informator Številka 35 Leto XX Titovo Velenje, 3. septembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija NOVA PRIDOBITEV V tozdu Gradbeni elementi so se odločili za zamenjavo peči za žganje glazure keramičnih ploščic. Dosedanje štiri peči bo zamenjala nova peč italijanske prizvodnje, hkrati s tem pa so v celoti posodobili in avtomatizirali transport. Glavni motivi za posodobitev obrata za proizvodnjo keramičnih talnih oblog so bili v humanizaciji dela, z novo naložbo pa bodo povečali produktivnost, boljši bo izplen in še boljša kakovost izdelkov. Proizvodnja v juliju gorenje j©sp@dliripkn apgiraftn Julija je 4.914 zaposlenih v tozdih in delovni skupnosti Gorenja Gospodinjski aparati mesečni operativni načrt doseglo 98 odstotno, njihovi izdelki pa so bili vredni 8,865.788 tisoč dinarjev. V tozdu Štedilniki, kjer je bilo prejšnji mesec 1.071 zaposlenih, so izdelali 44.429 različnih tipov štedilnikov, od tega so jih izvozili 18.121. Izdelani štedilniki so vredni 2.580.020 tisoč dinarjev. Mesečni operativni načrt so tako izpolnili 96 odstotno. V prvih sedmih mesecih letos pa so v tem tozdu izdelali že 337.747 štedilnikov, kar je 98 odstotkov načrtovanega za to obdobje, njihova vrdnost pa je 14.766.311 tisoč dinarjev. Od skupaj 202.049 ur so v tozdu Štedilniki julija zaposleni opravili 143.765 efektivnih delovnih ur. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika je bilo julija 872 zaposlenih, izdelali pa so 31.184 pralnih strojev, od tega 13.128 za izvoz. Izdelani stroji so vredni 2.490.246 tisoč dinarjev, mesečni operativni načrt pa so količinsko presegli za 6 odstotkov. V prvih sedmih mesecih letos so v tozdu Pralno—pomivalna tehnika izdelali 224.560 pralnih strojev, kar je 62 odstotkov načrtovanega za letos, vrednost teh izdelkov pa je 15.457.224 tisoč dinarjev. Od skupaj 166.268 ur so v tem tozdu zaposleni julija opravili 1 17.768 efektivnih delovnih ur. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je bilo julija 1.523 zaposlenih, izdelali pa so 46.419 različnih hladilno— zamrzovalnih aparatov. Za izvoz so jih od tega namenili 20.226, njihova vrednost pa je 3,795.522 tisoč dinarjev. Mesečni operativni količinski načrt so tako dosegli 94 odstotno. V prvih sedmih me-seceh letos so izdelali že 356.605 hladilno—zamrzovalnih aparatov. Tako so do konca julija letni delovni načrt dosegli 58 odstotno, vrednost izdelanih aparatov pa je 23,328.079 tisoč dinarjev. Od skupaj 299.145 ur so v tozdu Zamrzovalna in hladilna teh- nika julija zaposleni opravili 213.458 efektivnih delovnih ur. V tozdu Galvana je bilo prejšnji mesec zaposlenih 287 delavcev, ki so od skupaj 54.236 delovnih ur opravili 39.230 efektivnih ur. V tozdu Kondenzatorji v Rogatcu je 237 zaposlenih julija opravilo od skupaj 44.467 delovnih ur 35.447 efektivnih delovnih ur. V tozdu Kompresorji v Črnomlju je bilo prejšnji mesec 166 zaposlenih, opravili pa so 22.180 efektivnih od skupaj 30.036 delovnih ur. V tozdu Gostinska enota je julija 105 zaposlenih od skupaj 20.005 delovnih ur, opravilo 14.009 efektivnih delovnih ur. V delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati je bilo julija 658 zaposlenih, ki so opravili 93.256 efektivnih od skupaj 122.531 delovnih ur. gorenje =MP=';rpodiniski V tej najmlajši delovni organizaciji Gorenja so prejšnji mesec operativni načrt presegli za 2 odstotka, vrednost izdelanih malih gospodinjskih apa- ratov pa je bila 415.100 tisoč dinarjev. Julija so izdelali 82.632 malih gospodinjskih aparatov, za izvoz pa so jih izdelali 23.760. iDalje na 2. strani] (Nadaljevanje s 1. strani) Do konca julija so letos v tej delovni organizaciji izdelali že 593.566 malih gospodinjskih aparatov, kar je 58 za letos načrtovanih izdelkov. njihova vrednost pa je 2.426.996 tisoč dinarjev. Julija je bilo v Gorenju Mali gospodinjski aparati zaposlenih 398 delavcev, ki so od skupaj 74.567 delovnih ur opravili 56.726 efektivnih ur. gorenjerotomp ©prnsma Julija je 606 zaposlenih v Gorenju Notranja oprema izdelalo za 42.474 pogojnih enot izdelkov, vrednih 357,722 tisoč dinarjev, letni delovni načrt pa so izpolnili 42 odstotno. V tozdu Pohištvo so tako julija izdelali 13.721 pogojnih enot izdelkov, njihova vrednost pa je 148.693 tisoč dinarjev, kar je 95 odstotkov mesečnega načrta. V prvih sedmih mesecih letos so v tem tozdu izdelali za 108.023 pogojnih enot izdelkov, kar je 55 odstotkov letnega delovnega načrta, njihova vrednost pa je 862.439 tisoč dinarjev. Konec julija je bilo v tozdu Pohištvo zaposlenih 273 delavcev, ki so od skupaj 50.734 delovnih ur opravili 37.426 efektivnih ur. V tozdu Gradbeni elementi so julija izdelali 28,753 pogojnih enot izdelkov ali za odstotek več kot so načrtovali, vrednost izdelkov pa je 209.029 tisoč dinarjev. V prvih sedmih mesecih letos pa so v tem tozdu izdelali že za 209.065 pogojnih enot izdelkov, kar je 58 odstotkov letnega delovnega načrta, skupna vrednost letos proizvedenih izdelkov pa je 1.297.410 tisoč dinarjev. Konec julija je bilo v tozdu Gradbeni elementi zaposlenih 264 delavcev, ki so od skupaj 53.059 delovnih ur opravili 39.039 efektivnih ur. V delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Gorenje Notranja oprema je bilo konec julija 69 zaposlenih, ki so od skupaj 12.590 delovnih ur opravili 9.206 efektivnih ur. gorepjeiHHročiM široka potrošnja_ V prvih sedmih mesecih letos so v Gorenju Elektronika Široka potrošnja letni delovni načrt uresničili 47 odstotno, julija pa so mesečni operativni načrt dosegli 96 odstotno. Julija je 191 zaposlenih v Gorenju Elektronika Široka potrošnja izdelalo 2.716 barvnih televizijskih sprejemnikov, kar je 98 odstotkov načrtovanega, v prvih sedmih mesecih letos pa so tako izdelali že 16.476 barvnih televizijskih sprejemnikov ali 55 odstotkov za letos načrtovanih aparatov. V tem času so izdelali tudi 1.036 radijskih aparatov, kar je le 10 odstotkov načrtovanega za letos. Samo julija pa so radijskih sprejemnikov izdelali 474 ali 75 odstotkov načrtovanega za ta jnesec. Vsi izdelki Gorenja Elektronika Široka potrošnja, izdelani julija, so skupaj vredni 705.162 tisoč dinarjev. Delavci, zaposleni v tej delovni organizaciji, so julija opravili 26.312 efektivnih delovnih ur, kar je 74 odstotkov vseh delovnih ur, načtovanih za ta mesec. dr Posodobitev proizvodnje keramičnih ploščic V tozdu Gradbeni elementi so v maju začeli z obnovo obrata za proizvodnjo keramičnih ploščic. Tovarna v vasi Gorenje je bogatejša za novo peč za hitro žganje glazure, avtomatizirali pa so tudi notranji transport. Manj fizičnega dela, višja produktivnost, manjša poraba materiala in energije.________________________ Nova peč za hitro žganje se razlikuje od prejšnjih z visoko stopnjo avtomatizacije. V celoti bo odpadlo ročno nalaganje ploščic, ciklus žganja pa se skrajša od prejšnjih deset ur na vsega 45 minut. Pri novi peči drsijo ploščice po valjih, v starih pečeh pa je transport potekal v šamotnih kasetah in na drsnih ploščah. To pomeni, da se bo zmanjšala oziroma v celoti odpadla uporaba šamotnih kaset in drsnih ploščic. Del tega materiala je bil uvožen, letna poraba pa je bila celo 40.000 kaset. Pri prejšnjih pečeh je za nalaganje in druga opravila skrbelo 36 ljudi, sedaj pa bodo pravilno delovanje peči nadzirali štirje tehniki. Nova peč se odlikuje z visoko avtomatizacijo, ki je krmiljena z mikroprocesorjem in je možen vpogled v celotni ciklus žganja in notranjega transporta. Krmilnik beleži vse postopke, jih izpisuje in opozarja na odstopanja hitrosti valjev, temperature, izpiše porabo plina ipd. Peč je prva te vrste v Jugoslaviji. Hkrati s posodobitvijo žganja, ki bo hitrejše, izkoristek bo boljši in manj izmeta, so v tozdu Gradbeni elementi bo- gatejši za avtomatizirani transport in drugo opremo. Tako je pri peči vgrajen sistem za vizualni nadzor vhoda in izhoda peči. Sistem so izdelali v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Transport ploščic poteka v transportnih vozičkih, ki so jih izdelali v tozdu Tehnološka oprema (delovna organizacija Gorenje Procesna oprema). Transportne tire so izdelali v oddelku vzdrževanja tozda Gradbeni elementi. Celotna montaža je potekala od maja 1986 naprej. Med tem časom pa v redni proizvodnji ni prišlo do zastojev. Polletni delovni načrt so v celoti dosegli. Delavci v obratu Keramike so se prilagodili težjim razmeram za delo v tem času in izkazali visoko stopnjo pripadnosti Gorenju. Montažo so v glavnem opravili vzdrževalci tozda Gradbeni elementi, ki so delali po 12 ur dnevno, niso poznali prostih sobot, včasih so delali tudi ob nedeljah. Pri montaži so pomagali tudi delavci Tehnološke opreme (vzdrževanje). Montažo peči so vodili in jo še nadzorujejo strokovnjaki dobavitelja tvrdke SITI iz Novare. Lahko rečemo, da so se pri montaži in delu izkazali vsi sodelavci, prav tako pa je svoje delo dobro opravila tudi projektna skupina, ki jo je vodil Srečko Rošer. Letna proizvodnja keramičnih ploščic je doslej bila 1,050.000 m2, v prihodnje pa načrtujejo povečanje proizvodnje na 1,300.000 m2 na leto. Celotna obnova je veljala okrog 700 milijonov dinarjev. hj Izobraževanje PREBERI, PREMISLI IN SE ODLOČI! OGLASI SE V IZOBRAŽEVALNEM CENTRU! Pomladanski razpis za izobraževanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, ki smo ga objavili 2. aprila 1986, ni imel pričakovanega odmeva. Kljub pravočasnim in obsežnim informacijam, ki jih Izobraževalni center našim delavcem ponuja vsako leto, o možnostih izobraževanja in pogojih ugotavljamo, da je vse manj tistih, ki te možnosti tudi resnično želijo izkoristiti. Zato smo prisiljeni naše razpise ponavljati in dogovorjene roke nenehno podaljševati. Vse to z željo, da bi se čim večje število delavcev odločilo za izobraževanje in izpopolnjevanje, za dvig osebne, strokovne in kulturne ravni, ki bi pripomogla k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju naših delovnih organizacij in skupnosti ter boljšemu standardu nas vseh. Študij ob delu in iz dela Ponovni razpis za šolsko leto 1986/87 stopnja štev. šolnin GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD ŠTEDILNIKI Program kovinarstrojnik — strojni tehnik — oblikovalec kovin Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik Program elektronike — elektrikar elektronik TOZD GALVANA FNT — kemijska tehnologija 7 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 — elektrikar energetik 4 Program kovinar-strojnik — vzdrž. vozil in strojev 4 TOZD KONDENZATORJI ROGATEC Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — analiza in planiranje 6 — ekonomska informatika 6 Program trgovinska dejavnost — blagovni manipulant 3 Program kemije — kemijski procesni čar 3 1 1 2 2 1 1 2 TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 — elektrikar energetik 4 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 — oblikovalec kovin 4 — obdelovalec kovin 2 Program kemije — kemijski tehnik (M) 5 2 3 2 1 1 5 1 TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA Fakulteta za elektrotehniko — informatika 6 1 — elektrotehnika 7 1 — elektrotehnika 6 1 Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 7 1 — proizvodno strojništvo 6 1 Ekonomska fakulteta ali VE KŠ — analiza in planiranje 6 1 VŠOD — proizvodnja 7 1 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 2 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 2 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 3 — preobl. in spajal, kovin 4 4 TOZD KOMPRESORJI ČRNOMELJ Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 7 1 DSSS Fakulteta za elektrotehniko — močnostna elektrotehnika 7 2 — močnostna elektrotehnika 6 1 — elektronika 7 2 — elektronika 6 1 Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 7 5 — proizvodno strojništvo 6 4 — energetika 6 1 FNT ali tehniška fakulteta — kemija 7 1 — kemijska tehnologija 6 2 — kemijska tehnologija 7 2 — kemija 6 1 -fizika 7 1 FAGG ali TF Maribor — gradbeništvo 6 1 VŠOD Kranj — organizacija dela 7 2 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja menjava 8 1 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 19 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 18 — oblikovalec kovin 4 15 Program kemije — kemijski tehnik 5 20 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI Fakulteta za elektrotehniko — močnostna elektrotehnika 7 1 — močnostna elektrotehnika 6 1 Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 7 1 — proizvodno strojništvo 6 1 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 2 — oblikovalec kovin 4 2 — preobl. in spaj. kovin 4 1 Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik 5 2 GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA Fakulteta za elektrotehniko — informatika 7 1 — informatika 6 1 — močnostna elektrotehnika 7 1 — močnostna elektrotehnika 6 1 Fakulteta za strojništvo — konstruk. in gradnja strojev 7 2 — konstruk. in gradnja strojev 6 1 — proizvodno strojništvo 7 2 — proizvodno strojništvo 6 2 Program kovinarstrojnik — oblikovalec kovin 4 5 — preoblik. in spaj. kovin 4 5 — monter in upr. energ. naprav 4 3 Program elektroenergetike — elektrotehnik energetik 5 2 TOZD POSLOVNA OPREMA PTUJ Fakulteta za elektrotehniko — rač. logika in sistemi 7 1 Fakulteta za strojništvo — konstrukt, in gradnja strojev 7 1 — konstrukt, in gradnja strojev 6 1 — proizvodno strojništvo 7 1 — proizvodno strojništvo 6 1 Program kovinarstrojnik — strojni tehnik 5 1 TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV Fakulteta za elektrotehniko — programska oprema 7 2 — programska oprema 6 Fakulteta za strojništvo — konstr. energetsko 7 — proizvodno strojništvo 6 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 2 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 1 Program kovinar-strojnik 1 — strojni tehnik 5 — aranžerski tehnik 5 Program posl. fin. dejavnosti - ekonomski tehnik 5 DSSS GORENJE SERVIS 7 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 Program energetike — elektrotehnik energetik 5 DSSS Fakulteta za elektrotehniko — avtomatika 7 — avtomatika 6 — programska oprema 7 — programska oprema 6 — informatika 7 — informatika 6 Fakulteta za strojništvo — konstrukt, in gradnja strojev 7 — konstrukt, in gradnja strojev 6 — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance 6 — plan in analize 7 — plan in analize 6 Pravna fakulteta — gospodarska 7 GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD GRADBENI ELEMENTI Fakulteta za strojništvo — transport 6 Fakulteta (Zagreb) keramik — keramik 6 VŠOD — org. dela 6 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ 1 - notranja menjava 6 - notranja menjava 7 . — analiza in planiranje 6 Fakulteta za elektrotehniko - močnostna energetika 6 Fakulteta za strojništvo — proizvodno strojništvo 6 1 1 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 2 1 Fakulteta za elektrotehniko 2 - ind.elektr. (konstrukcija) 7 1 - ind. elektr. (konstrukcija) 6 ^ Fakulteta za strojništvo ' — proizvodno strojništvo 7 — proizvodno strojništvo 6 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ 2 — poslovne finance 7 2 — poslovne finance 6 2 Program elektronike — elektrotehnik elektronik 5 1 Program računalništva 1 - računalniški tehnik 5 1 1 1 1 1 GORENJE COMMERCE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — mednarodna menjava — mednarodna menjava — poslovne finance — denarništvo in finance notranja menjava notranja menjava 8 7 7 6 7 6 VŠOD — inf. računalništvo 7 Program trgovinska dejavnost — komercialni tehnik 5 1 1 1 1 1 1 2 2 2 3 3 2 1 1 1 9 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - poslovne finance 6 Pravna fakulteta — gospodarsko pravo 7 Višja prometna 6 4 1 1 GORENJE SOZD DS SPLOŠNI POSLI Pravna fakulteta - gospodarsko pravo 7 1 GORENJE INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ - magisterij 8 1 - poslovne finance 7 2 — poslovne finance 6 1 Program poslovno finančne dejavnosti — ekonomski tehnik 5 2 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Akademija za likovno umetnost — magisterij 8 1 — grafični oblikovalec 7 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik 5 1 PRIJAVA IN POGOJI RAZPISA PREDNOSTNI KRITERIJI Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vpisan v šolo oz. izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri — da ima eno leto delovne dobe v Gorenju — da je smer in stopnja šolanja,za katero se prijavlja,razpisana — da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo iste stopnje — moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v Izobraževalnem centru pri Jožici Podhov-nik. Rok za prijavo je 10 dni po objavi v Informatorju. Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. NAČIN izobraževanja Po 16. členu Samoupravnega sporazuma o izobraževanju, katerega podpisnice so delovne organizacije Gorenja, lahko poteka izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe ob delu ali iz dela. Zaradi deficitarnosti strokovnih kadrov z višjo in visokošolsko izobrazbo lahko temeljne organizacije ali delovne skupnosti napotijo svoje delavce na veji ali visokošolski študij tudi iz dela. V času študija prejema delavec, ki se izobražuje iz dela, nadomestilo osebnega dohodka v višini, ki je določena s Samoupravnim sporazumom o izobraževanju. Obseg pravic in obveznosti delavca in tozda oz. DSSS se določi v pogodbi na temelju določil Samoupravnega sporazuma o izobraževanju. Prednost pri podelitvi šolnin oziroma izbiri kandidatov iz dela bodo imeli delavci(ke), ki: — se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog,za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja) — so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami , ki jih opravljajo — ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju IZBIRA KANDIDATOV O podelitvi šolnin oziroma izbiri kandidatov za študij iz dela odloča odbor za izobraževanje posameznega tozda ali DSSS (ali drug ustrezen samoupravni organ) na osnovi razpisnih pogojev in prednostnih kriterijev. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 15. oktobra 1986 Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja s tozdom (DSSS), ki je razpisal potrebe za pridobitev strokovne izobrazbe v šolskem letu 1986/87. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GO RENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974. Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Uporaba računalnika v laboratoriju Ljubljana 15.-18. 9. 1986 raziskovalcem v razvojnih in kontrolnih laboratorijih Meritve na elektron skih krmiljih Ljubljana 16.-19. 9. 1986 vzdrževalcem in monterjem sodobnih elektronskihkrmilnih sistemov Uvod v pnevmatiko Titovo Velenje 2.-5. 9. 1986 9.-12. 9. 1986 16.-19. 9. 1986 strokovnim delavcem, konstruktorjem, planerjem, monterjem in vzdrževalcem Tečaj za skladiščnike Delavska univerza september do zasedbe skladiščnikom in komisionarjem Tečaj za uprav Ijalce dvigal september 10. 9. 1986 upravljalcem dvigal Tečaj za voznike viličarjev ZŠAM Titovo Velenje september do zasedbe voznikom viličarjev Varstvo pri delu sejna soba nad restavracijo 9.. 11.. 16., 9. 1986 delavcem tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Tečaj Obdelava besedil s pomočjo računalnika Dialog učilnica DS Informatika in organizacija 9., 13., 9. 1986 do zasedbe delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu mikroračunalnik Tečaj Obdelava tabel s pomočjo računalnika Dialog september do zasedbe Tečaj Obdelava besedil s pomočjo računalnika Dialog sejna soba DS Splošni posli 8., 10. 9. 1986 do zasedbe delavcem Pralno—pomivalne tehnike Seminar računalniški A sejna soba DS Splošni posli 15., 18., 22., 25.9. 1986 do zasedbe pripravnikom Nov samoupravni sporazum o štipendiranju in višje štipendije Samoupravni sporazum o štipendiranju, sprejet julija 1986, prinaša vrsto novosti na področju kadrovskega šti- Dnlnnho nn«™ amnnnr». Učenci pendiranja. Ker so naši delavci in štipendisti spremljali in imeli možnost sodelovati v bra 1986 in so obvezne za uspeh pendije se določa po merilih, sprejetih v samoupravnih aktih štipenditorja. Določbe novega samoupravnega sporazuma o štipendiranju začnejo veljati 1. septembra 1986 in so obvezne za Tečaji tujih jezikov Konec septembra se bodo na Centru srednjih šol v Titovem Velenju pričeli tečaji tujih jezikov. Izbirate lahko med tečaji nemščine in angleščine na I., II. in III stopnji. Tečaji I. stopnje so namenjeni začetnikom in zajemajo osnove slovnice ter 700 do 800 besed, ki se najpogosteje uporabljajo. Tečaji II. stopnje so namenjeni tistim, ki so se tujega jezika že učili in obvladajo njegove osnove. S pomočjo tega tečaja pa si lahko razširijo besedni zaklad in utrdijo strukturo jezika. Vsi trije tečaji (I., II. in III. stopnje) trajajo po 80 ur, to je en semester dvakrat tedensko po 3 ure. Center srednjih šol razpisuje tudi 60-urni tečaj tehnične angleščine. Vsi, ki pri delu potrebujete znanje nemškega ali angleškega jezika in se nameravate septembra vključiti v te tečaje, se prijavite v Izobraževalnem centru Gorenja najkasneje do 15. septembra. Delavci delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju si lahko za samostojno učenje tujih jezikov izposodite v knjižnici Gorenja kasete in programirane učbenike 2000 S za nemščino in angleščino I. in II. stopnje ter francoščino in italijanščino I. stopnje. v kraju bivanja št. točk višina izven kraja bivanja št. točk višina zadosten 285 10.782 800 30.264 dober 365 13.808 880 33.290 prav dober 475 17.969 990 37.452 odličen 605 22.887 1.120 42.370 Študenti 6,0- 7,0 425 16.078 895 33.858 7,1 - 7,3 540 20.428 1.010 38.208 7,4- 7,6 630 23.833 1.100 41.613 7,7- 7,8 690 26.103 1.160 43.883 7,9- 8,1 775 29.318 1.245 47.098 8,2 — 8,3 835 31.588 1.305 49.368 8,4- 8,6 925 34.993 1.395 52.773 8,7- 8,9 1.010 38.208 1.480 55.988 9,0- 10,0 1.320 49.936 1.790 67.716 javni razpravi o novem samoupravnem sporazumu, bi opozorili le na vidnejše spremembe. Diferenciacija kadrovskih štipendij glede na kraj bivanja štipendista izenačuje materialne pogoje štipendistov, ki stanujejo izven šolskih središč in je njihovo šolanje povezano z bistveno večjimi stroški. Spremenila se je tudi lestvica nagrajevanja študentov, kjer je bolj uveljavljeno načelo nagrajevanja po delu. Večja občutljivost lestvice (prejšnjih 6 kategorij je nadomestilo 9 novih) omogoča lažje napredovanje iz ene v drugo kategorijo z namenom, povečati interes za boljši študijski uspeh. Po novem samoupravnem sporazumu je možna kadrovska štipendija tudi za podiplomski študij. Višina te šti- vse štipendiste, ki prvič skle-neio pogodbo v šolskem letu 1986/87. ari štipendisti lahko izberejo med določili starega ali novega samoupravnega sporazuma, odvisno, kateri sporazum je zanje ugodnejši. To svojo odločitev bodo podali pisno v posebni izjavi, ki jo bo Izobraževalni center štipendistom v prihodnjih dneh poslal na dom. 1. septembra 1986 se je povečala vrednost točke za 30 % in znaša 37,32 din. Nova lestvica kadrovskih štipendij je veljavna s 1. septembrom 1986. Vozačem (učencem in študentom) pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za stroške prevoza v šolo, ki so višji od 1.099 din (2 % poprečnega neto OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto). Ob naslednjih valorizacijah pa se dodatek za vožnjo valorizira enako kot Točke za kraj bivanja (med letom torej stroške prevoza ne izračunavamo ponovno, temveč že izračunane skupaj z ostalo štipendijo le valoriziramo). Štipendisti višjih in visokih šol tehniških smeri (velja samo za Gorenje) prejemajo dodatek za deficitarnost, ki je 200 točk oziroma 7.566 din. Izobraževalni center gorenjeepspodointjsko aparati Pomoč v proizvodnji Tako jih je 28. avgusta delalo 18 v popoldanski, šest pa v nočni izmeni. Naslednji dan so bili v drugi izmeni trije delavci delovne skupnosti, v tretji pa devet. V soboto je v proizvodnji delalo devet delavcev. Doslej so se dela v proizvodnji udeležili delavci iz sektorja samoupravno—pravnih zadev, sektorja tehnologije in priprave proizvodnje, službe kakovosti in nekaterih drugih služb. Za delo v proizvodnji so se delavci DSSS odločili povsem prostovoljno. Osebni dohodek se jim obračuna za dela in naloge, ki jih opravijo v proizvodnji. Kot so nam povedali v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, je vsaka pomoč v proizvodnji dobrodošla. hi FERDO KAVČNIK Vedno, ko se moramo soočiti z neizprosno resnico o minljivosti vsega človeškega, iščemo odgovor. Zakaj? Še težje pa nam je, če vemo, da je bila nit življenja pretrgana nasilno. Ferdo, imeli smo te radi. Tvoji sodelavci, prijatelji, vsi, ki so tako kot ti ljubili gore. V Gorenje si prišel pred dobrim letom. Malo drugačen od ostalih, a imeli smo te radi. Bil si tovariš, ki nikoli ne odreče pomoči. Nisi še dopolnil 40 let. Pred tabo se je življenje še razgrinjalo, klas na njivi še ni dozorel. Niso bili še popisani vsi listi tvojega eseja o partizanskem pesniku Kajuhu, ki si ga pisal s toliko ustvarjalne predanosti in ljubezni. Črpal si iz bogate zakladnice znanja, ki ti ga je dal študij filozofije na ljubljanski fakulteti in tega, kar so te naučili tvoji napredni kmečki starši. Filozof so te klicali tvoji prijatelji, ko si se kot mladinski aktivist vključil v delo te organizacije. Tudi pozneje si vedno našel čas za mlade. Vodil si jih na njihovih pohodih po Poteh 14. divizije. Nikoli nisi imel ničesar, Ferdo. Toda bil si bogat človek. Tvoje bogastvo so bile tvoje misli, tvoja ljubezen do narave, do visokih gora, kjer si preživel toliko lepih dni. Nikoli ne bomo našli pravega odgovora na naše vprašanje, zakaj si vse to zapustil. Je- bilo breme pretežko, pot prestrma? Prepozno je, da bi spraševali. Spominjali se te bomo takšnega, kot smo te poznali. Nisi imel staršev, ne brata, ne sestre, a bil si član naše družine. Zato nam je hudo, ko nas zapuščaš. Našel si svoj mir, Ferdo. S to tolažilno mislijo se tvoji sodelavci še zadnjič poslavljamo od tebe. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika zahtevne delovne načrte izpolnjujejo tudi s pomočjo delavcev administrativnih in strokovnih služb. Ob koncu minulega tedna so v proizvodnji delali tudi delavci Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati. V obratih tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika se zavedajo zahtevnih planskih nalog, zato so organizirali dodatno delo v proizvodnji, ki so se ga, kot smo že poročali, udeležili vzdrževalci in režijski delavci tozda. V zadnjih dneh pa so se jim pridružili tudi delavci DSSS Gorenje Gospodinjski aparati. Šport in rekreacija OD TITOVEGA VELENJA DO BEOGRADA Letos se bodo kolesarji delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja SOZD drugič odpravili na pot. Lani sov sedmih dneh prekolesarili 1.000 km po Sloveniji, obiskali delovne organizacije sozda v Sloveniji, letos pa bodo v osmih dneh od 12. do 19. septembra s kolesi premagali več kot 1.200 km dolgo pot od Titovega Velenja preko Hrvaške, skozi Bosno in del Srbije do Beograda. Pobuda za skupno kolesarjenje delavcev sozda Gorenje je lani prišla iz Gorenja Tiki v Ljubljani, ko je na 1.000 km dolgo pot po slovenski kolesarski transverzali v počastitev 40-letnice osvoboditve in dneva mladosti odkolesarilo štirideset kolesarjev iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju ter iz Gorenja Tiki v Ljubljani, Gorenja Muta, Gorenja Fec-ro iz Slovenj Gradca, Gorenja Metalplast iz Ruš in Gorenja Elrad iz Gornje Radgone. Tudi letos so glavni pobudniki in organizatorji tega kolesarskega maratona kolesarji Gorenja Tiki, ki so tudi predlagali smer potovanja. Vsak dan bodo kolesarski navdušenci Gorenja prekolesarili poprečno 154 km, na poti pa bodo od 7. ure zjutraj do poznega popoldneva. Prvi dan bodo iz Titovega Velenja krenili proti Celju, Kumrovcu, mimo Zagreba, skozi Samobor do Karlovca, kamor okrog po 160 km prispeli okrog 15. ure. Naslednji dan bodo kolesarili skozi Slunj, Plitvice, Titovo Korenico in po 180 km okrog 16. ure pripeljali v Bihač, od koder bodo tretji dan zjutraj odpeljali na najkrajšo etapo preko Bosanskega Petrovca in Titovega Drvarja nazaj v Bosanski Petrovac. Pot bo dolga 105 km. Četrti dan jih bo pot vodila skozi Ključ v Jajce, kamor bodo po 115 km prispeli okrog 14. ure in naslednji dan nadaljevali 180 km dolgo peto etapo skozi Travnik do Sarajeva. Šesti dan bodo prekolesarili največ, kar 196 km, ko se bodo iz Sarajeva odpeljali preko Višegrada v Titovo Užice, kamor bodo pripeljali okrog 17. ure. Predzadnji dan bodo kolesarili 155 km preko Čačka, mimo Kraljeva do Kragujevca, zid-nji dan pa bodo preko Oplen-ca in Topole prispeli na cilj, v Beograd, kjer bodo okrog 1 4. ure. Potovali bodo torej skozi znane kraje naše domovine. Ponekod se bodo na svoji dolgi poti tudi ustavili in položili vence na grobove padlih borcev, si ogledali muzeje NOB in druge znamenitosti krajev, v Beogradu pa bodo obiskali Hišo cvetja in položili venec na grob maršala Tita. Njihovo potovanje bomo spremljali tudi v uredništvu Informatorja in po končanem maratonu o novem kolesarskem podvigu kolesarjev Gorenja tudi poročali. Vsem udeležencem zaželimo na poti čim manj težav in srečen prihod na cilj. dr