196. številka. Trst, v torek 28. avgusta 1900. Tečaj XXV ,,Edinost [ :hais enkrat na dan. razuti nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina ztinSa : Za celo leto........2+ kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ 6 > za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine r® uprava tse ozira. _ Po tobakarnali v Trstu ?e prodajejo posamezne Številke po fc stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon StT. 870. &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ^ Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogoho Vsi dooisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi 9e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. V edinosti toč Naročnino, reklamacije in oglase ajne-jema upravništvo. Naročnino in ogiasi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tisk:iruu se uubajatii v ulici Carintia štv. 12. l'praviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio štv. II. ntulstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu Slovani v Avstro - ogerski monarhiji. Dolgo, nepretržno vrsto let že služijo razna slovanska plemena avstrijski cesarski dinastiji. Prav za prav pa tu ni na mestu izraz =služijw«, ker ne označuje točno onega razmerja, ki je vladalo neprestano mej avstrijskimi Slovani in av trijskim prestolom. Temu prestolu služijo, ali prav za prav ne služijo oni življi, ki avstrijskega cesarstva ne smatrajo za svojo pravo, trajno očetnjavo, marveč le začasnim gospodarjem; in to so: nemška, italijanska in madjarska irredenta. To nam priča zgodovina njih politike in zgodovina dejanj, to nam pričajo vsakdanji dogodki in pojavi vse propagande njihove. O Slovanih v avstrijskem cesarstvu pa se more reči, da istemu niso le služili, marveč zanje živeli in umirali! Vse, karkoli je imel Slovan v teku dolgih let, vse, karkoli je premogel duševno in telesno, vse je v ljubezni in zvestobi polagal na žrtvenik temu cesarstvu. Ničesar ni pridržal ni za-se. ni za koga druzega, vse je vestno izročal avstrijski državi. Popolnoma je pozabljal na-se, kadar je šlo za blagor, srečo in in slavo Avstrije, umrl bi bil tisočkrat mesto enkrat za ljubljeno cesarsko hišo. Iz njegove krvi in njegovega znoja so rasli Avstriji moč in slava, napredek in prosveta. Slovan je bil oni krepki, neomajni steber, ob katerem so se v prah razbijali vsi sovražni navali, na katerem je slonelo vse poslopje avstrijske države. To je neizbrisno začrtano v zgodovini. A še nekaj druzega nam spričuje zgodovina . . . To pa je tako temno, nečloveško, da človeku drhti roka v neizmerni boli in srdu ob onih zgodovinskih pričah . . . Kako plačilo je dobival slovanski rod za svojo neizmerno ljubezen in zvestobo, potrjeno v potokih krvi in znoja ? ! Ni-li bilo to plačilo najokrutnejše zatiranje, zapostavljanje in za-sramovanje ? In niso-li i>ili oni, ki so bili vedno povabljeni na gostijo za vladno mizo: Nemci, Italijani in Madjari, torej oni narodi, iz katerih je v z rasi a ona propaganda, ki smatra te narode le kakor nekake začasne najemnike avstrijskega cesarstva?! Niso-li avstrijski državniki izročali Slovane tem činiteljem na milost in nemilost ter jim dopuščali, da so v prah teptali sveta prava Slovanov P O D L T S T E K Kislo mleko. Crtica. — Spisal Gromozenski. in da so vadljali za njihovo posest? Da, kakor je nepretrgana bila tista patrijotična zvestoba in udanost, Slovanov, tako so tudi nepretrgana žaljenja in zatiranja, katera so isti prestajali od avstrijskih vlad. No, uboga slovanska para je udano prenašala tudi brce m krivice. Ljubezen in zvestoba do dinastije je prešla Slovanu v meso in kri in zdelo se je, kakor da bi njegovo čutstvo: njega fenomenalna ponižnost in skromnost mogla prenehati le tedaj, ako bi prenehal tudi on — da bi mogla umreti samo z njim... Prišlo je drugače; avstrijski Slovan se je vzbudil in se je jel zavedati sramotnega svojega položenja, • a zavedel se je tudi svoje moči — samega sebe! . . . In ono Čutstvo ponižnosti se je začelo majati, padati, umirati ... on pa je jel vstajati, ponosno je dvignil glavo, in kjer mu je preje v očesu trepetala udana, bolna solza, ondi zdaj sije ogenj zavesti o svojem dostojanstvu. Dolgih dob in neštetih ponižanj je trebalo, predno smo se Slovani počeli sramovati svojega položenja, predno smo dospeli tako daleč, da moramo najostreje obsojati onega rojaka, ki še ne čuti, da je nastopil čas najodločneje borbe ne le za ekzistenco, ampak tudi za narodni ugled in narodno čast. Da, da, takega človeka moramo dolžiti narodnega izdajstva, ali vsaj narodne mlačnosti! Tako daleč nas je pritirala nesrečna politika avstrijskih državnikov. To je famozna politika, ki ne kaže ni-kakega napredku potom evolucije, ki v svojem razvoju tako daleč zaostaja za razvojem narodov države! Ta politika peha od sebe češki narod ter pošilja proti njemu v boj nemške kričače, katerih težnje po veliki večini segajo preko avstrijskih mej : ta politika dopušča, da se mora narod, kakoršen je češki, puliti s takimi ljudmi za svoje sveto pravo ; ta politika stremi za tem, da bodi Avstrija nemška država, z nemškim državnim jezikom, z nemškim nadvladjem! Je-ii mar Avstrija narodno jednotna država, kakor n. pr. Francoska in Rusija ?! Ne! In vendar tlačijo Avstrijo v nemško uniformo ! Ako bi že hoteli govoriti o Avstriji kakor o narodno jednotni državi, potom bi jo mogli opravičeno zaznamovati le kakor slovansko državo! Kajti nje veliki sestavni del so Slovani. Naravnost nedonmno je torej, zakaj se ta država tako brani priznati to Da je mila čitateljica prišla malo prej, videla bi bila, kako in kaj je delal naš kvartet v lopi; zdaj so pa odstranjene že mah) ne vse priče tega dela, saj je rudečelična »F...f...ff...ifif...ffff.. c se je razlegalo po grajska kuharica, s poetičnim imenom Špela, senčnati lopi v gaju pred gradom Zatičje. ' z belo »a v bo« na glavi, znosila že vse spraz-Sioer se to, kar se je razlegalo, ne sme njene sklede in skledice, krožnike, nože, vi-ravno, v pravem pomenu besede, prištevati k lice, žlice, čaše in steklenice v svojo kuhinj- glasom, a razlegalo se je vendar, če tudi nerazločno; a kar je tudi nekaj vredno: če-teroglasno. sko kraljestvo, da jim vrne ondi isto čistost, ki so jo imele pred — kosilom. Na mizi so samotarile le še štiri mične V lopi so bile štiri osebe, ki so v naj- porcelanaste škudeljice. V vsaki je bil še na lepši muzikalični složnosti — sopihale. Gospod Stojan, trebušasti grajščak zdrave barve, splošno zdrave, sosebno pa na nosu, je vlekel svoj »f« v basu : njegova dosti raz-ploščena, to se pravi, prerejena soproga z zalitim in bliseečem se obrazom, d regal a je svoj :>f« v sferah alta ter ob enem strastno tak-tirala s pahljačo: krona njiju zakonske ljubezni, srčkana osemnajstletna Vanda je bila prevzela partijo soprana — sopihala je »pia-nissimo« v superlativu ; »f« v tenorju pa je izvajal doktor Kralj, mlad profesor iz Celja, ki sicer vse svoje življenje ni dosegel visokega »e«, pač pa je bil že nekaj Časa \ an-din ženin. Sopihanje, pošteno sopihanje, kakor ga opazujemo na naši četorici, more biti pač le posledica trudapolnega dela. dnu sladek ostanek črne kave, kar je privabilo neštevilo muh in jim zmešalo glave, ker zaletavale so se od jedne posodice v d^ugo. V naglici je pač marsikatera zgrešila pravo pot ter se zaletela na tisti posebno vidljiv nos gospoda Stojana ali pa celo na lice milostne gospe, kar je res presegalo vse meje drznosti in zaslužilo celo večjo kazen, niti solze in jok ; no, gospa Stojanova ni poznala teh naravnih posledic ter je le skremžila levo polovico obraza in na pol zatisnila levo oko. — izdajic in denarja lačnih mamelukov, ki pripravljajo zistemu ugodno pot na domači zemlji. Koliko narodnih muČenikov iz vseh slojev imajo slovanske narodnosti na Oger-skem ! Kake nezaslišnosti se gode na Reki in v hrvatskem Primorju, kjer se gazi sveto hrvatsko pravo ter se hrvatska zemlja proglaša za madjarsko last! Pa kaj bi govorili nadalje : ni je sploh gorostasniše stvari, nego je vladni zistem v obeh polovicah monarhije : ni je gorostasnejše, j a tudi nemodreje politike, nego je ta, ki je naperjena proti Slovanom monarhije. V edino tolažbo v teh nenaravnih razmerah nam more biti le zavest, da se slovanski narod probuja, da se zaveda krivice, ki se mu godi, da se je začel otresati su-I ženjskega duha ter da je prišel do zavesti, da more le iz sebe crpiti moč in ono energijo, s katero si more izvojevati svoje pravo : pogoje za življenje in razvijanje. Politični pregled. TRST, 2š. avgusta 1900. O velikem taboru na gori Kip pri Roudnicah, d oz najemo iz dunajskih listov, da je bilo zbranih do 30.000 ljudij. Govorili so zastopniki raznih strank. V imenu mladoče-ških poslancev je govoril dr. Gregr, ki je označil centralistiški zistem kakor vir vsej mizeriji. Na Dunaju nima narod češki nobenega prijatelja. Jedini prijatelj narodu je — narod sam. Zaključil je z apelom za slogo med vsemi češkimi strankami. V istem zmislu so govorili zastopniki Staročehov, narodnih delavcev in agrarcev. Na shodu je bil« tudi socijalistov, ki pa so se vedli pasivno in niso motili zborovanja. Znamenite so besede, ki jih je izustil dr. Baxa v imenu radikalcev : »Država nič ne briga Cehov in uničenje parlamenta je prva etapa v dosego državnega prava. Za parlament ne sme biti p a r d o n a. Tudi za Ćehe ni bilo nikdar pardona z Dunaja, in zato se morajo zdaj revanširati. Dopolnilna deželnozborska volitev na Koroškem. Iz Celovc a nam pišejo dne '27. avg.: Včeraj je »bauernbund« določeval kandidate za dopolnilno volitev v dež. zbor v okraju Rožek-Beljak-Paternijon. Volitev bode dne 15. sept. Oficijelni kandi- »Mamica ljuba! Ne jezi se! Saj veš, da ti je zdravnik prepovedal vsako razburjenje«, se je oglasila Vanda. »No, da, le priskoči na pomoč svojemu gospodu ženinu; pa to vam povem, gospod Kralj«, skoro razžaljivo je ignorirala vse njegove naslove : doktor, profesor — »da me greva, zelo greva, da sem vas uslišala; sicer I pa danes še ni sodni dan.« »Mamica moja! Jaz, jaz sem ga usli-■ šala, ti si pa rekla, da smem«, pripomnila je 1 Vanda šegavo in naslonila svojo zlatolaso glavico na profesorjevo ramo. Gospa Stojanova je gledala grdo, profesor pa ne. Le ta je začel potrjevati resničnost Vandinih besed s tisoč ljubeznivostmi na adreso — Vande. Ob tej priliki dodamo lahko, da so bili Vandini lasje plavi, spleteni v dve dolgi in debeli kiti, viseči po nje.iem hrbtu, na koncu vsake kite je bil vpleten višnjev trak, a oči, tiste velike oči, včasih zelo sanjave, včasih pa polne ognja in šegavosti, so bile seveda modre — ; usta majhna s karminovo-rudečimi ustnicami. Ko je dr. Kralj tako poklanjal Vandi dokaze svoje velike ljubezni, se je gospa Stojanova menda zamislila v tiste čase, ko je še sama bila izpostavljena takim atentatom. (Pride še.) dat »bauerbunda« je I>£X bivši posl. Unter-kofler, ki j>a je izjavil, da mandata ne sprejme. Na to se je predstavil graščinski oskrbnik S c h 1 u d e r m a n in po daljšem besedičenju je obveljala njegova kandidatura z neznatno večino glasov. — Kakor kandidata sta dalje nastopila L e p u s c h i t z iz Mlinarč in profesor B i 11 n e r z Dunaja, za katerega so Vibljani. — »Bauernbund«, ki zlasti slovenskim volilcem ob vsaki priliki propove-duje, da naj kmet voli le kmeta, je torej svojim oficijelnim kandidatom postavil nekmeta, gračinskega oskrbnika! To si treba zapomniti ! — Na shodu, ki se je vršil v Stubenu ob Paternijonu, je bilo navzočih več poslancev, med njimi v lepi slogi in ljubavi baje tudi dr. Steimvender in dr. Art. Lemiseh. — S 1 o v e n c i s e volitve ne udeleže. Spremembe v Srbiji. Dan za dne- Ti obrtniki bodo živo zadeti v svojih in- finitivno zaključena ena doba, ko so se tresle vse vlasti, ako je Anglija zarožljala s sabljo. To je bil moralen polom, ki se absolutno ne da več popraviti. No, glede oslobojeuja Bu- rov samega pred angleško invazijo, je prišlo bička — javna morala! Če bodo zaprti oni stracij, da mi o tem ne treba zgubljati več niti besedice. A na nekaj drugega bi V-is drug če. nego so želeli prijatelji slobode in samostojnosti obeli republik. Anglija je jela pošiljati novega vojaštva, četo za četo, vse, kar je sploh mogla poslati.. Tako so Angleži zbrali v južni Afriki moč, ki je pomenjala strašno — premoč. Ne razmerje med silami na obeh straneh je bilo prekričeče. Pričela se je doba umikanja Burov. Hrabri Cronje se je branil heroično, ali podlegel je premoči. Slednjič je vrlini poveljnik Roberts zašel glavno mesto Transvaala. Simpatije pa so ostale na strani Burov in svet je z iskrenim sočutjem spremljal njihovo obupno borbo. In jo spremlja — še danes. Da, še danes. Roberts teresih in ž njimi tudi njih gostje v svoji, rekli bi, osebni slobodi. Tudi o tem nismo rad opozoril, na neko pomoto, ki se mi zdi uverjeni, da bo od te odredbe imela, kaj do- sila važna. Slovenski listi, in po njih neki nemški, so pisali, da je bil tisti famozni napis «Trst svojemu kralju » na traku venca, katerega so neodrešenci položili na grob lokali, kamor so mladi ljudje radi zahajali in se pozabavali, pa pojdejo nekam drugam, kjer ne bo zaprto. Saj se umemo. Ce kdo j kralja Humberta. O tem ni nič znano. Mo-pričakuje, da se omeji žganjepitje, se [bržkone j goče, da je bil tudi tak venec. To pa vem jako moti. Mi se bojimo, da bo efekt na- gotovo — saj so pisali o tem vsi tuk. listi sprotni. Pripoznavamo sicer, da je mnogo ostudnih prikazni, ki prihajajo iz žganjarij. Ali neštevilo je tudi takih slučajev: oče, hite na delo, ali iz t'ela, le mimogrede spije cašico žganja; če bo pa zvečer in zjutraj žganjarija zaprta, držal si bo žganje doma in bati seje , da so Tržačani, Goričani, Istrani in Tren-tinci o pogrebu nosili zastave, na katerih je bil napis: « Našemu kralju, katerega smo pričakovali*. S takimi zastavami so demonstrirali pred poslopjem avstrijskega poslaništva na način, zelo, tla bo potem pila vsa družina in ko- kakor ste pisali tudi Vi. likor bo!! j Čudim se, da tesja ni poročal noben list Pa še nekaj — tisto dovoljenje, preko i v Avstriji, niti «Piecolo» ne, ki je vendar je pač prišel v Pretorijo, ali s tem je bilo ure, če kdo plača takso. To je zopet tista tako hlastno pograbil vse, kar Je moglo po- vom nam prinaša brzojav vesti o velikih j zaključeno njegovo »zmagoslavje«. Kajti vse j običajna prikazen. Veliki, to je oni, ki imajo kazati neodrešence v pravi luči. akcije njegove od tistega časa naprej potrjajo 1 cvetoča podjetja, bodo cveteli dalje, ker mo- le že prej dokazano impotenco angleških ge- rejo plačati, onim pa, katerim gre slabo, in j teljem. neralov in vso mizerijo v upravi angležke j ki ne morejo plačati takse —poj de še slabše. spremembah v.Srbiji, zlasti, kar se tiče personal ij. Iz vseh teh poročil moramo sklepati, da se hoče mladi kralj popolnoma emancipirati od vseh oseb, ki so v kakoršni-koli zvezi z , vojske. V noveji čas se skoro vse brzojavke Da-li je t<* v interesu države — dvomimo ! Milanom. Pa tudi kraljica Natalija nima, ka- Robertsove pričanjajo s stereotipnimi bese-j Zakon je zakon in ga treba spoštovati, kor kaže vse, nobenega upliva več :ia mla- dami : Bojim se, in burski general De\vet Menimo pa, da nikdo ne more braniti priza-dega kralja. To moramo sklepati iz današnje je danes v strah vsem angležkim vojakom, detim, da zakonitim potom uvedejo akcijo v Blagovolite priobčiti to svojim čita- Občinstvu naznanjamo, da se je gospod Fran Mandic preselil v uliei ('assa di Risparmio št. 2 nad restavracijo na stari borzi. Vsprejema oil '-»—L ure popoludne. Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. brzojavke, ki javlja, da je bivši minister Jo- Njega v prvi vrsti je hotel Roberts ujeti, v dokaz, da ta najnoveja reforma zelo potre- i deželnem sodišču obsojeni: tesar Andrej van Gjaja imenovan diplomatiškim zastopni- resnici pa De\vet lovi in goni angležko voj- buje — reforme! kom Srbije v Sredcu, isti Gjaja, ki je osebno j sko. Naj bo že konec tej krvavi tragediji posredoval, ko so kraljico Natalijo s silo po- stavili iz Belegagrada na avstrijska tla v Zemunu. Obče znano je bilo tedaj , kako se je kraljica Natalija takrat trpko izražala o Gjaji in dejstvo je, da Gjaja od leta 1892. semkaj ni našel milosti v očeh kralja Alek-sandra. Dogodki v Kitaju. Še vedno, neprestano in od vseh strani prihajajo retrospektivna Quintavalle, katerega so aretirali zaradi raz-Dajte liam vode! Iz sv. Ivana nam j grajanja v neki tuk. gostilniei, po § 523. kaz. zak. v tri tedne zapora ; 42-letni že kaznovani dninar Anton Stok zaradi hudodelstva javnega nasilja v 7 mesecev poostrene težke ječe in 27-letni Silvij Fattori iz Tremigne Aretiran deserter. Neka tukajšnja potniška agentura je poskušala včeraj predpo-ludne, da bi nekega Petra 1». iz Lopuda v Dalmaciji, skritega na vozu za prevažanje po- tak ali tak, dvojno ostane neizbrisno: I >le- j pišejo : Ste-li kedaj videli ali srečali, ljudje steč dokaz, kaj zamore narod, ki ljubi svojo božji, voznika z onim tradicijonalnim sodom slobodo, in pa temeljita korektura vode? Kakšna čutila vam je sploh zbujal splošnega menenja o vrednosti oni imenitni sod? Menda se malokdo zmeni angleškega orožja! za oni sod, kajti drugače bi ga že davno več j pri Veroni zaradi poskušene težke telesne Iste simpatije, ki so spremljale Bure na ne vozili po prosvetljenih ulicah dvajsetega poškodbe v 2 meseca poostrene težke ječe. bojnem polju, so spremljale tudi odposlanstvo, stoletja! Ni-li to sramota za vseh, da nas ki sta je vladi južnoafriČanskih republik od- občina pita z odmerjenimi korci \ode, med poslali na razne dvore, da bi izposlovaio po- tem ko je svet, po katerem hodimo, poln poročila o vzetj u Pekinga. Kar je re-s je res: to sredovanje vlasti v tej krivični, nejednaki vode! Kjer bi le skopali ali zvrtali, prišli bi je bil briljanten vojni Sin. Umeje se ob sebi, da borbi. Kakov je bil temu odposlanstvu vspre- do žive vode, s katero bi napajali žejno bistva, spravila čez italijansko mejo, od ko- zastopniki oziroma poveljniki posamičnih vlasti jem v evropskih prestolnicah, to vemo vsi. ljudstvo, ki dobiva sedaj toli odmerjeno ko- der jo je podjetni mladenič, ki še ni zado- kolikor le možno kažejo svoje vojaštvo v j Ali jih niso niti vsprejeli, ali pa so obžalo- ličino vode, da ne more nikakor izhajati z stil svoji vojaški obveznosti, mislil popihati v lepi luči. Obče se pri poznava vrlina Japon- \ vaje majali z rameni. »Mednarodni oziri«, njo. Sploh ne moremo umeti, kako morajo Ameriko. A že na Greti gaje dohitela oso« 1 a cev. Fraucozka vlada je dobila od generala »načelo nevtikanjac — to je zadušilo klice ljudje živeti brez vode, ki je ravno tako po-' v osebi policijskega oficijala Schabla, ki je Freva brzojavko, v kateri isti navdušeno go- pravice, človeeanstva, luimanitete. Po neka- trebna, kakor zrak, ki ga dihamo?! Koliko j aretiral begunca in dotičnega agenta, vori o vedenju francoskih vojakov. Poročilo j ter i h mestih so jih sicer res vsprejeli uljudno ki'on se izdaja za voznike, ki prevažajo vodo Dražbe premičnin. V sredo, dne 2'.*. generala da je vzbudilo veliko zadoščenje v in so jim tudi izražali sočutje, ali pomagal — v morje. Da, v morje jo vozijo, kajti po- avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled francoski javnosti, tako, da so nekoliko poto- ni nihče. V Petrogradu pa je narod odpo- tem, ko jo vozijo že trideset let, ali imamo naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- laženi celo tudi oni, ki so bili ozlovoljeni radi j slanstvo Burov vs prejel neopisnim navduše- kaj haska od tega? Ali bi ne bili za tiste vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: imenovanja nemškega maršala \Valdersee - ja njem. Že na varšavskem kolodvoru so jim tisoče že lehko napravili po vsej okolici vod- na Corsu 22. usnje : ulica J'ivarnella (alla vrhovnim poveljnikom zveznih čet v Kitaju, j prirejali največe ovacije. Ruska javnost seje njakov in vodovodov?! ker so uverjeni, da bodo francoski vojaki v j brezpogojno postavila na stran Burov. Vče- Čudim se, da se sploh tako malokdo vseh slučajih znali delati čast francoskemu raj pa je došla vest, da je car Nikolaj za- poteguje za tako važno življensko vprašanje, orožju. General Frev javlja s posebnim za- stopnika južnoafriških republik, dra. Levdsa, Lanjsko leto je bil sicer v »Edinosti* doščenjem, da so se dne 16. t. m. na vzetju j vsprejel v avdijenci. To je vsakako jako dof)i^ ki je reilienskl vestnik. Včeraj: toplot ikinga francoski vojaki borili skupno z ru- važna vest. Brzojavke iz Petrograda javljajo, - uri im oddelkom. , <]a je javnost prepričana, da ta avdijenca ne ni veS zinIl ua to. Qe kdo sproži kako 275 C°- ~ Tlakomer ob 7. uri zjutraj To zaooscen Peki sk Vsestransko in brezpogojno pa se priznava : ostane brez posledic za dogodke v južni Afriki. pametno miS(fl, zakaj ne bi jo potem obde- Grotta), vino; ulica S. Marco is, pohištvo ulica S. Marco <>, pohištvo; na trgu Rosa rio 1 in ulica Nuova 14, pohištvo; ulica S. ('a-terina 1, pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer lae 1.1 Danes plima ob 1048 predp. in ob 11.t> prvenstvo — a to ne le glede bojev v Pe- j Mi želimo najiskreneje, da bi se to uresničilo: 1<)Vali in j0 veduo in veflno ponavljali, javno j P°P*; °seka ob ^ pre^lpoludne i«. ol> 4.44 kingu, ampak sploh — ruskemu orožju. Obkoljenci na angležkem poslaništvu v Pekingu so imeli do 3. avgusta — glasom poročila Pokolikova, ravnatelja rusko-kitajske banke v Pekingu — 78 mrtvih in 160 ranjenih. V Pekingu sestavljajo baje spremstvo, ki bo imelo nalog, da ranjence sprovede v Tienčin. Vojna v južni Afriki. Zgodovina pozna malo vojen, ki so bile izzvane na toli frivolen in ciničen način, in iz tako nizkih razlogov, kakor je bila izzvana vojna Angležev proti republikama v južni Afriki. Zgo-i da bi car, čegar velikodušni inicijativi imamo ja zase|m0f dokler bi se ne vresničila ? ! Ali P<>Polmlne- zahvaliti jedno naj plemeni tej i h akcij, mirovno konferenco v Haagu, preprečil ali pa vsaj ublažil, kar je angleško nasilje storilo v južni Afriki. Želimo to kakor človekljubi in kakor Slovani. Kakor Slovani moramo še posebno želeti, tla Slovanstvo začne izvrševati ono veliko misijo, katero mu prisoja za bodočnost naš slovenski pesnik: Slovan bodi pre-i p o r o ti i t e 1 j Človeštva! smo kakor otroci?! Pride kaka druga senza-cijonelna novica in evo: hitro pozabimo, da sin o žejni. «Avantf» je imel v novejšem času tudi Vesti iz ostale Primorske. Bralno d ruš to »Kras« v Sko- več člankov rudi vode. Ali nima torej tudi , pem vabi na veselico s plesom, ki jo priredi vsa okolica zgornja in spodnja vse pravice v nedeljo, dne 2. septembra na krasno odi- klicati votle. Posebno zdaj, ko kopljejo pri Čenem dvorišču gostilne »Zingarca* s sode- SV. Ivanu oni čudoviti rov, vsahnili so viri lovanjem domačega pevskega zbora v proslavo premnogim posestnikom v bližini. Ti so šli ; 400-letnice združenja Goriške s Habsburško na magistrat pritoževat se: tam so jim hoteli hišo in Nje**. Vel. cesarja 70-letnice. Vspo-® T i " ... _ v « dati neznatne otlškodnine. Ker jih ti nist> ho- red: 1. Dav. Jenko: »Naprej«, godba. 2. 1 iZdoKc VColl. teli, molčijo vsi in čakajo! Ali boste še dolgo Pozdrav. 3. I. pl. Zaje: >1' boj!«, godba. 4. 4 I r it i • * Nov red za zapiranje oziroma odpi- vsi molčali in čakali, ali ne b;>do vaša žejna H. \olaric: »Slovenski svet, ti si krasan«, dovina pa pozna tudi malo slučajev, ko bi se railje javnih lokalov je stopil z današnjim grla hrčala in vpila tako, da si bodo mašili zbor. 5. Boris Miran: »Medeja«, deklamiije bila vsa poštena srca širom sveta tako so- 'dnem v veljavo. Restavracije in pivarne, spo- ušesa vsi gospodje od magistratnega koncipjenta i gospodična Marica Zivčeva. »*>. Dr. B. Ipn-glasno postavila na stran jedne vojujočih j jene s hoteli, se morajo zapirati o polunoči, pa do dunajskega poslanca in ministra ? j vec: »Domovini«, godba. 7. A. Kazinger: Strank, kakor se je ob vojni mogočne An- veče gostilne ob 11. uri, manje krčme in pi-i Ne pustimo se vedno slepiti 7 onimi »Za gore soluce mi zahaja«, moški zbor glije proti Burom ves civilizovani svet po-j varne pa že ob 10. uri. Kavarne ob 1. uri. projektiranimi vodovodi, ki so požrli že mili- samospevom. 8. »Venec narodnih peami«. stavil na stran Burov z vsemi prisrčnimi | Žganjarije se smejo odpirati še le (»b uri jone , temveč zahtevajmo občinskih vod- j godba. 9. A. Hajdrih: »V sladkih sanjah«, simpatijami svojimi. Ko je Anglija zgrabila ' zjutraj in se morejo zapirati že ob 8. zvečer. Kdor njakov!'.! .ški zl >or. 10. »Valček«, godba. 11. za meč, da ga namoči v krvi priprostega, hoče imeti odprt svoj lokal preko označene Tudi napredek- Pišejo nam: Te tlni j »Svojeglavneživesela igra v enem dejanju. malega, a pobožnega in svojo slobodo nad J ure, mora plačati takso 2 K za vsako uro. Vam je bilo sporočeno, tla so si tukajšnji j 12. Ples. — Začetek veselice točno ob o. uri vse ljubečega naroda Burov, se je po vsem | Naša sodba je taka, da je zakonodajalec i Srbi oskrbeli nove zvonove. Danes Vam ho- popoludne. Svirala bo veteranska godba iz svetu ra legal glas ogorčenja in zgražanja, saj je ! s temi odredbami streljal nekoliko preko cilja. I čem nekoliko opisati, v čem tla je napredek. Mavhinj. Vstopnina na veselico 40 st. za Tega, kar je hotel zadeti, bržkone ne zadene, | Prejšnji zvonovi so bili vliti leta 17S2 in no- osebo, otroei 20 st.: k plesu 20 st. za vsako bilo znano in neutajljivo, da je do tega grdega atentata na ljudsko slobodo, mednarodno pravo in humaniteto došlo le na željo in zahtevo izvestnih kapitalistov-vampirjev in požrešnih borzijancev. In ko so potem prišli porazi Angležev, ko se je vojaški renomd Anglije jel topiti preti svetom kakor sneg na pomladanjem solncu, ko je bilo torej nade, da nezaslišano nasilje dobi zasluženo plačo, tedaj so srca širom sveta vriskala radosti in zadoščenja. Anglija je bila zadeta v živo, osramočena pred vsem svetom. Udarec je bil hud, ker je bilo razkrito, tla njene baharije in večna žuganja proti vsakomur, ki se jej postavlja na pot na nje grabežljivih akcijah, nikakor ne odgovarjajo nje resnični vojni moči. Z nje porazi v južni Afriki je bila de- pač pa zadene nekaj, česar menda ni hotel sijo ta le nadpis : zadeti, ali bi vsaj ne smel zadeti, to je: celo vrsto obrti v nje ek/.istenčnih pogojih. Ve- gestinae Anno 1782 — La-I>aei lika mesta imajo pač svoje posebne odnošaje j Ioanis Jacobus Samassa». in vsletl teh — recimo kar naravnost — svoje cM*unificentia congregationis Iliricae Ter- fudit me točko: sedeži 20 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. X Sla v nos t v Sežani, ki jo je priredil gospejni odbor Rdečega križa v proslavo 400-letnice združenja Goriško-Gradi-ščanske z dinastijo Habsburško in proslavo trgovinah z jestvinami. Predno je prišel domov, povečerjal, se malce osnažil, se podal na čašo vina, in došel tlo gostilne, je baŠ (Podaril J van Skuljevič 1900). Drugi obnovljeni zvon nosi stari latinski nadpis, kar je ostalo z ozirom na to, da je istega podaril Novi veliki zvon, ki tehta l. avgusta t. 1. imenoval svojim častnim občanom, na čemur mu od srca Čestitamo ! * U p r a v 11 i s v e t nove kreditne banke v Lj u 1) 1 j a n i se je Konstituiral sledeče: predsednik g. Ivan Hribar, župan ljubljanski, njegov namestnik g. Josip Spi-talskv, ravnatelj dunajske filijalke «Zivno-stenske banko na Dunaju. Upravni svet je nadalje imenoval ravnateljem s pravico pro-kure g. Ladislava Pecanka; naduradnikom in ravnateljevim namestnikom gosp. Karola Peterja, likvidatorjem g. Ferd. Sajovica, blagajnikom g. Josipa Vlacha, knjigovodjo g. Otona Balzerja, uradniškim aspirantom g. Edvarda Pogačnika. Banka začne svoje poslovanje s 1. septembrom. Štajerske vesti. — Š k a r j e d r ž. p r a v d n i š t v a v Celju so zopet strigle zadnjo «Domuvino». Bog vč kaj takega je hotela priobčiti «Do- movina«, ki ima vendar že toliko izkustva v stvareh, ki nikdar ne najdejo milosti v očeh slavnega državnega pravdništva ? ! — Celjska mafija zopet vrši svoje čedno rokodelstvo. Ker se jej o belem dnevu ne nudi tako lahko prilika, da bi se dejanski znašala nad slovenskim prebivalstvom, je izbrala noč za svoje -lasti v Celju, da-li ni ravno njih dolžnost, zaustaviti grdo rokodelstvo tistim divjakom v službi velenemŠtva ? ! Vesti iz Koroške. tPost festum*. Iz Celovca nam pišejo dne 25. avg. : Zadnji čas so bili razni listi polni navdušenih poročil o svečanostih, ki so se vsepovsodi prirejale v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice. Iz Celovca takega i poročila ni bilo in ga tudi ni moglo biti, ker je bilo slavlje tu prav — klaverno. Nemško-; nacijonalna gospoda, ki nosi tu 'zvonec, je pokazala ob tej priliki zopet pravo svoje mišljenje! Zato je treba, da se tudi «post festum» nekoliko pomudimo pri teh dogodkih. — Celovški mestni zbor je sicer sklepal o dostojni proslavi cesarjeve 70-Ietniee, a od dna duše ti sklepi gotovo niso prišli. Na predvečer rojstnega dne je bila bnkljada, ka- Pomagali so predsednika ; sta pevski društvi «Frohsinn» in »Eintracht» zapeli nekaj pesmij. »Mannergesangsverein» pa, v katerem imajo glavno besedo mladi uradniki z g. Dobernikom na Čelu, ni hotel sodelovati — iz znanih vzrokov ! ! Razsvet- agent Ivan Pavlovic je stavljen na razpolago. Ustaja na Kitajskem. PETROGRAD 27. (K. B.) »Upraviteljski vestnik« javlja: Brzojavka državnega svčtnika pl. Giersa iz Cifua z dne ll>. t. m. pravi: Zvezne čete so po boju vzele Peking. Pred njihovim dohodom so Kitajci zopet napadli poslaništva. Smatram za svojo dolžnost, da potrdim izredno junaštvo vseh braniteljev cesarskega poslaništva. Isti so se dva meseca bojevali dan ža dnevom. — Dvor je zbežal iz Pekinga. Ni še znano, kateri mist:i so še v Pekingu. LONDON 27. (K. B.) Dopisnik lista >Times« javlja včeraj iz Shanghaia, da zarota, katero so zasledili nedavno v Hanukau-u, ni bila obrnjena proti tujcem, ampak je imela revolucionaren značaj. YOKOHAMA 27. (K. B.) Korejska vlf.da je obvestila japonsko, da razvrsti, kakor je želela poslednja, mogočno vojsko na severni meji Koreje. Nemiri da so navstali vsled krajevnih prepirov ne pa iz sovražtva do tujcev. Vojna v južni Afriki. LONDON 27. (K. B.) Lord Roberts poroča o operacijah, vsled katerih je bil polkovnik Ridlev, katerega je 1000 Burov pri AVindburgu napalo in obkolilo, osvobojen. Ridlev je od svojih 250 jezdecev zgubil več nego 30 mož. — Ridlev poroča, da se je v Harrvsmirhu udalo 169 Burov; LONDON 27. (K. B.) Listi priobču-jejo brzojavko iz Pretorije, glasom katere je lord Roberts izdal proklamacijo, da posestniki zemljišč, kjer se nahajajo rudniki, morajo dačo, dolžno transvalski vladi, plačavati v roke uradnikov, ki jih je postavil lord Roberts. LONDON 27. (K. B.) »Morning-Post« javlja dne 25. iz Belfasta, da je lord Roberts istega ilne zjutraj rekognosciral močno bur- sko stališče na hribovju, 8000 vartiov od ljave v Celovcu ni bilo! Trgi, vasi, druga | ko|odvonu Buri so ziutrn] streljali na čete tero so priredili mestni gasilci. 0111 iz okolice. Pred hišo dež. kov. Pri nas n. pr. moramo sprejemati plačila v srebrnem drobižu le do 50 kron, v niklju le do 10 [kron in v bronu le do L krone. Nekako srednje stališče med drobižem in glavnim kovanim novcem zavzema srebrni novec, ki je ostal v prometu od vrednot, katere so bile preje v veljavi. To velja n. pr. v Avstro-ogerski glede srebrnih goldinarjev, ki so ostali od avstrijske vrednote v prometu. Te goldinarje mora vsakdo sprejemati v plačilo za dve kroni (= 1 goldinar); srebrni goldinarji imajo torej prisilni kurz (ceno), ravno tako kakor glavni novec, a ne da bi imeli polno zlato vrednost kakor poslednji. Vsled te manjše vrednosti smatramo ta denar za drobiž, a z razločkom, da je njegova plačilna moč neomenjena ter da ga ne kujejo na novo. Na isti način krožijo na Nemškem srebrnjaki prejšnje tolarske vrednote, a na Francoskem srebrni komadi po "1 frankov odpravljene dvojne vrednote. Raz ven kovanega denarja (novca) so. v prometu še bankovci ali papirnati denar. Tu moramo razločevati : ali bankovci (listki) le nadomestujejo pravi denar (glavni novec), ali pa imajo značaj samostojnega denarja (papirnata vrednota). Trgovinske vesti. Budimpešta 23.Pšenica za oktober K. 7<>6 do 7-67 Pšenica za april 1001 K. H.05 do K.I Hi K. Rž za oktober K. 7"07 do 7"0rigatlo Stephensonovo na levem krilu, stolno mesto Celovec pa je bilo v pravi prav- istotako na sre(iiš5e angleške kolone. Angle-jcati — nemški tmini! Pravijo, daje Beljak ško topništvo je odgovarjalo vspešno. veliko bolj »radikalen*, nego Celovec; če: * t cv- T- t> rT - • • • ....... Dl NA»J 2 i. (K. B.) Hrvati izgnani iz je to tudi res, gotovo je tudi bolj takten. lam je bila ta večer prav sijajna, prekrasna razsvetljava, katere v Celovcu ni bilo! — Transvaala, so se sinoči odpeljali čez Trst v domovino. Tudi Nemce, Francoze, Italijane . 1 m , ........ in Holandce so Angleži izgnali iz Johannes- Mesto je razobesilo zastave, med njimi je bilo i. _ . . . . .... zlasti veliko — frankfurtaric, katerih tu ob I nobeni priliki ne primanjkuje! Tuđina mno-| gib zasebnih poslopjih je plapolal ta znak — blaženega vsenemštva ! K slovesni maši v stolni cerkvi je prišel od občinskega zastopa samo župan Neuner z odbornikom ■— prote- i stan to m — Roschnerjem. Nemški nacijonalci so se odlikovali po svoji — odsotnosti I Kako krasno se je Oui dan n. pr. obhajal ob vrb-skem jezeru, zlasti na Vrbi in v Poredah, kako lepo tudi po drugih krajih — in Ce- : lovec.....Nočemo pisati rekriminacij, a j »meminisse juvabit!« — Iz Mi Iš ta ta blizu Š pitala pa poročajo malone neverjetno vest, • j da je tamošnji župan, c. kr. poštar in dež. slanec Ivotz naravnost prepovedal razsvet- i ' ljavo ob cesarjevi sedemdesetletnici ! ! To so gotovo — idilične razmere, ali ne ? ! burga. Počakati treba, kakšen uspeh bo imelo posredovanje našega ministra za vnanje stvari. Vsekako se izgnanim avstrijskim poslanikom dopošlje njih imetje. včeraj •lauea Državni dolg v papirju 97.65 97.55 „ r* v srebru 97.30 97.15 Avstrijska renta v zlatu U 7.05 117.05 - kronah 4°/0 97.70 l.»7.7(> Kreditne akcije ... 650-— 1.50 London !0 T^sr. , , , 242.25 242.20 20 mark . . ... 2o.bt> 23.67 Napoleoni . 19.30 19.30 I IOO italijanshih ! lir . . 90.55 90.40 | Cikini . . . • • 11.40 11.41 Trgovina in promet Uvod v nauk o trgovini. 11. del. Trgovina z blagrom. Tretji oddelek. Uloga denarja v trgovini z blagom. Kovani in papirnati denar. (Dalje.) Kurzna ali menska vrednost novca je spremenljiva cena, ki jo ima novec kakor blago v trgovinskem prometu. V vseh deželah smatrajo inozemsk i kovani denar vsake R9,Zn6 vesti. j vrste za trgovinsko blago; isto velja glede ... .... . ... razveljavljenih domačih novcev kakor tudi Hrvatje, izgnani iz Johannesburga v južni J J . ...... . , , , , , . . . , ; _ *TT glede denarja, ki le bd sploh le kovan kakor Afriki. \ čerai je prispelo na Dunaj ob Hr- s . .. ! trgovinski novec. Prišli so & -j Kurz novca je au enak notranji vredno- W pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bosrat izbor ▼ tapetarljah, zrcalih In slikah. Ilustriran cenik gratis in franko . vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti starije se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračaaao. vatov, izgnanih iz Johannesburga. brez vsake prtljage, ker jim Angleži niso ni- česar dovolili jemati seboj, niti ne perila in sti istega; tedaj pravimo, da je »pari«—ali pa je višji ali nižji, in tedaj pravimo, da je pod ali nad pari. Ker stojijo franki in marke v denarja. Nekateri njih so bili že 20 let v Transvaalu. Čim so Angleži zaseli Jahannes- . . . . , , , razmerju 100:81, znaša pan-kurz komadov po burg, so bili ti Hrvatje izgnani. Ista usoda , * . , & J & ti- • ' 20 frankov na Aemskem lb.2 mark: o kurzu je zadela tudi Nemce, rrancoze, Italijane m; _ __ . . . r . . , J ! po lb.zo mark so d stotink (prenigov) nad pari, o kurzu po 16.15 pa 5 stotink ! pod pari. Zaradi drobnega prometa izdajajo države, neodvisno od pravega novčnega merila, še kovau denar, ki tvori no imenski vred- i * nosti male dele glavne kovne enote, in sicer v številu, ki je določeno potom zakona. Tak j Holandce. Miuisterstvo za vnanje stvari, se j I je zavzelo za to, da ti izgnanci dobe svoje stvari, ki so jih morali osta\iti v Afriki. Brzojavna poročila. Grof Ooluchouski pred cesarjem. DUNAJ 27. (K. B.) Minister za vnanje denar imenujemo drobiž. Drobiž kujejo iz stvari grof Golucho\vskI pojde jutri večer na \ srebra, nikelja, bakra ali brona. Zunanja ali dvor v Ischl. | plačilna vrednost tega novca je celo pri sre- Knez Ferdinand se vraea domov. j brnem drobižu mnogo večja od kovinske DUNAJ 27. (K. B.) Knez Ferdinand j vrednosti, to pa zaradi tega. da bi drobiža v bolgarski je danes jutro prispel iz Zella sem- J inozemstvu ne raztopili oziroma prekovali. kaj ter se takoj odpeljal na Ogersko. j Korist od kovanja drobiža ima državna bla- Srbski diplomatje. gajniea : za zasebnike kovnice ne prevzemajo BELIGRAD 27. (K. B.) Diplomatičnim ' kovanja drobiža, agentom v Sredeu je imenovan bivši mini-| Drobiž nam služi le za mali promet in ster Jovan Gjaja. Dosedanji diplomatični v plačevanje manjših zneskov, oziroma ostan- OBUVALA! FEPI KRAŠEVEC pri cerfrfi sv. Petra (Tiazia Rosario pod ljulsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste /. največjo natanjčnontjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne uaročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. nn»jat»»r PJJONIJST alkaličn; Mala oznanila. Fod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za "besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld, ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvČ. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčili Perhauc Jakob in buteljkah. idica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Dj-h-t/i Ari|l/ Ft*On imagostilno vulicilreneo ruiuoiiiK rrdii §t 2 todi istrsko dal_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Dnlinp Pftfpp ulica RiborS° Velika nuilal IDlCl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčiearne. H. Stibiel Piazzetta S. Giaeomo št. o [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosili in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dau večkrat pečen fin in navailen kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. - Jn|# PprhaijP Ulica Stadion št. 20, pe- i c MC4IJO kama in sladeičarna, j svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema j tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. v Anton Qnrli p"p°roča sv°ji kavami ri,,lUM " »Cominercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Oglje in drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim . Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zazn o vrstnega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Z h mnoiobrojne naročbe se tofjlo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželue sodnije.) PriPoro&1 svojo veliko prodajlnico OlUVollCb in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popra vljenje- istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne ojuske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. kr. prmlBirani taji ®faM w ra™iW Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih ptaščev za vsako sezono. use po najnovejši modi. Voščene svece. svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega Velika zaloga J. Kopač čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Novoporočenci pozor! vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del-Anton Bresčak, Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Spedicijska poslovnica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Morelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Sov zaprt voz za prevaža v j p. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja 1' Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo ia iz Mame B. Fraper-ja v Praii je že več kakor SO let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je star«, najprej v Pragi rabljeno ♦lomače zdravilu, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. Svarili zrav lože v«rilo! Vsi deli embalaže nosijo aren stoječo, postavno položeno varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. ia kr. bornega zalaiatelja „pri črnem orlf Praga, Malastran, o^cl Si»ornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenbur;.-, ll P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zaneti i, A. Praxmarer. g Prostovoljna prodaja Dne 10. septembra ob 1(J. uri dop_ hode na lici mesta potom dražbe [»rodan, postojnsko staro šolsko poslopje in k njemu pripadajoča stavbena parcela in dvorišče. Poslopje leži sredi trga ter je posel»no-pripravno za trgosko ali krčmarsko obrt. Izklicna cena je 16.000 kron. Pismene in ustmene ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki d;)je tudi potrebna pojasnila. Postojna, dne 21. avgusta HN)0. Krajni šolski svet v Postojni Predsednik: Dekleva. Podjetne brez konkurence išče solidne AGENTE za razprodajo novih in povsod rabljivih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača zagotovljena. Ponudbe na: J. Kliinesch, Pra^a št. 1134/11. Fran NVilhel '/\a kaj so io ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega siadnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Ivneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavliiva- kridelujoča in krep-čujoča pijača pripor^Če^v Po zdravniških. is?«tcih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. ]P1 Cilji S °a Frana "WilHelni lekarnarja v Neunkirchen Spodnja Avstrija*. Še> dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 spod I. Prelosr iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: ŽniUersic in Valcnčic v II. Bistrici. Origina' tega lista z d ie 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. po '2 proti 20 dnevni odpovedi -»i <■ m i - a o - ^ - i .. -n4"u - 3 mesečni n 3 \ „ <> Tako obrestovan je pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. bi Za giro-conto daje 2%",, do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gl<]. :i cherjue; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c> Zaračuna se za vsako uplatilo obresti od dne uplaćila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d i Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. ei Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Assicurazioni generali V TRSTU. i Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa : na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rese rva dne 31. decembra 1893.....gld. "»s.071.873*84 Premije za poterjati v naslednjih letih........„ 30,541.700-64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . .. 625*03 Plačana povračila: a) v letu 1804......... i».737.K14 48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894........292.401.706'51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa uatauj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della ^tazione št. 888 1 v lastnej hi-i. Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani -^f je pričela svoje delovanje. Pisarna zavarovalnice se nahaja na Dunajski cesti ^ v M p <1 j a t o v i lii£i v pritličji. Q