DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Ut	____________________
■ihaia v>ak Ceinvk pop.; » atuta u prašnika II ^ommi dan ooprel - Ur«d«IH*o: Ltubllnnn. Mikkiti- D n S>,
"■ '	    *-----1o |i Inozem
feva C: _ Nelr.nkirana pismo »e ne tprelemalo
•'»•ameuia lievllka Din t*So — Cena: m 1 meiec D n S--, >a tetri leta Din I5v m pol »la Din Jo -; aa Inozemstvo Din 7-. (meseCno) — Oglni: po dogovoru
Oflla»l, reklamacije in narofnlna na uprava MlklollCeva cetla (palaCa Delavske abaralca) L nadslropfe — Jugotlovanika »irokOTna cvi
Delavci vseh dežel, združite se!
Na podlagi sklepa izvrševalnega odbora je sklicano za 25. in 26. aprila v Berlin zasedanje širšega odbora »Krščanske strokovne internacionale«. Za seje bo dal ria razpolago svoje prostore nemški |
»Reichswirtschaftsrat« (državni gospodarski svet). Na sejah bo celoten izvrše-valni odbor, zastopniki strokovnih central iz posameznih držav in od vsake strokovne internacionale (Fachinternacionale) po dva delegata.
Letošnje zasedanje odbora internacionale je razen važnosti čisto strokovnih vprašanj, ki se bodo obravnavala tem pomembnejše, ker se vrši v desetem letu, od kar so se evropske krščanske' strokovne organizacije združile v mednarodno zvezo. Le-ta je v teh 10. letih pokazala veliko aktivnost v borbi za pravice proletariata, ročnega in duševnega. Pod njenim okriljem je zbranih danes okoli 4 milijone? organiziranih evropskih delavcev vseh strok, katere združujejo še posebne strokovne internacionale, ki jih je sedaj s pred nedavnim novoustanovljeno internacionalo javnih nameščencev že 16. Naša internacionala in nje odbor sta v tem času poleg ogromno organizatoričnega in propagandnega dela skušala rešiti celo vrsto delavskih vprašanj; ki se pojavljajo v vseh držaVah in jih je tako mogoče rešiti enotno za Vse države sveta — iz mednarodne-
urada dela, oziroma Društva narodov veri. V tem pogledu je naša internacionala storila, kar je mogla in kar ji danes vsi priznavajo. Njen Vpliv v mednarodnem svetu stalno raste. Poleg tega pa je bila internacionala že v prvem desetletju svojega 'obstoja stalen vir moči in pobude za delavsko borbo vsem v njej združenih
strokovnih organizacij poedinih držav. Internacionala vodi tovariško skrb za obstoj, razvoj in napredek krščansko-social-nega strokovnega pokreta v vseh državah. Tako je tudi naša Jugoslovanska strokovna zveza kot članica internacionale od njene ustanovitve sem z njo v stalnih najožjih stikih in je dobivala od nje vedno in vedno nove pobude in vzpodbude v borbi za delavske ideale. Zato se te dni s hvaležnostjo spominjamo in mislimo na našo internacionalo kot svojo vrhovno zastopnico.
Zato pošilja načelstvo JSZ na to zasedanje odbora internacionale svoje zastopstvo z naročilom, da se zahvali internacionali za vse njeno prizadevanje in brige, ki jih je imela zlasti za Jugoslovansko strokovno zvezo — danes še eno svojih najmanjših članic, ki pa ima silno nalogo, da se po njej v * Krščanski strokovni internacionali« združi vse delavstvo Jugoslavije in da privede v njo tudi delavstvo sosednjih južnih držaV!
To pa bo mogoče Jugoslov. strok, zvezi v okviru krščanske strokovne internacionale le, ako se bo mogla širiti in »voditi borbo za delavske pravice, prosta prav vsakršnega jarma ali jerobstva«, kakor je pisala meseca februarja internacionala Jug. strok, zvezi. »Le strokovno gibanje, ki postavlja svoj program in svoje delo na- temelje svojega lastnega svetovnega nazora, daje poroštvo za zdrav razvoj socialnega in gospodarskega in s tem političnega življenja države in družbe.«
Krščanska strokovna internacionala naj živi in se jaČi in dosega čim večje uspehe za delavstvo.
P. J. S. Serrarens, tajnik »Krščanske strokovne internacionale«
Koncentracija v današnjem gospodarskem življenju in racionalizacija, ki se s p rova ja že v vseh industrijskih panogah, pa tudi v trgovini, povzročajo veliko brezposelnost. Današnja brezposelnost je posledica združevanjai v koncerne in kartele ali pa racionalizacije, ki še izvaja v posameznih podjetjih.
Amerikanci nazicajo to »tehniško brezposelnost« in današnja družba na eni strani z velikim občudovanjem zasleduje celo vrsto izumov, ki olajšujejo človekovo življenje in težko delo, na drugi strani pa z grozo gleda nevarnosti, ki vstajajo, brezposelnost delavskih mas.
Javno mnenje se za vse to zelo malo zanima. V državah, kjer skuša socialno zavarovanje ščititi delavca pred vsemi slabimi posledicami dela, ki nastajajo iz njegove lastnosti kot proletarca, v državah, kjer se daje delavcu za moč njegovih rok in sposobnosti ter delo njegovih možganov bolj neznatno odškodnino, v teh državah pa smatra javno mnenje brezposelne tisoče in milijone celo srečnim, ker morejo živeti na stroške družbe.
Časopisje, ki se izpisuje o raznih praznih političnih vprašanjih, dogodkih in senzacijah, je za vsa ta vprašanja zlasti pa za brezposelnost slepo. In vendar je brezposelnost, naj se nazivlje tehniška brezposelnost ali kako drugače, za delavstvo največje zlo.
Zahteva se, da delavske strokovne organizacije sodelujejo pri razvoju današnjega gospodarskega življenja.
Kapitalisti uvidevajo, da predstavlja to sodelovanje, brez katerega ni mogoče doseči zadovoljivih ciljev, dragoceno pomoč k premagovanju raznih gospodarskih težkoč, ki so zlasti v zvezi z izvajanjem racionalizacije podjetij. Kljub temu,
da se uvideva potreba tega sodelovanja in se od strokovnih organizacij zahteva, naj se prizadevajo, da bodo delavci razumeli prednosti racionalizacije, je vendar treba ugotoviti, da skušajo kapitalisti to sodelovanje strokovnih organizacij nazadnje vendarle izkoristiti le v svoje pro-fitarske namene.
Najmočnejši današnji karteli in trusti smatrajo za odveč razpravljati s poklicnim zastopstvom delavstva — strokovnimi organizacijami — o vseh dalekosež-nih izvedbah, ki se nameravajo izvršiti po podjetjih in le izjemoma se razpravlja s strokovnimi organizacijami pri obusta-vitvah obratov o morebitnih odškodninah dolgo vrsto let zaposlenih delavcev. Voditelji velikih podjetij se dogovarjajo med seboj, kupujejo nova podjetja, druga zopet ustavljajo, kakor se njim samim zdi, brez ozira na posledice, ki jih ima njihovo početje za delavce in splošnost. Žene jih pohlep po dobičku in ne brigajo se za to, če so brezštevilni delavci brezposelni, ampak jih brezskrbno prepuščajo v oskrbovanje družbi in državi. Današnji gospodarski sistem rodi posledice, ki razkrajajo celotno družbo.
Popolnoma se pozablja, da vsako industrijsko podjetje in njega razvoj ni le čisto zasebna stvar njegovih pravnih lastnikov, da posebno karteli, trusti ni koncerni ne pospešujejo blagostanja delavstva in številnih delavskih družin, katerih obstoj je odvisen od njih, in da so vsa industrijska podjetja danes naprave, o katerih mora voditi račun celotna družba.
V	zadnjem pasu se mnogo govori o koristnem delovanju velepodjetij za splošnost. Res morejo industrijska podjetja mnogo storiti za korist splošnosti. Njihov pomen za gospodarsko življenje in s tem za splošno življenje ljudstva more biti si-
len. In medtem, ko voditelji industrijskih kartelov in po njihovem naročilu časopisje močno poudarja ta pomen, se zdi, na je nasprotna stran docela nepoznana. In baš ta pomen ima obveze, katerim se ni moči izogniti.
O	dolžnostih napram splošnosti, katere bi morali kapitalisti točno izvajati, tu j ne govorimo. Amerikanski darovi: snova-' nje knjižnic, galerije slik, nagrade itd. nas ne zanimajo. Gre za dolžnosti, katere j imajo napram družbi vsa zlasti pa industrijska velepodjetja kot taka in gotovo ng bo škodilo, de si jih enkrat od bližje pogledamo. Da bi ostali delavci, odnosno država in občine tudi za naprej, kakor je bilo to do sedaj, nosilci predvsem brezposelnega zavarovanja, se nam zdi docela neopravičeno. Podjetja naj ne nosijo le enega dela, ampak vse stroške brezposelnega zavarovanja sama.
Današnja brezposelnost ima povsem drug značaj, kakor pa ona, ki smo jo poznali dosedaj. Moderna brezposelnost se povzroča z uvajanjem novih strojev in novih naprav z združevanjem posameznih podjetij in zapiranjem drugih listo n a ni e n o m a. Današnji brezposelnosti ni vzrok kaka nepredvidena kriza, ampak predvidehi in hoteni ter po načrtu izvajani ukrepi.
Celo, ako je brezposelnosti vzrok kaka kriza, le-ta ne pride za veleindustrijca nikdar docela nepričakovano, danes, ko je gospodarski barometer, če ne docela, pa vsaj v najvišji meri popolnoma zanesljiv.
" Znano je, da se je mnogim ameriškim firmam posrečilo ob času kriz obratovati naprej, oziroma zaposleno delavstvo obdržati, Industrijalec Depnison, znani fa-brikarit papirja, zastopa celo stališče, da povzroča brezposelnost le »brezglavost in neumnost« delodajalcev, in da se da s pametnim vodstvom podjetja to preprečiti.1 * v-	.; ' ;:
»V tem duhu,« pristavlja Andre Philip v svoji knjigi Le Probleme, Ouvrier aux Etats-Unis, »je bil predložen v državi Wisconsin zakonski načrt, ki predvideva brezposelno zavarovanje, katerega nosilci naj bi bili delodajalci. InduStrijci bi torej imeli znaten finančni interes na stabilizaciji industrije.« ,s,:
Poleg brezposelnosti, povzročene po gospodarski krizi, je brezposelnost, ki izvira izključno le iz ukrepov voditeljev podjetij, da se zniža število zaposlenih delavcev.
Znani Dubreuil navaja v svojem znamenitem delu »Standards« v tem pogledu zanimive primere: »Železniška družba v Bostonu je spravila v promet zaviralne naprave, ki omogočajo, da se letno prepelje več milijonov tovornih vagonov brez kakega zavirača ali postavljalca signalov. Ti ljudje so torej postali odveč spričo naprave, ki jo vodi en človek iz enega stolpa. Izračunali so, da bo prinesla ta naprava letno 800.000 dolarjev prihranka.
Po drugem poročilu so nadomestili pri nevvjorški podzemni železnici kontrolo pri vhodih in izhodih z vrtečimi se križi, s čimer se porablja sedaj pri kontroli mesto 1500 le 471 osebi
Časopis »Iron Age« piše: »V avtomobilski industriji je produciralo leta 1925. 30 delavcev ravno toliko, kot leta 1914 — 100.«
The New-York Times« pravi v članku:
»Stroj povzroča brezposelnost« sledeče: Prebivalci Združenih držav se nahajajo
v resnem in obenem dramatičnem prece-
pu. V času, ko je ameriško blagostanje za druge ljudi presenetljivo in se jim zdi naravnost čudovito ter se smatra ameriško -efficiencv« kot osmo svetovno čudo, so
v vseh delavskih kolonijah delavci, ki zahtevajo delo, pa ga ne najdejo in oblegajo posredovalnice za delo mase brezposelnih ljudi, ki iščejo delo, a ga ni.«
Ali je torej čudno, da se delavec zopet začenja bati strojev in da prihaja do tega, da jih črti in sovraži kot pred stoletjem.
V	svoji znameniti knjigi: »Filozofija tehnike« navaja prof. Dessauer iz Pirandello-vega romana sledeče:
»Iz jekla in železa si je ustvaril človek svoje nove bogove in postal njih suženj in njihov hlapec. Naj živi stroj, ki mehanizira življenje!
To je triumf nespameti. Toliko geni-jalnosti in truda je treba za ustvaritev teh kolosov, ki naj bi ostali orodje v naših rokah, pa nasprotno postanejo šiloma naši gospodarji. Stroj, ki brez preštanka teče, mera použiti naše duše in naše življenje. Kaj naj storim? Stojim tu in služim svojemu stroju.. Upravljam ga, da žrel Ne služim mu z dušo, ampak le z roko! Dušo, katero, použiva, življenje, katero žre. mu morate nuditi, vi vsi ga nudite malemu stroju, ki ga jaz upravljam. In jaz imam pri tem le svoje zadovoljstvo, ko gledani, kaj nastaja iz tega. Lep rezultat, vam .pra» vim!
In moje oči in ušesa gledajo in poslušajo. AH ne slišite? To veliko brnenje, tetnno in globoko, čisto v najnižjih globinah, in brez prestanha. Kaj"je to? Ali je to šumenje telegrafskih naprav, ali je to pesem vodov cestnih železnic, ali je daljno bobnenje koncerta vseh strojev in motorjev, katerega ne bo konec?«
To je mržnja proti stroju. Ne zagovarjamo je, jo pa razumemo.
Stroj je močnejši kot človek. Stroj vlada človeka, stroj ga prisili priličiti gibe svojih rok, ki ga narekuje ritmu zadaj za kulisami stoječi inžener, ki vodi stroj. Da ielo več, stroj delavcu grozi.
Zato iznašam in pišem, da uvidimo, kako malo smo dosegli v primeri z onim, kar še moramo. V poudarek, da nas postavljata koncentracija in racionalizacija pred posebno resna vprašanja, pred velike nevarnosti. V dokaz, da samo socialno zavarovanje in pičli zakoni o delovnem času, higijeni in varnosti v obratih, da vse to še ne zadostuje. V ugotovitev da je sodelovanje strokovnega gibanja pri vodstvu gospodarskega življenja brezpogojna potreba.
Ne smemo dopustiti, da bi bilo delavstvo docela odvisno od mile volje peščice industrija!cev kapitalistov ali bančnih mogočnikov, katere vodi le stremljenje po dobičku.
Nočemo odpraviti strojev in se vrniti k staremu obrtu, hočemo pa, ako človek vedno bolj more obvladovati natume moči in sile, ako zavzema zemljo in njene zaklade, da tudi delavec dobi svoj delež na dobrinah zemlje, da njegovo življenje ne bo žrtev peščice po vedno večjem bogastvu stremečih ljudi.
Redni občni zbor
I. delavskega konsumnega društva na Jesenicah
se bo vršil, dne 27. aprila 1930 ob 3 pop. v prostorih starega društvenega doma
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev račun, zaključka za 1. 1929.
2. Čitanje revizijskega poročila.	4.	Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Takoj po občnem zboru se bo izdajal članom 6 % ni popust na blagu.
Stran 2.
-DELAVSKA PRAVICA«, z dne 24. aprila 1930.
Leto IIL
Soored
.	...	........	....	.	',a^
mednarodnih	zborovanj krščanskih	strokovnih	organizacij	25., 26.	in 27. aprila
jmmmm	v	Berlinu.	.MHP	.
Dnevni red zasedanja odbora internacionale je tale:
1. Zasedanje .otvori predsednik krščanske strokovne internacionale. — B. Otte, Berfin.	1
2. Zapisnik lanskega zasedanja (Ženeva).
3. Pregled delovanja internacionale.
—	Poroča tajnik- internacionale P. J. S. Sertareus Utrecht.
4. Blagajniško poročilo in proračun internacionale za 1930-31. Blagajnik: H. Amelink, Utrecht.
5. Vprašanja iz mednarodnega urada dela:
a) Prisilno delo v kolonijah. — Poroča H. Pauwels Briissel.
b) Delovni čas nameščencev. — Poroča G. Tessier. Pariš.
c) Konferenca o vprašanjih pomorskega delavstva. — Poroča F. Briissel, Haag.
d)	Delovni čas v rudarstvu.
6: Nedeljski počitek in nedeljsko delo.
—	Poroča F. Baltrusch, Berlin.
8. Razno.	j	.
i .’	■K"	'	•	'f	'
Manifestacijsko zborovanje ob 10 letnici »Krščanske strokovne internacionale«
1. Pesem..	\
2. Zborovanje otvori predsednik internacionale. — B. Otte, Berlin.
3. Govor: »Stremljenja krščanske strokovne internacionale.« — Tajnik P. Jr S. Serrareus, Utrecht.
4. Zborovanje pozdravijo zastopniki drugih organizacij in predstavniki države ter delegati deželnih strokovnih central.
5. Pesem.
Odbor internacionale bo sprejel v soboto 26. aprila delavski minister nemške republike dr. A. Stegervvald.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarji.
Vsak čas skušajo neki ljudje posameznim viničarjem dopovedovati, kako ze viničarjev«. Pravijo, da je strokovna nesmiselno je biti član »Strokovne zve-organizacija neumnost in sama hujskanja. Ali imate viničarji res toliko denarja, da ga za organizacijo stran mečete? Rajši ga nosite v hranilnico, ostane vsaj vaša last in se še obrestuje zraven. Zakaj so pa viničarji prej, celo več stoletij sem, bili brez vsakršne organizacije, pa jim je vse boljše šlo, kakor gre današnjim! — Takih namišljenih in navidezno dobrohotnih nasvetov je vse polno. Ni potem prav nič čudnega, ako nastanejo tu ali tam pri kakem manj zavednem viničarju pomisleki o pomenu važnosti strokovne organizacije. Cisto drugače pa sodi take besede in skrb ljudi iz drugih slojev, za našo strokovno organizacijo vsak zaveden viničar. Ta se predobro zaveda, da je vse to le pesek v oči nevednim, da so to ljudje, ki nas spredaj božajo, zadaj pa snujejo vsemogoče naklepe, kako bi nam škodovali. Vsak pošten član naše strokovne organizacije se takih nasprotnikov celo veseli, saj nam s svojim delovanjem do-
kazujejo važnost naše stanovske skupnosti, strokovne organizacije, katere se skušajo otepati na vse strani. Ne bilo bi potrebno, da ponovno razpravljamo, sedaj po že skoraj desetletnem obstoju, o pomenu strokovne organizacije, vendar pa ne bo odveč, ako se pri tem pomudimo, zavedne s tem še bolj utrdimo, onim pa, ki bi omahovali, pokažemo pravo smer.
Živimo v tisti dobi človeške družbe, v kateri je človek, poedinec, le nič. Ne gleda se na življenje posameznika, niti ne, kako se vsak tak posameznik mora boriti za obstoj svojega življenja, predvsem delavec. Dejanska ljubezen do bližnjega se je med človeštvom skoraj popolnoma ohladila, obstoje le še njeni zadnji ostanki — miloščina. Zapovedi božje, kot najvišja postava, se ne priznavajo več, ako pa še, tedaj navadno le v obrambi za osebne koristi, čestokrat močnejšega proti slabejšemu, kakor da bi bil greh in pekel pripravljen le za same nemaniče in delavske sužnje. S tem je tudi postal zavrt tisti najvažnejši, od Boga človeški družbi postavljen 'regulator, ki naj ureja razmerje človeka
do- sočloveka, posameznika do skupnosti, kakor iste enako nazaj do vsakega pbedinca. Nastala je dvojna mera in dvojna enakopravnost. Dolžnosti naj prenaša tisti, ki se jih Otresti ne more. Pravice v primeri z'dolžnostmi pa naj poberejo in uživajo samo nekatero. Zato vidimo, kako se največja dolžnost — delo — silno podcenjuje ter se mu skuša odtegniti z vsemi mogočimi sredstvi. Živeti, uživati vse udobje šedioče v največji meri, delati za to pa kar najmanj . alf celo nič. Resničen jm izrek: »Več', udobnosti, matij deta, vec dfela’ štabse življenje.« Današnji materiaiistično-ka-pitalistični svet je tak. Vse stremi za samim brezmejnim profitarstvom. To se tako rado tudi danes naziva kot najbolj pravilno in racionalno gospodarstvo, katero naj dviga blagostanje.
Vsakemu je razumljivo, da, če kdo kaj na eni strani profitira, mora nekdo na drugi strani trpeti izgubo. Naravno j je torej, ako kdo več potroši za svoje | življenjske potrebe, bodisi da si nako-| piči denarja in premoženja v vse večji
I	meri, kakor bi sploh z lastno močjo pru-vilnega dela to bil zmožen pripraviti, tedaj mora pač nekdo drugi biti zelo prikrajšan. Tako prikrajšanje pa običajno le zadene slabejšega, ne samo enega ali dva, marveč na stotine in milijone delovnih ljudi. Po vseh načelih današnjega poganskega kapitalizma, naj ne uživa sadov lastnega dela v prvi vrsti ročni ali duševni delavec, marveč s precejšnjim delom tega mora po diktatu kapitalizma od zgoraj nasititi v prvi vrsti prej vse druge, ki se sicer niso trudili, ne delali in tako ne zaslužili, hočejo pa uživati po svoje smatrano »človeka dostojno« življenje, kar pa ostane, je šele tvoje.
I ,	.
Taka je tendenca profitarstva — kapitalizma. Vsa naravna bogastva, pravilno uporabljana, bi lahko rodila vse-človeško blagostanje, danes pa služijo po večini v propast najnedolžnejših ljudskih množic, katere si s pehanjem in garanjem za pridobitev istih zemeljskih dobrin, le same kopljejo prezgodnji grob. To je najhujše zlo, pravcati kapitalizem, kateri je silno močan ter ima v svojih mrežah prav vse stanove, kateri si služijo kruh z umom in lastnimi rokami. Zato vidimo, da si razni stanovi skušajo odpomoči. Kakor je dosledno izveden in organiziran uničujoči kapitalizem, tako je potrebno, da postavijo vsi prizadeti nasproti enako svojo močno in organizirano fronto. To je
j v današnjem pomenu -trakovna organi-| cija ali stanovsko združenje.
Kako se godi viničarskemu stanu, •. vsakdp iz svoje izkušnje najbolj. ( Dela storiti ne moreš nikoli dovolj tu zadosti pravilno. S par dinarji pa si naenkrat že plačan preveč. Vsaj svojih zakonitih pravic bi nikakor ne smel na-glasati, še manj pa zahtevati. Svojega stanu nikjer uveljavljati. Garati, jnol-čatl. za krivice pa se še zahvaljevati. — lako ne sme več naprej! Kakor drugi stanovi, tako smo,^udi mi vzeli strokovno organizacijo kot sredstvo za obrambo tn pridobitev vseh božjih in človeških pravic. Hočemo in moramo, da smo po svoji »Strokovni zvezi viničarjeve kot edini predstaviteljici našega stanu, upoštevani povsod. Več zavednih in enako-mislečih ko nas bo,, trdnejši bo naš krog. Brez strokovne organizacije smo viničarji nič, kakor smo bili prej, prepuščeni nemili usodi in vsem vetrovom. Kar so naši dedje zamudili, moramo mi nadomestiti. Branimo dosledno povsod čast »Strokovne zveze viničarjeve in pridobivajmo novih članov! Vse dotlej pa, ko bodo napadali kapitalisti in njihovi privrženci našo strokovno organizacijo, pa vedimo, da je ista na pravi poti, kakor hitro pa jo bodo ravno isti začeli hvaliti, pa smo izgubili našo pravo smer, smo postali bolj za parado kot pa resnična in borbena strokovna organizacija —■ kot smo in moramo biti!	r.	n.
Sv. Peter pri Mariboru. Na belo nedeljo, 27. aprila, se bo vršil po rani sv. maši v samostanski šoli sestanek naše skupine. Tov. P. Rozman bo poročal o pomenu strokovne organizacije, g. Anton Krepek pa o viničarskem redu. Zadnje čase je nastalo v okolišu več službenih sporov, s katerimi se je v prvi vrsti želela okoristiti neka druga organizacija, zato je potrebno, da šentpeterski viničarji pridemo v največjem številu na to zborovanje in še bolj utrdimo svojo skupino. V slogi je moč! V borbi pa zmaga!
Sr. Jakob v Slov, goricah. Dne 4. maja se bo vršil tukaj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Centralo bo
zastopal tov. Rfefer Rozman. Tovariši! Storimo.vse za Veliko udeležbo in močno skupino! Ako hočemo, lahko se postavimo za zgled vsem skupinam Slovenskih goric! Podajmo si roke in stopimo na plan!
Jarenina. Tukaj se je vršila viničarska komisija, pri kateri je hotel zastop-
Peter Kovač:
Tovarna
(Odlomki.)
Gospod so prišli.
Tisto uro se je zgodilo največje čudo tega sveta. Spomnili so se gospod svoje dobrotljivosti in so prišli obiskat podložne. Najmodernejši avtomobil se je ustavil pred tovarno. Pazniki in uradniki so prihiteli, sam gospod ravnatelj so prišli iz sobe. Pa so gospod baron odkimali:
»Ne, ne, rad bi videl, kako je tam notri!«
In so pokazali z roko v delovne prostore. Molče so prikimali uradniki in gospod baron so ostali sami z gospodom ravnateljem. In sta odšla in govorila o produkciji in o svetovnem trgu.
Temno so gledali delavci. Starejši so se ustavljali in snemali z glav zamazane čepice, mladi so pa šli mimo kot bi ne poznali in ne videli gospodov.
Gospod baron so bili neprijetno dir-njeni.
»Slišite,« so dejali gospodu ravnatelju, »slišite, tem fantalinom bi pa lahko nekoliko olike ubili v glavo, da bi vsaj človeka pozdravili, če jih pride obiskat.«
»Oprostite,« so bili ravnatelj v zadregi, »to je divja in neizobražena mladina. Odpustiti jih tudi ne moremo. Najboljša delovna moč.«
Divja in neizobražena mladina je tisti hip potiskala vozičke in dvigala bremena, da so ji hotele roke popokati. In nekaj najhujših mladcev je začelo poglasno peti pesem o plapolajočih zastavah, da so gospod baron obrnili hitro glavo drugam. Tudi niso gospod radi gledali raztrganih oblek in zamazanih obrazov.
In so hiteli, da bi prišli v notranje prostore. Tam so stroji. Gospod baron
so ljubili stroje. Tudi pse in konje so imeli radi. Vendar stroje najbolj, zakaj sedaj je to moderno.
V	notranjih prostorih so bili gospod baron bolj zadovoljni.
Živo so stopali od stroja do stroja in ga pregledovali. V milostni razdalji za njimi so šli drugi. Delovodja vsakega oddelka jim je razkazoval delo.
Res so bili gospod baron vedno bolj zadovoljni. Pozabili so na pesem o pla-‘ polajočih zastavah in na fantaline, ki se nočejo odkriti in pozdravljati.
Ko so prišli do zadnjega oddelka, so bili gospod ginjeni, pa so rekli delovodji, naj zbere ljudi svojega oddelka, da jim povedo par besed, zakaj videli so in spoznali, da so vestni delavci.
Za hip so se ustavili stroji. Črne postave so se še bolj upognile in prišle počasi na sredo dvorane. Molče so gledali ljudje drug drugega. V tem oddelku so bili večinoma starejši ljudje, izkušeni delavci in strojniki.
Odkašljali so se gospod baron in si poravili klobuk, pa so začeli:
»Prišel sem in sem vas obiskal kot oče, ki ima pravico. Reči moram, da sem z vašim delom zadovoljen. Včasih se sliši zunaj v mestu, da hodijo med vas rovarji in vas zapeljujejo. Še letake so nalepili zadnjič na tovarno. Trdno sem prepričan, da ste ostali pametni in da vas plitve besede hujskačev ne spravijo na stranpota. V znak posebne naklonjenosti temu oddelku pa odredite gospod ravnatelj, da se da danes vsakemu čaša piva. Opoldne naj se razdeli.«
Prikimali so gospod ravnatelj, tudi gospod baron so še prikimali, potem so pa odšli.
F.den izmed delavcev je zavihtel čepico in zakričal:
»Živijo!«
Začudeno so ga pogledali drugi in molčali...
Teža enega življenja.
Resnično so bili zadovoljni gospod baron in ko so se vračali med stroji, so se ustavili pri možu strojniku, ki se jim je zdel najbolj simpatičen in so ga nagovorili.
France Seljak je bil. Ime ni nič posebnega in ga ne boste brali v zgodovini, tudi ne boste videli spomenika s tem imenom. France Seljak je bil proletarec. Bil je molčeč. Tihe vode globoko teko. če bi merili nezadovoljstvo v notranjosti " in globini, bi potegnil France najvišjo mero.
»Bog z menoj,« je dejal včasih France, »čemu je tako na svetu, da je mojih pet otrok lačnih?«
Povedal mu ni nihče, zakaj je tako. Grešnik ni bil France, da bi zaradi njegovih grehov morali trpeti otroci.
France ni razumel in je molčal. Drugi krog njega pa njega niso razumeli in so verjeli, da je najzvestejši hlapec. Zato se niso prav nič začudili, da so se gospod baron pri njem ustavili n ga povprašali:
»Kako gre, prijatelj?«
Široko je odprl France oči in iz grla mu je bruhnilo, da se je ves sstresel:
»Slabo!«
»Kako, kako?« so v zadregi mencali gospod baron.
»Zena bolna. Pet otrok,« je sekal France.
No, da, no	da, bolna žena. Po
zdravnika pošljite, po zdravnika.«
»Kdo ga bo plačal?«
»Treba potrpeti, treba potrpeti. Zdravje je prvo.«
»Haha!« se je zasmejal France in se naslonil na zaboje.
»Kaj vam je?« je vprašal baron.
»Pa bi jo v bolnico poslali,« je dejal malomarno ravnatelj.
»Da še prej gre. In otroci?«
»Otroci, hm,« je zagodrnjal baron in obžaloval, da se je ustavil pri strojniku.
»To bi se moralo nekako urediti,« je Rejal ravnatelj. »Preprečiti bi bilo treba, da bi se ta svojat tako plodila. Samo v napotje so potem otroci *
»Delovna moč, delovna moč, gospod baron.«
Še enkrat so se obrnili gospod baron k Seljaku:
»Slišite, to naj vas nič ne ovira pri delu. Poglejte stroj, kakor iz zlata, škoda, ko bi manj proizvajal zaradi vaših bolečin.«
»Kako mislite, gospod?« je bledel Seljak.
»To je tako, kdor ne ve, če bo zmogel družino, naj se nikar ne ženi. Samo v napotje so mu žena in otroci.«
France je zaškripal z zobmi, v očeh mu je zagorel peklenski ogenj, in vrgel je čepico, ki jo je držal v roki, gospodu baronu v obraz in zakričal:
»Vi ste zver!«
Prestrašen je odskočil baron in se prijel ravnatelja.
»Nezaslišano, nezaslišano!«
France Seljak je stal bled in visok ob drvečem stroju. Gospod ravnatelj se je poklonil baronu:
»Oprostite, stvar takoj uredim.«
In se je obrnil k Seljaku:
»Opoldne zapustite službo. Ste odpuščeni.«
Gospoda so odšli. France je gledal bled za njimi.
* * *
Uro pozneje. Bolesten krik je prekričal šum strojev.
»Ustavite, ustavite!« so kričali ljudje. »Jezus, Marija!«
V	hipu so umolknili stroji.
Pod strojem je ležal z razbito glavo strojnik France Seljak. Zapušča bolno ženo in pet otrok... (Dalje prih.)
nik vinogradnika ovreči pravico zastopanja viničarjevemu zastopniku, češ, ker ni po § l viničarskega reda viničar. Za slučaj, da bi se še kje to dogajalo, vljudno pojasnimo vsem našim tovarišem, kakor g. zastopniku dotične komisije, da viničarski red § 23 nikjer izrečno ne določa, kdo sme biti in kdo ne sme biti zastopnik viničarja ali vinogradnika. Tukaj je dano na prosto voljo enako vsakemu viničarju, da si' izbere svojega zastopnika po prosti volji. In če si na komisijo pripelje samega konjederca, temu noben vinogradnik ali njegov zastopnik nima prav nobene pravice ugovarjati.
Papirničarji
Preska. V župni cerkvi v Preski se bo 1. maja ob 7 zjutraj vršila sv. maša za nase delavstvo. Tovariši, udeležite se sv. maše polnoštevilno!
Kovinarji.
Koroška Bela - Javornik. V tovarni KID na Javorniku se je obrat sedaj izboljšal. Dela še s polno paro. Naša obči-
na je delavska in občina kot taka bi morala gledati, v kakšnem položaju se nahajajo njeni občani. Naloga občine bi bila. da intervenira pri KID, da se v delo sprejemajo v prvi vrsti sinovi vdov, kateri so gotovo najbolj potrebni zaslužka. Njihovi očetje so dali vse svoje moči /a družbo, a danes njihovi otroci čakajo in čakajo, a v delo se jih ne sprejme. Seveda, sinovi kmetskih staršev so gotovo močnejši in družba gleda, da se oni sprejmejo v delo. Vdove pa naj poleg malenkostne pokojnine, ki jo dobivajo, 3krbe še za svoje že odrastle sinove, ki so brezposelni. Apeliramo na merodajne faktorje, da se enkrat to uredi. Toliko za danes o tem. — 1. maj proslavi naša skupina ob 7 zjutraj s sv. mašo. Člani, dolžnost vaša je, da se sv. maše vsi udeležite! — 18. maja obhaja skupina svojo 20 letnico. Ob 10 dopoldne bo sv. maša v župni cerkvi na Koroški Beli. Po sv. maši bo zborovanje v društveni dvorani. Popoldne koncert na vrtu Ore-houkove gostilne. Med koncertom srečo-lov in prosta zabava. Vse okoliške organizacije vabimo, da se naše proslave v čim večjem številu udeleže.
Z ustanovitvijo delavske stranke je date »neodvisna« angleškemu delavstvu
Doma in po svetu.
Avgusta meseca se bo vršil v Zagrebu evharistični kongres jugoslovanskih katolikov. Obeta se velika udeležba. Ob tej priliki bo tudi delavsko zborovanje.
Ljubljana. Posledice ljubljanskega proračuna so se takoj pokazale. Dovoz raznih predmetov bo znatno padel in šel drugam, če. ne. bpdo hoteli uvozniki plačevati nove uvoznine. Najbolj je seveda prizadeta delavska iu namešeenska družina, na katero bodo prevalili kmetje, obrtniki in trgovci vso uvoznino, le da bo ostal njihov denar nedotaknjen. Izdatki proletarske družine se bodo: zvišali letno za več kot 400 Din. Velikonočni prazniki so povsod minili v premišljevanju teh gospodarski^ vprašanj in ljudje so dobili zopet svetlejše oči.
Za veliko noč se je poklonilo kralju zopet okoli 1500 Hrvatov. Okrog 40 ljudi je obiskalo grobpve v parlamentu padlih .Urvatskih parlamentarcev,
S posebnim zakonom se je poverila organizacija izvoza kpiečkih produktov posebni, priviligirani delniški družbi, ki je oproščena vseh javnih dajatev.
Elektrifikacija Slovenije,je bila pretekli teden predmet javnih, debat. Na-glašala se je predvsem potreba enotnega gospodarstva pri produciranju električne energije. Pokojninski zavod je dovolil 20 milijonsko posojilo završniški elektrarni, s katero bo sodelovala velenjska in tudi ljubljanska.
Pri državnem sodišču za zaščito države se začne obravnava proti zagrebškim aretirancem, med katerimi je tudi dr. Maček. Obtožencev je 24, obtožnica obsega 61 strani.
V	Nemčiji je skupno življenje v opoziciji zelo združilo obe delavski stranki. Socialisti kličejo vse delavstvo v splošno delavsko stranko. Preteklo njihovo nesocialistično delo v vladi pač ni zanje ravno reklama. Komunisti so vedno nemirni. V Lipskem je bila 20. aprila med njimi in policijo prava bitka. Ubit je bil med drugimi policijski komandir. Državni svet je odobril graditev nove bojne križarke. — Tvrdka Simens in Halske je začela odpuščati delavstvo v tisočih.
Italija hoče z zunanjimi akcijami obrniti pozornost na zunanjo politiko. Svoj položaj utrjuje v Albaniji in išče nadalje stikov z Romunijo, v isti sapi
pa italijansko časopisje proglaša Dalmacijo za svojo. Diši ji tudi zveza z Nemčijo in Avstrijo. Za poljedelsko delavstvo je izvedeno pokojninsko zavarovanje.
V	romunski vasi Costesti se je zgodila velika nesiteča v Veliki noči. Veliki oltar, ki je bil vete okrašen a papir-
nufimi	1L„I.__.*	• Lil '11'. j
na timi cvetlicami In tfrakovi, je bil med službo božjo naenkrat v-- plamet iu, ki 'k> kmalu objel vso eferkfcv. Ljudje soi si**
paniki sami zaprli izhod in tako jih je le nekaj ušlo smrti. Vse ostale, 142 po številu, paso zagrnile ruševine cerkve, ki se je sesula v eni uri.	• ’ 7
V	Poljski se polstrankarsko življenje stabilizira. Poslanci vseh kmečkih strank, sto po številu, so se zedinili za skupen nastop pri vseh vprašanjih. Koalicija bo prišla predvsem v poštev pri bodočih volitvah v jeseni.
Gandijevo gibanje se razvija v ostro .smer. Časopisi poročajo o ostrih nastopih njegovih pristašev proti oblastem. NaskokujejO sodišča in policijska poslopja, nakar odgovarja policija z orožjem. S krvjo si kupujejo Indijci svobodo. V enem kraju so revolucionarji zažgali policijski arzenal. Gandi je proglasil splošen bojkot angleškega blaga. Med aretiranimi sta obsojena na 8 mesece ječe oba Gandijeva sinova. Muslimani se ne pridružujejo Gandijevim akcijam, ker se boje za svojo versko svoboda.
Anglija nima neprijetnosti le v kolonijah, ampak tudi doma Neodvisna delavska stranka ljuto napada delavsko vlado, češ da nič ne stori za sistematično izboljšanje delavskih razmer in računajo z možnostjo, da nastopi levo delavsko krilo samostojno v parlamentu kot četrta grupa. Vendar se pa v angleškem javnem življenju ni bati velikih pretresijajev; zato tudi vse male države ali narodi radi vidijo Anglijo kot posre-•dovateljico pri svojih sporih. Tako je posredovala med Bolgarijo in Jugoslavijo, med Bolgarijo in Grško in bo isto vršila med Turčijo in Bolgarijo. Društvo narodov stoji ob strani.
Rusija je sklenila z Anglijo pogodbo, kateri bo sledila v kratkem popolna trgovinska pogodba. Na vzhodu more beležiti uspeh v novi komunistični kan-ons i vladi. Mnogo posla ima s svojimi
upljiva ^ 36 J' Zde Premal° za’
H. Somerwille, London:
Zakaj ie Macdonald zapustil
neodvisno delavsko stranko?
Macdonald je zapustil neodvisno delavsko stranko, ki ji je pripadal od leta 1894., ko je bila ustanovljena. Ustanovili so jo Macdonald, Snovvden in umrli Keiz Hardie, kasneje pa so z njeno pomočjo ustvarili sedanjo angleško delavsko stranko. Hardie je že umrl. Snovvden je izstopil iz stranke pred nekaj leti in sedaj mu je sledil R. Macdonald.
Kot vzrok izstopa iz stranke navaja, da postavlja neodvisna delavska stranka svojo organizacijo v službo tako zva-
nega levega krila, ki današnjo delavsko vlado ostro kritizira v parlamentu in zunaj njega. V pojasnilo navajamo tu, da je angleška delavska stranka federativna organizacija, katere steber je tudi neodvisna delavska stranka, in odkar obstoja, izvzemši vojno periodo, je stala pod vodstvom neodvisne, in Macdonald je lahko po piavici trdil, da je neodvisna delavska stranka ustanoviteljica angleške delavske stranke. Takole je pisal o tem leta 1923.:
p«tično %rj^nizitt!ijo,»s^mctt^' Icate» l»hko upravičena1 stoji/ponosa^ pol«* drugih političnih smeri. Delovanje neodvisne za uresbičdnjem socializma ostane prav tako močno kot doslej fn postaviti mora političnemu in socialnem^ oportunizmu stalen odpor. Vzgajati mora zavedno demokratsko in socialistično mislečo množico, brez katere mora propasti vsaka delavska vlada.
Še ne eno leto potem, odkar je Macdonald to napisal, je prišla delavska vlada, s predsednikom Macdonaldom. Odslej se je večal prepad med Macdonaldom in neodvisno. Tej ločitvi seveda ni vzrok kakšno osebno nasprotje, ampak razlika med onimi, ki nosijo odgovornost za vlado in med onimi, ki brez takih izkustev uporabljajo pri svoji propagandi močna gesla. Koncem leta 1927. je zapustil neodvisno Snovvden. Oficiel-no glasilo neodvisne je tedaj razglasilo, da se je Snowden ločil od socializma in da je mogel njegov izstop pomeniti le dosleden in časten zaključek preobrata.
Sedaj trdi isto neodvisna o Macdo-naldu. Ta pa ne bo molčal, ampak bo odgovoril, da pojmuje sodobna neodvisna napačno socializem in da brani zmotne ideje. Kljub temu pa je ugotoviti, da obstoja med neodvisno in delavsko stranko bistveni razloček in celo na-sprotstvo. Zato bi morala delavska stranka neodvisno izključiti, kakor je tudi komunističnim organizacijam zabranila pristop. V Angliji traja pač precej časa, preden se pride v politiki do logični^ zaključkov. Najgloblji vzrok sedanjih zmešnjav j$ pač dejstvo,, da je delavska vlada, stopivša v politične in gospodarske odnosne svetske realnosti, uvidela, kako usodepolno bi utegnilo postati delovanje v zmislu socialističnih načel, čeprav bi tako vlado podpirala in branila delavska, stranka. »Levo krilo« stranke napada torej delavsko vlado, ker se ne drži socialistične politike.
Silovitost nesoglasja med levim in pesnim krilom se. je jasno pokazala na zadnji konferenci oddelkov neodvisne iz Londona in južnih grofij. Beckett, eden iznjed opozicjonalnih voditeljev v parlamentu, ' je izjavil; da so seje parlamentarne delavske frakcije ‘le komedija, da nimajo Člani nobenega vpliva na vlado. Na drugi strani, da se pusti vlada, od liberalcev preveč vplivati in da ima z njimi tedensko tajne seje. — Kapitalistične sile, tako je Beckett nadaljeval, da smatrajo krotko delavsko stranko v spodnji zbornici kot trdnjavo za sVojo lastno obrambo. Neodvisna naj zlito goji misel socializma toliko časa, dokler ne bo angleško ljudstvo spoznalo, na kak način izdaja delavska vlada delavsko stvar. Levo krilo samo ni tako močno, da bi utegnila kaka cepitev delavsko stranko znatno oslabiti. Nasprotno, taka cepitev bi položaj v delavski stranki razčistila in bi jo osvobodila vsakega socialističnega vpliva. Kajti brez dvoma bi tudi ona obdržala potem zunanjost socializma. Delavska stranka si namreč to ime ni izbirala sama, tem-več ji je bilo dano od konservativnih nasprotnikov. Ne glede na to etiketo pa delavska stranka v Angliji nikdar ni in ne bo vodila socialistične politike.
Deit-vn
nameščenstva.
Proletarizacija nameščnstva postavlja vedno več problemov, ki zahtevajo rešitev. Med temi je delovni čas tako nujen problem, da ga je postavil mednarodni urad dela na svojo letošnjo konferenco kot glavno točko.
Ni dolgo, kar se je osnoval pri med-nar°^nem uradu dela tudi oddelek za na-meščenstvo, ki je sestavljen iz 2 zastopnikov delodajalcev, 3 delegatov urada in 12 zastopnikov nameščencev. Od 12 name-ščenskih delegatov pripadajo 3 krščansko-socialistični strokovni internacionali, 3 socialistični, 1 neopredeljeni, 1 Italijan, 1 Japonec, 1 Švicar, 1 zastopnih »Afa« zveze iz Nemčije. Sestava sicer ni posrečena, ker ne odgovarja dejanskim razmeram, pač pa more krščanska internacionala zabeležiti svoj uspeh v tem, ker je dosegla enakost s socialistično, ki je hotela imeti preje premoč.
Predhodno je poslal mednarod. urad dela vladam včlanjenih držav vprašanje, kaj mislijo o mednarodnem uzakonjenju delovnega časa nameščenstva 18 držav; med njimi tudi naša, so se izjavile za
mednarodno konvencijo, 4 žele imeti Pf^je predlog, Siam (Azija; je. odgovorila, da za njo problem ne obstoja, ker je a£rfcma država in nima nameščenstva v masah, 4 ;pa 90 mišljenja, med njimi An-glija (!?), da zadeva še ni zrela za mednarodno uzakonitev.
Na podlagi odgovorov je izdelal urad predlog za konvencijo, ki bo predložen
14. mednarodni konferenci dela, dalje 2 osnutka, ki se nanašata na predloge glede gospodarskih panog, ki pa ne prideta v konvencijo. Predlog predvideva za trgovske obrate in pisarne omenitev delovnega časa tedensko na 48 ur. Dnevni delovni čas jc določen na 8 ur, vendar se pa sme 48 tedenskih ura na posamezne delovne dni tudi drugače razdeliti, noben dan pa ne sme priti več kot 10 ur. Z ozirom na predstoječo konferenco in osnutek more upati tudi nameščenstvo Jugoslavije na pravično urejen delovni čas, pred seboj ima pa zopet dokaz o nujni potrebi svoje močne strokovne organizacije.
Mednarodna zvez* krščanskih favnih nameščencev.
Pod vodstvom mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij se je vršila 16. aprila v Kolinu konferenca, ki naj bi izvršila priprave za ustanovitev krščanske internacionale javnih nameščencev. Konferenca se je bavila z načrtom pravil za snujočo se internacionalo in je določila dnevni red za ustanovitveni kongres. Ta se bo vršil 26. in 27. avgusta 1930 v Kfllnu. Dnevni red obsega razgovore o pravnem položaju javnih nameščencev v posameznih državah in poročilo o raznoterih narodnih organizacijah. Generalni tajnik IBCG bo na tem kongresu imel referat o potrebi mednarodnih odnosov med krščanskimi zvezami javnih nameščencev. Do-sedaj so pristopile k tej internaciohali kot članice dve organizaciji iz Nemčije, ena iz Belgije, ena iz Švice, ena iz Avstrije ter pet iz Nizozemske.
Krši. internacionala in delovne mezde.
Z ozirom na pomanjkljivost oficielne
statistike, obdelane od mednarodnih delavskih organizacij in radi tega nezanesljivih podatkov o mezdah v posameznih državah, je sklenila' krščanska stroji0'’1111 internacionala s sodelovanjem krščanskih internacional kovinarjev, tekstilnih delavcev, nameščencev^ kmetskih delavcev, tovarniških in transportnih delavcev sprožiti obširno raziskovanje glede mezd v gotovih važnih poklicnih panogah. V to svrho se je sestavil poseben mezdni odsek, ki je imel svojo prvo sejo
15. aprila 1930 v Kolinu. Delo strokovnih internacional bo usmerjeno v prvi vrsti na raziskovanje višine mezd. Poročila teh poklicnih skupin bodo obdelana v skupno poročilo, v katerem se bo upoštevala tudi kupna moč mezd v posameznih državah.
Tovarnar Krupp »n drugo.
Nemec Alfred Krupp je največji evropski fabrikant topov in ostalega orožja. L. 1820 je začel obratovati s 7 delavci. Mnogo truda je imel, ko je razširil svoj obrat s parnimi stroji in je moral celo potovati v Anglijo, da je spoznal skrivnost moderne tovarne. L. 1844 je dobil zlato kolajno na berlinski obrtni razstavi.
Začel je izdelovati puškine cevi; njegov izdelek je prusko ministrstvo odklonilo, sprejelo ga je pa francosko. L. 1847 že vliva topove, za katere se začne zanimati francoski cesar Napoleon III. Ker ne more pridobiti pruske vlade zase, pošilja topove v Belgijo in Anglijo. Zatem pridobi ^pruskega odjemalca. Tudi v Avstrijo začne pošiljati svoje orožje. Ko mu pruska vlada tajno sporoči pred pričetkom pru-sko-avstrijske vojne, naj tega ne dela, odgovori: »1o bi bila zame prelomitev pogodbe. Za vašo politiko se ne brigam, le svoje delam, ne da bi čutil kako nesoglasje med ljubeznijo do domovine in svojo častjo.« Tako so se v bitki pri Konig-gratz-u obstreljavali nemški bratje s topovi iste tovarne.
Po pariški razstavi postane Krupp častnik francoske častne legije, pa pošilja svoje topove v Rusijo in Anglijo ter v Francijo in Prusijo, ki se med seboj bijejo
Nijuorejk abj« iivalaih »trojcv, kolca, gramofonov, Tflika izbere jriuao-foaskih plošč (»lovcnake pwai, knpleti, koncerti ter pleti itd). — Cene nitkef Nn obrokeI
CENTRA
JESENICE
Kralja Petra cesta štev. 198
i f w ” ■	<*■	«	'	•	.ur	.	i
v krimski vojni. Do svoje smrti (1. 1887) je Krupp vlil v Essen-u 24.5?6 topov, od teh jih je šlo v inozemstvo 13.0X0. Do 1. 1911 se je dvignilo to število na 53.000, od teh jih je šlo 27.000 v tuje države, katere so v svetovni vojni bile boj z. Nemci. S tem se je ponovila igra od I. 1866.: Na vseh froptah so pokali Kruppovi topovi in nosili smrt Kruppovim rojakom in njihovem nasprotnikom. Slično so tudi Rusi streljali na Avstrijce z orožjem, ki so .ga dobili od avstrijskega tovarnarja Škode.
Znani zgodovinar trdi, da je bil vzrok ene vojske po 1. 1018 med Grki in Turki ta, da so imeli Francozi v zalogi mnogo starih topov, ki so jih kupili potem Grki in napadli Turke. Seveda s starimi topovi niso mogli Grki delati čudežev in posledica vojne je bila, da so premagani Grki izgubili svojo posest v Mali Aziji in vladni režim doma je padel.
Južno-ameriški republiki Argentina, in Chile nista sklicevali razorožitvenih konferenc, ampak sta po dogovoru 28. maja 1902 svoje bojne ladje prodali, iz svoje artilerije pa vlili ogromen kip Kristusov, ki sta ga postavili na meji z napisom: »Preje naj te gore razpadejo v prah, preden bo ljudstvo Argentine in Chile prekinila mir, ki sta ga obljubila svojemu Odrešeniku, Kristusu.«
&orTa dela.
, Ljubljana. Delo je na razpolago: 7 čevljarjem, 22 hlapcem, 1 vrtnarju, 25 krojaškim pomočnikom, 2 žagarjema, 16 zidarjem, .3 kamnosekom, 2 mizarjema, 1 vrvarju, 3 kolarjem, 11 usnjarjem, 20 gozdnim delavcem, 2 ogljarjema, 1 kleparju, 1 strojniku, 12 vajencem; — 15
Pierre
Ermite
svojega otroka
kmečkim deklam, 5 služkinjam, 1 zaščitni sestri, 1 pletilki, 1 šivjlji h krojaču, 1 natakarici, 2 tkalkam, 1 pisarniški uradnici, 2 vajenkama za strojno plete-nje.
Maribor. Delo je na razpolago: 1 eko-nomu-sadjarju, 6 viničarjem, 23 hlapcem, 1 cementarju, 1 vrtnarju, 3 kamnosekom, 2 izdelovetljem stolov, 11 čevljarjem, 30 čevljarjem za tovarno, 1 pri-rezovalcu gornjih delov čevljev, 7 krojačem, 20 zidarjem, 1 slikarju, 4 slaščičarjem, 1 kuharju; vajencem vrtnarske, kleparske, kovaške, sodarske, mizarske, čevljarske, krojaške, pekovske in slikarske obrti; — 10 kuharicam, 20 služkinjam, 3 postrežnicam, 5 sobaricam, 2 varuškama, 3 vzgojteljicam, 4 kuharicam k fin. stražnikom, 8 plačilnim natakaricam, 1 perfektni servirki, 1 gostilniški kuharici, 1 perf. hot kuharici, 1 hot. sobarici, 1 blagajničarki, 1 štepa-rici gornjih delov čevljev, 1 gospodinji, 3 mladim delavkam, 3 delavkam za fa-zonirati ovratnike, več kuharicam, služkinjam in sobaricam za na Hrvatsko in v Srbijo; 1 šiviljski vajenki.
Celje. Delo je na razpolago: 3 hišnim hlapcem, 1 viničarju, 6 poljskim hlapcem, 1 sadjarju, 30 konjskim hlapcem, 7 hlapcem za govejo živino, 5 kamnosekom, 2 kovačema, 1 kotlarju, 2 gate-ristoma, 2 mizarjema, 1 kolarju, 2 leso-strugarjema, 1 usnjarju, 1 tapetniku, 3 tkalcem, 3 čevljarjem, 6 krojačem, 1 krojaču šablonerju, 6 slikarjem, 1 trgovskemu pomočniku, 31 vajencem; — 1 kmečki gospodinji, 35 kmečkim deklam, 10 tkalkam, 2 natakaricama, 1 restavracijski kuharici, 12 služkinjam, 6 kuharicam, 2 sobaricama, 1 kuharici' k orožni-
kom, 3 vajenkam; za sezono: 2 pericama, 1 likariči, 1 hotelski sobarici, 1 kuhinjski služkinji.
Radio.
Nov sosed v Trstu.
Kakor poročajo, bodo staro dosedanjo milansko oddajno postajo prenesli v Trst, kjer bo oddajala na valu 247.7 m (1211 kc) s 7 kw antenske energije. V obrat bo baje stopila že’s 1. januarjem 1931. Za delovanje naše postaje z bori-mi 2.5 kw pomenja tako jak sosed upoštevanja vredno dejstvo in bo v resnici treba misliti na skorajšnje dejansko po-jačenje naše postaje na vsaj 5 kw. še ta jakost je odločno premajhna; v doglednem času bo treba misliti na minimum 10 kw. Ves svet ojačuje postaje. Naša je med boljšimi, kar odkazuje ves inozemski radio-tišk. Zato pričakujemo zdatne pomoči 6d vseh v poštev prihajajočih forUmov.	'	‘	;	'	'
Nova iznajdba.
V zvezi z napredkom radiofonije se je razvil poleg zvočnega filma in izpopolnjenega gramofona tudi nov izum, tako zvani literafon. Ta priprava omogoča na principu gramofona sprejemanje glasov ter njih neposredno reproduciranje. Ce govoriš v pripravljen mikrofon, se.govor utisne na gramofonski plošči iz posebnega materijala, in po dovr-
šenem snimanju reproducira isti aparat vse besede, ki si jih govoril, kakor navadna gramofonska plošča. Važnost tega izuma je velika zlasti za korespondenco šlfepcev, za fiksiranje važnih razgovorov, Za lastno kontrolo umetnikov itd. Več p njem prinaša ta številka tednika >Radio-Ljubljana«.
★ ★
%
Neodločen. Kaj naj storim? V dve naenkrat sem zaljubljen: ena je zelo lepa, druga zelo bogata, za katero naj se odločim? — Pomisji, prijatelj, da lepota mine! — To je že res, pa denar tudi.
Sodnik. Ali veste, zakaj pred menoj stojite? — Obtoženi: Zato, ker mi niste ponudili stola.
Izgovor. Sodnik: Če niste imeli namena ukrasti obleke bankirju, ki se je kopal, zakaj ste pa zbežali, ko je prišel iz vode? — Obtoženi: Sramoval sem se-njegovega velikega trebuha, zato sem mu pa tudi obleko pustil in sem vzel samo zlato uro.
Recept. Zdravnik: Zdaij ste precej na trdnem; varujte se le jeze in razburjenja! — Bolnik: Tedaj mi pa ne pošljite tako kmalu računa!
Vsak dobi svojega namestnika. Pravijo, da /pisatelji silno malo spe. — Zatd pa dremljejo tisti, ki njih spise bero.
JOŽE MflHKEŽ, JESENICE
Solidna postrežba. Bobi se tudi no obrobe.
Oglejte si stalno radio razstaTo!
GRAMOFON’
Vse kar rabite, kupite dobro m po ceni v trgo-vini z mešanim blagom (letaa —ada ^ 6%)
Naslednjega diie je Dominik prebiral časopise v majhnem salonu, ko* pride k njemu mati z odrezkotti’ bele švilfe;	“
»Poglej, kot dokaz, da nisem nate nič več huda, ti poklanjam tole svilo. Sicer se na take stvari ne razumeš, toda svila je prav lepa in mogoče j6 za kaj porabiš v patronažu.«
'»Najlepša hvala! bdvme Dominik vesel.«
Ker pa je bil samo poštenje, doda odkritosrčno;	’	v
»Za sedaj res ne vem, za kaj bi mogel uporabiti ta odrezek.«
»Menim, da bi se iz njega dali napraviti trakovi na rokave tvojim dečkom.1 Koliko bi bili lepši Od kupljenih!«
»Saj res! Potem pa kar s hvaležnostjo sprejmem.«
Gospa Yholdy se je še nadalje ravnala po določenem načrtu.
Dominik je le malokdaj spregovoril o patro-nažu, mati pa b*i bila strašno rada izvedela kaj novega; zato je pri vsaki priliki skušala navrniti pogovor na to stran. Izpraševala ga je koliko otrok prihaja k sestankom, ali jim kdaj dele nagrade in kakšne so te nagrade. Vse je hotela vedeti. Včasih se je delala kot da se šali: ko je nekega večera priigrala sto frankov, je pograbila bankovec in ga podala Dominiku:
• »Izvoli, to naj bo za tvoje zamazane fantiče!«
»Hvala lepa, mamica! Z največjim veseljem sprejmem vsaj najmanjši dar.«
Zganil je stotak, ga skrbno zavil in napisal na ovoj: »Prvi bankovec, ki ga je mamica darovala za patronaž!«
Spravil ga je za spomin, župniku Firminu pa je dal drugega.
Drugič je hotela izvedeti kje tiči ta slavni patronaž, ki je postal počasi glavna skrb njenega dediča.
na nekem posestvu v čistem lorenskem zraku. Posestvo je bilo last verdtinSkega škofa, ki ga je posodil za čez počitnice.
Taki sestanki so bili zmerom izredno slovesni, nekakšna razdelitev nagrad, katerih so bili deležni le nekaferi.
V dvorani je bil silen hrup in razburjanje, kajti za težave in bridkosti preteklega leta je bil vsak najbolj poplačan s tein, če je smel na deželo na počitnice. Na drugi strani pa tudi župnik ni imel toliko sredstev, da bi vso otročad lahko odpeljal na deželo.
Mogoče je sedaj tudi njo »privezal« dobri Bog? si je Mislil sam pri sebi; tako so govorili njegovi tovariši v patronažu, s katerimi se je že dodobra sprijaznil.
Takoj mu je dala petsto frankov, za katere se ji je župnik posebe zahvalil, preden sta odšla.
In počasi so v lepi vili na Elizejskih poljanah vedno več^govorili o organizacijah, o patronažu, o revnih dečkih, o počitniških kolonijah, d četrtin-skih kartah na železnici in o drugih zadevah velike župnijske družine.
Dominik je povsod, kjer je bil le količkaj po-
• Kadar je klical imena izbranih, je bilo tih.o.	ugodnosti	za	otroke,
ko v grobu. Nato pa so nekateri zagnali veselo !	®	oval jimje zniaano voznjonaželeznici in do-
vpitje, a drugim so se od žalosti odprle solze, ker j "j*,. \	'	potrebščine,	ki	so	jih
ubogemu bledičnemu pariškemu otroku je silno ; V2el‘sJf^n.d^- ,. .v	•
hudo, če samo zaradi slabega spričevala ne more j _ . • „ •	;	°*el	Mi	zadnji. Domislil se je
na ono veliko gostijo v naravi, kjer bi se radoval	. , ^.a s' (deSa znanca, ki je imel	tovarno^ za čoko-
zdravega božjega solnca in se igral in skakal po	.	^ri pie.m ^ majhen denar	naročil toliko oo-
zelenih travnikih:	kolade, da je je bilo dosti za vse	tri skupine. Ker
V patronažu so govorili o Marmousetskem	hotel	imeti	kakega	prijatelja^	v	patro-
posestvu kot o starodavnih pravljicah. Vsi odrasli	kupil celo zalogo platnenih čevljev in jih
r	izročil dečkom. '
so že bili tam.
V Marmousetsju so dobivali na pretek mleka i	.KJSfr	0(1	vese!!f'	. .
,	•	i	i*	.	i*xi „	l	zidaj	ni	storil	samo	kakšno	neznatno	dobro
in masla, videli so teličke m krave n konje Ob	delo v j4tronažu,	marveč	mu je Bog vrnil	krasen
žetvi so pomagah na polju, ovi i pos rvi in delali	bankovec za ubog	majhen	novec!. . Mater	in ujca
izlete na goro. V Pariz so se vrnili rdečih lic,	s- —. 4 ..
.	i	J'e zagrabila ona božanstvena omotica organizacij
utrdili so si noge in popolnoma prenovili mozeg. in Dominik je bil najbolj srečen da je lahko na Za one, ki so moral, costa ti v Pa- | glas jziTkel ^vigene	^oMm p^l^S“
rizu, je bilo poletje se hujše kakor zima, ker takrat j Gcvoril -e 0 svo-em vzom in 0 sv*^h	.
so vsaj vsi skupaj prezebali.	■	—..............-
To je župnik dobro vedel, zato si je prizadeval, da bi kolikor mogoče pravično izbral one, ki bodo šli na počitnice.
Gospa Yholdy je gledala svojega sina kako je hodil okoli dečkov, kateri niso bili sprejeti — otroci so takim rekli, da so izgubljeni« — jih tolažil in jim šepetal na ušesa, da se bo morebiti dalo še kaj spremeniti, preden bo odpotoval prvi odelek, da jih bo šlo brez dvoma več na počitnice ali da se bo že kako uredilo. Ko pa je potegnil svoj bel robček in z njim dečkom brisal solze, se je kar stresla od ljubosumja in gnusa. Hu, ali so ti ušivci res že tako osvojili njenega sina!
Toda prizadevala si je, da se ne bi izdala in
Patronaž je bil pretesan, otroci so Se gnetli šle na dvorišču, ker niso mogli vsi v dvorano. Kadar pa je bila kakšna predstava ali kino, je bil tak naval, da se je bilo bati nesreče, ko se je tisoč dvesto ljudi natlačilo v dvorano, v katero bi jih šlo po pravici komaj polovica... Kaj bi bilo, če bi na-stalai kakšna zmešnjava!
Dominik je menil, da bi bilo dobro tudi starše pridobiti; za to pa bi bilo treba primernih prostorov: najprej dvorano za ljudsko posvetovalnico, zraven sobo, v kateri bi imeli zavetje reveži, dalje oddelek za dojenčke enih mater, ki morajo ves dragoviten dan delati po uradih in pisarnah ... »Kaj pa hočeš s tem?« vpraša ujec.
,	 *---------------- .	--------------- »Spomnil sem se, da je poleg našega posestva
»Mama, m vredno! Bolje je, ce ne greste tja!«	da ne bi Dominik opazil kaj se godi v njej. Delala	krasen	prostor,	saj	veste,	kje	mislim,	ona	zapu-
»Pojdem pa sama!«	se je celo	kot bi se ji smilili ubogi otroci; potegnila	šeena	tvornica. Tam	sta	dve	ogromni	lopi,	ki	bi	se
»Ne boste ga našli, ker so ulice preveč zve- je Dominika na stran in mu namignila, da je pri- 1-’: -•---------------------------------------------------------- ’	•	•	■
rižene in po takih krajih niste še nikdar hodili.«	pravljena	pomagati, da bo šlo nekaj več otrok na
Mati pa je tako dolgo silila, da jo je Dominik	počitnice,	ako ne morejo iti samo zavoljo denarja,
neki četrtek	v	juniju	vendarle	odpeljal	v	patronaž.	Dominik je že sam dal precejšnjo vsoto v ta
Pnsla	sta,	ko	je	župnik	ravno	klical	imena	otrok,	namen? ko pa je s]iša]i da ho5e tudi mati nekaj pri.
makniti,’ mu je srce zaplalo od radosti. Bolj kot denarja se je razveselil misli, da se je mati mogoče vendarle predrugačila in da mu poslej ne bo več nasprotovala.
ki bodo šli na deželo na počitnice. Določene so bile tri skupine, ki bodo bivale vsaka po tri tedne
1 Na Francoskem je navada, da imajo deSki, ko gredo k prvemu sv. obhajilu, na rokavih bele svilene trakove.
dali izvrstno prenarediti za telovadnico in društveno sobo pa še za kakšne pisarne, ki bi jih bilo treba le še odznotraj nekoliko urediti... Lahko bi napravili tudi kapelico, o kateri gospod župnik vedno sanja. Kako bi bilo lepo, ko bi bila sredi pai-tronaža kapelica, kamor bi hodili otroci molit. — Samega Boga bi imeli v svoji sredi! Oj, mamica, saj veste, kako srečen in vesel je človek, kadar ima poleg sebe svojega največjega Prijatelja!«
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Čeč.
Izdaja konzorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.