor sem n. pr. sam, toda kot bivši dolgoletni naročnik sem upognil hrbet, zamižal na eno oko in rekel -sam sebi: no pa naj bo, da bo 'zadoščeno na obe strani. -Spoštovani bralci naj sami presodijo, ako je kaj reisne vsebine v tem.
Smo -sredi februarja! še je čas za vročimo in za ohladitev v kopališču ali v morju. Imenovani mesec velja vsaj tu v Zvezni državi Queenslan'.d za soparen, medtem ko bo -marec že boljši, znosnejši. Pa s tem ni misliti, da nimamo v maši sredini p-ripadnilkiov skandinavskih narodov. S 'kakimi 150 člani je zastopana finska skupina, a mnogo Fincev je zaposlenih v največjem rudniku Avstralije bakra in drugih rudnin v Mt. Isa, ki leži na skrajno severozapadnem robu v skora j sami puščavi. Izkazali so se za najboljše delavce, tako v pogledu discipline kakor strokovne izobrazbe.
Glede vseljevanja Avstraliji ni več tako lahko dobiti novih moči, kakor prva leta po vojni. Takrat so- bile zlasti razmere v Evropi neurejene; na milijone j;e bilo beguncev, dela ni bilo in vsak je bil vesel, a.k0 se je zamogel na ta ali drugi način izogniti vsem tem neprili-kam. Toda s ča-som se je Evropa, zlasti s pomočjo Amerike postavila na lastne noge, kar velja v prvi vrsti za Nemčijo
K
Avstralije
in za njen ,čudež“, tako, da se je izseljevanje manjšalo in zmanjšalo do take mere, da ga skoraj ni več. Vsi ti in drugi vzroki so prisilili Avstralijo, da je omejila razna nevšečna določila, sklenila razne sporazume z evropskimi državami, zlasti z Anglijo, Nizozemsko, Italijo, Grčiio, ki so glavni novi vir prebivalstva. V zadnjem času je bilo citati v časopisih, da je Avstralija sklenila sporazum celo z Jugoslavijo in Turčijo, po katerem bodo l-ah-ko Jugoslovani, kakor tudi Turki lahko prihajali semkaj kot takozvani „as-sistent migrant“ kar se pravi, podobno kot Angleži. Pot jim bo plačala Avstralija, a isami bodo' morali plačati le neko določeno manjšo takso za izpolnitev papirjev; ta ugodnost bo veljala direktno iz jugoslovanskih luk, a menda vsak tak se mora tudi obvezati, da bo tukai ostal najmanj dve leti. čudno se -sliši, a je res, da je Avstralija za vse narodnosti dobra, le Angležem ne diši in jo kaj kmalu pobrišejo nazaj. Tak je bil primer z neko družino-, Od je po 36 urah pobrala šila in kopita, češ, da jim zrak v Melbournu ne prija. Angleži si še vedno mislijo, da -bodo tu gospodarili in imeli nadzorstvo nad ostalimi. Saj ni malo primerov, da marsikateri Anglež kateregakoli spola že po nekaj urah nastavitve zapusti delo.
Glede samega gospodarskega položaja ni točne slike, vendar sklepam, da je v južnih Zveznih državah, predvsem v Victoriji in Novem Južnem Walesu, ugodnejši oldi tukajšnjega. Tam je več
dela, ¡plače so višje, a tudi življenje je dražje, medtem ko Queensland kar nekako stoji tam, kjer je bil. Res je treba priznati, da je on šele v zadnjih nekaj letih napredoval. Zlasti potem, ko so odkrili zemeljski plin, ki ga bodo po ceveh napeljali v Brisbane. Posledica tega je brezposelnost rudarjev južnega QM., kajti plinarne premoga ne bodo več kupovale iz teh rudokopov, ker je plin cenejši. Tako znanost izpodriva delavce in povzroča brezposelnost. Kakor se .sliši, le malo novovseljencev prihaja semkaj. Po večini se ustavljajo na jugu, saj tamkaj je tudi največ industrije, nasprotno je pa podnebje tu mnogo- bolje, nego- zlasti v Melbournu, kjer so baje vsi letni časi v enem dnevu. Isti problemi 'ki veljaj0 za rudarje, tarejo tudi železničarje, kajti z vpeljavo Diesel lokomotiv ‘boid-o izginile parne in tako. tudi s te strani odpade naročilo premoga. V listih čitamo, da je v Porurju v Nemčiji nakopanega na milijone ton prem-oga, pa ne vedo, kam z njim. Petrolej je pač cenejši od premoga in prišel bo čas, ko. ho črpanje petroleja predrago, nadomestila ga bo atomlska energija in takrat -bodo arabske države, ki živijo le na račun „'zlatega premoga“ revne ko miš.
ČStali iste o tragični usodi, ki je zadela Avstralijo nekaj dni pred Božičem. Pri kopanju j-e skrivnostno izginil njen ministrski predsednik Mr. Holt in za njim ni bilo nikakega sledu. Splošno domnevajo, da. je zašel med morske pse, 'ki -se kaj radi gibljejo, v tem času v toplih morjih. Z njegovo tragično smrtj;0, i® Avstralija izgubila pravega
voditelja, in to v času, ko bi ga najbolj potrebovala. Holt je pokazal pot, po kateri mora Avstralija hoditi, po eni strani v trdnem zavezništvu z Ameriko, pa dugi stani se pa naslanjati na Azijo in njene narode, ‘ki se prebujajo iz preostalega kolonializma v nacionalizem. Avstralija se ne more več zanašati samo na pomoč in podporo Anglije, ki je je sama tako potrebna. Anglija zapušča Azijo in jo prepušča njeni usodi; oprala ;si je roke kakor Poncij Pilat. Avstralija s svojimi omejenimi sredstvi rešuje -skoraj vso jugovzhodno Azijo, tako na gospodarskem področju s pomočjo Clomhoplana podeljuje razne denarne in gospodarske podpore, a na njen račun se šolajo na univerzah dijaki držav Afrike in Azije. V Malaziji, Singapuru vzdržuje vojaške posadke, a v Vietnamu je odkrita zaveznica Amerike, kajti tam se odloča bodočnost. S smrtjo Mr. Holta je nastala praznina, ki se odločno čuti.
Da ne bo, kdo mislil, da v Avstraliji teče med i'n mleko, ter da nimamo stavk. O da, pa še koliko! Tako smo imeli pred kratkim 12-dnevno vsedržavno poštno stavko, katere voditelji so bili razdeljevalci in vozači avtomobilov, ki iz-praznjujejo poštne nabiralnike. Zahtevali so zvišanje plač, toda na koncu so se pobotali, da je bil volk sit in koza cela. Ni še rešeno to vprašanje, zaenkrat so jim zahteve zavrnili. Zadnja beseda pa še ni bila izgovorjena.
Življenje se draži; vse je posledica ■svetovne krize. Je pač treba priznati, da delavec ni več tisto, kakor je bil nekdaj ¡samo za izkoriščanje. Hoče
imeti tudi nekaj pravic, a ne samo dolžnosti- Ta razvoj bo šel še naprej.
V zadnjem času mnogo pišejo o nekaki bodoči federaciji Avstralije in Nove Zelandije. Do leta 1840 je bila Nova Zelandija kolonija Novega “Južnega Walesa, a se je tega leta odcepila. Do združitve obeh današnjih domininoov bo prišlo slej ali prej tako iz notranjih, še več pa iz zunanjih vzrokov. Znano jie, da je Nova Zelandija mnogo bolj navezama n,a mater Anglijo, kakor je Avstralija. Anglija zapušča to področje, ki je bilo stoletja njen vpliv. Gleda, kako bi se približala Evropskemu trgu. Tako bo nova Zelandija izgubila svoj tradicionalni trg.Tudi vseljencev ni spre jela v taki meri, kakor Avstralija, dasi-ravn-o- je mnogo lepša od nje. Da bo do federacije prišlo, boido prisilili predvsem zunanji vzroki, ter pritisk s severa. Avstralija je tudi v gospodarstvu mnogo naprednejša od Nove Zelandije. Da do združitve še ni prišlo, je pač iskati vzroke v tem, 'ker se Novozelandci bojijo, da bi močnejši brat nad njimi zavladal in jih zapostavil. Avstralija ima danes že'skoraj 12 milijonov prebivalcev, torej napredek v 20 1-za 4—5 miljonov, medtem ko je N. Z. ostala pri prvotnem številu 2% milijonov. Tudi glede domačinov — Maorov — imajo Zelandčani pomisleke, ker menijo, da bi se njihov položaj z združitvijo z Avstralijo poslabšal. Morda imajo prav.
■Za enkrat naj bo dovolj. Mislim, da sem menda s poročili zadostil. Prav lep pozdrav iz sončnega Queenslanda in njenega glavnega mesta Brisbana pošilja	Primožič Janez