AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JULY 25TH, 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. Španski fašisti in monarhisti hočejo vzpostavili v deželi vlado terorja Fašisti hočejo spraviti deželo spet pod peto aristokratske uv-tokracije. — Poveljnik fašistov in monarhistov grozi, da bo dal postreliti vse, ki podpirajo sedanjo vlado in prav tako tudi člane same vlade. — Ameriškemu poslaniku je odrezan dohod do njegovega urada. Washington, 23. julija. — •Ameriški državni department je y skrbeh zaradi varnosti ameriškega poslanika v Španiji, Claude G. Bowers-a, ki je odre-od svojega urada v San Se-oastianu. Posledica te skrbi je, tia je ameriška vlada izdala ukaz ladaljni svoji bojni ladji, in si-Cer že Četrti, da nemudoma od-Plove v špansko vodovje. Hallettt Johnson, uradnik pri ameriškem poslaništvu, je spo-r°čil državnemu departmentu, da je odšel ameriški poslanik Bowers v svoje letovišče, ki je oddaljeno pet milj od mesta, medtem pa so bile zabarikadira-ne vse poti, ki vodijo od tam v San Sebastian ter da je potova-11 je po teh potih skrajno nevarno. Dotični uradnik tudi ni mogel stopiti s poslanikom v telefonsko zvezo, ker so vse telefonske in telegrafske žice porezane. Z Mr. Bowersom na letovišču je tudi njegova žena. Uradništvo Poslaništva je ostalo v San Se-kastianu, kjer se je nastanilo v Continental hotelu. . Heiuiaj-e, 23. julija. — Poro-°a se, da so se vladne čete po vroči bitki, ki je trajala ves dan, spet polastile mesta San Sebastian, ki je znan letoviščni kraj. Beguni, ki so pobegnili iz mesta .pripovedujejo, da so se fašistični uporniki zabarikadirali v Kazinu, katerega so vladne čete bombardirale že od osmih zjutraj. Neka španska vladna kri-zarka je obstreljevala Marija Kristina hotel. Madrid, 24. julija. — španska vlada, ki ima polne roke dela z uporniki na vseh koncih in krajih Španije, poroča o zmagah in pravi, da se uporniki povsod umikajo. Vsaka ura da prinese vladi novo zmago. Jasno je, da hočejo uporniki, ki se rekrutirajo iz vnst fašistov, monarhistov in ostalih nazadnjaških elementov, vzpostaviti v Španiji vlado terorja. Stvar upornikov, fašistov in monarhistov zastopa bombastični general Francisco Franco, če bi bilo po njegovem, bi bila vržena Španija nazaj v barbarizem, kjer bi vladala pest nasilja nad svobodo. Franco je morda dober vojaški strateg, prav gotovo pa ni politik ali psiholog (poznavalec človeških duš), zakaj če bi bil, ne bi grozil, da bo dal postreliti vse delavce, če takoj ne nehajo pomagati vladi, niti ne bi obljubil, kar je storil, da bo dal su-marično postreliti vse člane sedanje ljudske vlade. S takimi gestami in apeli prav gotovo ne bo deležen podpore ljudstva. Z obljubami o vzpostavitvi te-loristične vlade, je general Franko doprinesel več za odpor in obrambo proti svojim lastnim četam, kakor pa vsi apeli in prizadevanja vlade, če bi — po kakšnem čudovitem naključju — prišel on do moči, je gotovo, da se njegova vlada ne bi dolgo vzdržala in nastalo bi ponovno prelivanje krvi. Moderne Turkinje se uveljavljajo v zakonodaji Istanbul, Turčija, 24. julija. Temni vek Turčije je definitiv-no stvar preteklosti. Turška žena, ki je bila do nedavno še brez vsakih pravic, ima danes najširše pravice in privilegije. Tako sedi danes na primer v turški zakonodaji sedemnajst žena, ki so bile izvoljene tja, ko je lanskeka decembra turški parlament izpremenil ustavo in določil, da imajo vsi državljani, moški in ženske, pravico biti voljeni v parlament, čim dosežejo 31. leto starosti. Odkar je prišel Kemal paša ali Ata Turk, kakor se zdaj ofi-cijelno imenuje, na oblast, se Vrsti v Turčiji reforma za reformo. Poleg pravic, ki jih je zdaj dobila turška žena, je najvažnejša reforma turškega šolstva, kjer je odpravljena komplicirana arabska pisava in je uvedena moderna latinica. Belgijski kralj se ne misli več ženiti Bruselj, Belgija, 24. julija.— Belgijsko ljudstvo se povprašuje in čudi, da-li se namerava mladi belgijski kralj Leopold, ki je vdovec, v drugič poročiti. Smatra se, da bi bilo bolje tako iz državnih ozirov kakor tudi zaradi njegovih treh otrok, da bi se zopet poročil in da bi dobila Belgija spet kraljico, ki bi nasledila pokojno kraljico As-trid, ki je bila ubita tekom avtomobilske nezgode. Kot možno bodočo drugo ženo kralja Leopolda smatrajo nekateri princeso Adelajdo, sestro Habsbur-žana Otona, ki živi s svojo materjo Žito v Belgiji. čas pogreba Pogreb ranjkega Marka Soli-čeviča se vrši iz hiše žalosti na 12709 Longemead ave., West Park, O., ob 8:30 v cerkev sv. Pavla, E. 40. St., in potem na Calvary pokopališče. Pokojni je bil doma iz Vinkovcev in je bival v Ameriki 26 let. Tukaj zapušča ženo Marijo in tri sinove: Josepha, Johna in Nikolaja ter hčer Donno. Bil je član HBZ. Fine peči Po zelo nizki ceni dobite te dni Magic Chef peči pri Krem-zar .Furniture Co., 6806 St. Clair ave. Pijan avtomobilist čim več je avtomobilskih nesreč, tem več je pijanih voznikov, ki jih nobena šola ne izmo-dri. Včeraj je policija zaprla 19-letnega Thomasa Zagorskega, 4177 E. 144th St., ki je v pijanem stanju vozil avtomobil in pri tem zadel dvoje pasantov, ki sta bila vržena na pločnik. — Oba sta dobila težje poškodbe in se nahajata v St. Luke's bolnici. Vile rojenice Mr. in Mrs. Anton Pečjak, — 988 E. 63rd St. so prinesle vile rojenice krepkega sinkota. Mati in otrok sta zdrava. Naše čestitke! Prijeten piknik Društvo Washington št. 32 ZSZ vabi na prijeten piknik, ki ga društvo priredi v nedeljo 26. julija na Stuškovi farmi. Žegnanje pri sv. Kristini Jutri, v nedeljo 26. julija, bodo v fari sv. Kristine v Euclidu jedli "s ta veliko žlico." Obhajali bodo namreč farno 'žegnanje,' katerega praznuje v stari domovini vsaka fara s toliko slovesnostjo in ko je ta dan za vsako faro najpomembnejši dan. Pri sv. maši ob 11. bo tudi "ofer" po starokrajskem načinu. Farani, udeležite' se v velikem številu sv. maše, nakar boste popoldne še doma praznovali in obhajali to lepo staro-krajsko cerkveno in narodno slavje ter v krogu prijateljev obujali spomine na nekdanje lepe dni. -o-— Gov. Landon se zavzema, da se da kapitalistom svobodne roke Topeka, Kans., 23. julija. — Sinoči je governer. Landon ofi-cijelno sprejel nominacijo za predsedniškega kandidata republikanske stranke, in tekom govora, ki ga je ob tej priliki imel, je — kakopak! — napadel Roosevelta in njegovo demokratsko administracijo. Landon je med drugim rekel, da predsednik Roosevelt ne samo, da ni zopet /zpostavii prosperitete, temveč je isti podložil celo cokljo, ko je bila dežela zrela zanjo. To je bil največji dan, ki ga pomni država Kansas. Landona je poslušalo okoli sto tisoč ljudi. Takoj pričetkom svojega govora, je governer Landon nastopil proti razrednim razlikam in razrednemu sovraštvu. "Če hočemo kam priti, moramo biti združeni, ne pa razcepljeni po razredih in predsodkih. Napočil je čas, da skupno potegnemo!" To je bil nedvoumen napad na apel predsednika Roosevelta, ki je ob priliki demokratske konvencije dejal, da se "opašimo za vojno proti ekonomskim rojali-stom in proti knezom privilegijev." Dalje je governer Landon na-glašal potrebo, da se republikanska stranka zavzame za pravice posameznih držav. Rekel je„ da stoje republikanci na stališču, da "ne zavržejo ameriške oblike vlade." Nato je governer pojasnil, zakaj ne veruje Roosevelto-vi administraciji novega deala in zakaj je ta administracija coklja na potu prosperitete. Razne odredbe administracije se ne strinjajo druga z drugo in ljudstvo nima zaupanja v politiko, ki jo kontrolira Washington. Kakor hitro pa bo enkrat odstranjen strah ljudstva in kakor hitro ne bodo imele "privatne iniciative več vezanih rok, se bo ameriški ekonomski sistem otresel spon, vrnila se bo prosperiteta in izginila bo brezposelnost." (Njegove lepe in lepo doneče besede o "privatni iniciativi in ekonomskem sistemu" pa moramo raz-tolmačiti tako, da jih bo točno in nedvoumno razumel vsak povprečen čitatelj. Te besede ne pomenijo nič več in nič manj, kakor to, da se bo, po njegovem mnenju, takrat vrnila prosperiteta v deželo, kadar dobe kapitalisti spet proste roke, da bodo delali in izkoriščali delavstvo po mili volji ter prodajali ljudstvu svoje utilitete po poljubnih cenah, ko ne bo v Washingtonu vlade, ki bi kontrolirala njihova dejanja in nehanja ter jim "vezala roke." . . . Tako in nič drugače! Op. ured.). ČEMU španska REVOLT a i Revolta v španskem slučaju je pravo nasprotje vzrokov, ki povzročajo revolucije. V tej revo/ti se kmetje, delavci in del vojaštva bori na strani vlade. Uporniki pa so fašisti in monarhisti, torej predstavniki stare aristokracije, ki si prizadevajo strmoglaviti vlado levega krila, sestoječo iz koalicije komunistov, socialistov in drugih levičarjev. Uporniki upajo na vzpostavitev vojaške avtokracije v republikanski obliki, brez zo-petne restoracije kralja. Oni se upirajo vsem privilegijem in dobrinam, ki jih je dala nova vlada kmetom in delavcem. —-o- Delavstvo v Detroitu je za predsednika Roosevelta Detroit, Mich., 24. julija. — V Detroitu in drugih krajih države Michigan je približno 500,-000 avtomobilskih delavcev in onih, ki izdelujejo različne dele za avtomobile. Ti delavci tvorijo najvažnejšo posamezno politično silo države. . Od tega pol milijona delavcev je danes 75 ali 80 odstotkov za Roosevelta. V Detroitu, največjem centru avtomobilske industrije na svetu, je delavstvo definitivno in brezpogojno za Roosevelta. Mala skupina, ki je proti Roose-veltu, obstoja iz ljudi srednjih slojev, velikih "biznismenov" in republikancev, ki so pred štirimi leti volili za Roosevelta kot v »protest proti Hooverju, zdaj pa hite nazaj v svoje vrste, da pomagajo Landonu, od katerega pričakujejo več kot od Hoover-ja. New York, N. Y., 24. julija. Predsed. Roosevelt ima najlepšo priliko, da izvojuje zmago v državi Michigan, in prav malo truda mu bo potreba, da izvojuje zmago tudi v državi Louis-iani. Tako sodijo objektivni in nevtralni politični opazovalci. -o- Metzger načelnik demokratov Na snočnji seji izvrševalnega odbora demokratske stranke v Cuyahoga okraju je bil imenovan Pierce D. Metzger načelnikom, mesto odstoplega Burr W. Gongwerja. Gongwer bo imenoval načelnikom centralnega odbora, katero mesto je prej zavzemal Newton D. Baker. Adam J. Damm bo najbrže imenovan podpredsednikom c e n t r alnega odbora. Zdaj sta zadovoljni obe frakciji, mlajši in starejši de-mokratje in upa se, da se bo spor v stranki poravnal pod na-čelstvom Mr. Metzgerja. Izlet demokratov Jutri napravijo demokratje, člani slovenskih demokratskih klubov 32. varde izlet na Bere-tičeve farme, v Madison, O. Prijazno je vabljen vsak, da se pridruži, ker se boste lahko prav po demokratsko zabavali. Za vse bc obilo preskrbljeno. Rev. Coughlin pred vatikanskim tribunalom Papež in detroitski škof Gallagher bosta razpravljala o politični aktivnosti Rev. Coughlina. — Visoki cerkveni knezi in večina ostale katoliške duhovščine gleda z nevoljo na njegovo politično udejstvovanje. Stara in vedno zopet nova zgodba Sandusky, O., 24. julija. — Joseph Berryman, 42-letni mož, ki je bil načelnik Real Estate & Insurance Co., v Bellevue, O., je včeraj priznal oblastim, da je umoril svojo ženo, katero je ustrelil dne 14. julija. Kakor navadno pri takih tragedijah, je bila tudi tukaj druga ženska vmes. Perryman je povedal šerifu, da je ustrelil svojo ženo zato, ker se je je hotel iznebiti. Truplo njegove žene, 53 let stare Mrs. Margaret, Perryman, so našli v nekem gozdiču v Erie county. Je to pač stara storija, ko se hoče mlajši mož iznebiti svoje žene, da se lahko ogleda za mlajšimi in lepšimi. Tako se je tudi v tem slučaju javila policiji neka mlada blondinka, katere imena policija noče izdati, in rekla, da se je sestala s Perrymanom na večer umora, nakar sta se odpeljala v Elyrijo, Columbus, Dayton in Toledo, kjer sta povsod precej pila in plesala. Perryman je izjavil policiji, da sta izstopila z ženo iz avtomobila ter šla na sprehod v gozdič. Ko je tamkaj ona korakala pred njim, je on potegnil revolver ter jo ustrelil zadaj v glavo. Izstrelil je isamo en naboj, nakar je stekel k svojemu avtomobilu ter se odpeljal. Perryman bo obtožen umora po prvem redu. —-o-— Povišane plače v Carnegie-jevih jeklarnah Pittsburgh, Pa., 24. julija. — Po pogodbi, ki je bila sklenjena med reprezentanti Carnegiejje1-vih jeklaren in predstavniki delavcev v teh napravah, bodo poslej delavcem teh jeklaren vse ure, ki jih naredijo po svojem običajnem delovnem času, plačane kot ure in pol. Ta plača bo v veljavi za vse dnevno nad 8-urno delo. Pogodba stopi v veljavo dne 1. avgusta. ____—o--- Obisk iz Wisconsin Včeraj nas je obiskal v uredništvu Mr. Frank Kranjc, po domače Trebčev France iz Cerknice, ki ima svojo lepc. farmo že 22 let v Pittsyille, Wis. Prišel je v Cleveland na obisk s svojo ženo in hčerko Rose, poročeno Thuehy k svojemu bratu Lojzetu na 68. St. Mr. Kranjc nam je povedal, da bo letos slabo s farmami tudi v Wisconsinu, kakor povsod drugod. Svoje čase je bival Mr. Kranjc v Lo-rainu, ko je bil tam za župnika Rev. B. J. Ponikvar. Zato sta še vedno prijatelja ?n Father Ponikvar je prijaznega Cerklja-na pripeljal v uredništvo, da seže v roko uredniku - Meniševcu. Hvala za obisk, Mr. Kranjc! Barvanje avtomobilov Mr. Frank Cvelbar, lastnik Superior Body & Paint Co., se je preselil s podjetjem na 8404 St. Clair Ave., kjer so večji prostori. Se priporoča rojakom. Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana.' Vsa znamenja kažejo, da je Rev. Coughlin šel preko svojih mej in pritiral svojo stvar glede socialne pravice nekoliko predaleč. Največjo zamero si je stekel, ker je napadel predsednika Roosevelta, o katerem pa Rev. Coughlin pravi, da se Roosevelt zdaj udejstvuje v dveh lastnostih: kot predsedniški kandidat in predsednik Zedinjenih držav. Pravi, da njegovi napadi niso bili naperjeni proti Rooseveltu kot predsedniku, temveč proti Rooseveltu kot predsedniškemu kandidatu. . Vatikan, 28. julija. — Zdaj je M nastala možnost, da se uvede proti Rev. Charlesu E. Cough-linu disciplinarna akcija zaradi njegovih političnih ekscesov. To je v največji meri odvisno od razgovorov, ki jih bo imel te dni v Vatikanu s papežem in ostalimi visokimi cerkvenimi knezi de-trcit iki škof Gallagher, ki je cerkveni predstojnik Rev. Coughlina. Neki visok ameriški prelat je dejal, da je nedavni Coughlinov govor, ki ga je imel na konvenciji Townsendovih privržencev in tekom katerega je imenoval Roosevelta lažnjivca, izzval ja-ko "mučen vtis" v Vatikanu. Vatikan je prejel na tisoče in tisoče pisem, nanašajočih se na Coughlinove radio govore. Ta pisma so bila poslana Vatikanu od visokih cerkvenih knezov. V nekaterih izmed teh pisem je rečeno, da je Rev. Coughlin ostal v mejah svojih duhovniških pravic, če je zahteval "socialno pravico" ter citirajo papeževe lastne besede in zahteve, da katoličani nastopijo proti komunistom. Drugi pa zopet kritizirajo njegove nastope. Neka visoka cerkvena osebnost v Ameriki je izjavila, da ni nobenega dvoma, da ne bi detroitski škof in sveti oče razpravljala o političnem delovanju Rev. Coughlina. Po mnenju istega prelata, ni pričakovati tozadevno kake drastične akcije, marveč se bo najbrže samo naročilo detroitskemu škofu, da prepove Rev. Coughlinu njegovo nadaljno politično udejstvovanje. gkof Gallagher je prišel v Vatikan po svoji lastni iniciativi in baje ni bil tja poklican po papežu, da bi dajal račun o Cough-linovem delovanju. Ameriški prelati pravijo, da je skoraj vsa ameriška hierarhija (katoliška duhovščina) nasprotna Cough-linovemu gibanju in da je papež sam nasproten ideji, da bi se duhovščina udejstovala v politiki. Detroit, 24. julija. — Kakor znano, je Rev. Coughlin sam javno prosil v svoji publikaciji predsednika Roosevelta oprošče-; nja, ker ga je imenoval "lažnjivca," toda Rev. Coughlin istočasno izjavlja, da je imel on v do-tičnem govoru v mislih "kandidata" Roosevelta, ne pa "predsednika" Roosevelta. Da je prišel Rev. Coughlin na Townsendo-vo konvencijo, je to utemeljil s sledečimi besedami: "Šel sem, ker sta mi dr. Town-send in še nekdo drugi telefonirala, naj pridem, ker hoče Gomel- Smith, ki je desna roka Jima Farleya, .nadvladati konvencijo, in da bi bilo prav, če pridem, da onemogočim njegova prizadevanja, šel sem torej, da ohranim Townsendu njegove pristaše." Kar se tiče razgovorov in po- Iskreno voščilo! Mrs. Antonija Jevnik na-ročuje, naj zapišemo, da želi vs Sunday« *nd Holiday«__ naročnina: S« Ameriko ta Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko ta Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3-50 Z* Cleveland, po ramaSalcta: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 8 cente SUBSCRIPTION RATES: tJ. s. and Canada, «5.60 per year; Cleveland, bj mall, »7.00 per year. 0. and Canada »3.00 tar 6 month«; Cleveland, by mall, »3.50 for • month«. Cleveland and BueUd by carrier«, »«.50 per year, »>.00 tor I month«. Slugi« copies s sent«. Buropean aubacrlptlan, »8.00 per year. JAMBS OKBXVXSC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers Entered h second class matter January 5th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »d, 1B7». No. 175, Sat., July 25, ! 1)36 Rimski imperij in novodobni Cezar Kdo so bili Cezarji? Nekateri so bili veliki možje, kakor naprimer Avgust. Toda med njimi so bili tudi taki, kakor Neron, ki je bil prava zver v človeški podobi. Dalje je bil med njimi Kaligula, ki je vladal leta 41., in ki je samo želel, da bi imeli vsi Rimljani en sam vrat, da bi mogel vsem skupaj z enim samim zamahom odsekati glavo. V letu 54. je vladal Klavdij, mož znanosti in vede, ki pa je bil zastrupljen. V letu 69. je bil imperator Vitelij linčan in cezar Do-micijan je bil usmrčen. Pa čemu nadaljevati s to listo, ki gre v nedogled? . . . V današnji Abesiniji je ena oseba izmed petih suženj. Toda v rimskem imperiju je obstojala cela polovica prebivalcev iz sužnjev, ki so bili kupovani in prodajani ko živina. Pa ne polovica prebivalstva, pač pa so bili v starem rimskem imperiju trije ljudje izmed štirih sužnji. Samo v Italiji je bilo nad 20 milijonov sužnjev. Suženj ni imel nobenih pravic. Po zakonu se ni smel poročiti. Kot priča je bil suženj mučen, da so dobili iz njega, kar so hoteli. Na galejah je bil kot veslar priklenjen k veslom in klopem. Celo v zasebnih hišah je bil vratar-suženj priklenjen k vratom. Tak sistem, ki je bil vsiljen veliki večini ljudstva, je bilo seveda mogoče vzdrževati samo s silo. Orbis terrarum ali Rimski svet je bil svet strahu in groze, in simbol tega sveta je poznan danes pod imenom fašizem. Fašji ali butare so sestajale iz šib, trdno povezanih z jermeni okoli sekire, ki je bila v sredini. Te fašje ali butare so nosili liktor-ji, ki so Mussoliniju vzor-ljudje. Dolžnosti liktorjev niso bile nikake tajne. Kot krvnik je uporabljal sekiro, s katero je sekal glave. Ali pa je razvezal butaro šib ter šibal ž njimi, mnogokrat do smrti, nesrečne žrtve. Apostol Pavel je bil trikrat šiban s temi šibami, pa Šibanje je bilo smatrano samo za lažje vrste kazen. Fašistični Cezarji so uporabljali tudi težke biče, v katerih so bili privezani svinčeni drobci. Višek rimske neusmiljenosti pa je bilo križanje, s katerim so tudi usmrčali obsojence, :«4 v i',i Rimski imperij se je obdržal skupaj nekako tri stoletja. Nato pa je pričel njegov razpad, ki je bil največja katastrofa v napredku človeštva. Zakaj z rimskim cesarstvom ni propadel samo imperij, marveč je padla sama civilizacija kakor klasje pod ostrim srpom. Pričetek konca se je pričel s tem, da je imperij prenehal biti rimski v vsem, izvzemši po imenu. Aeneas je prinesel Rim iz Troje. Nato pa se je pojavil drugi Aeneas, ki je ponesel Rim nazaj k obalam Bospora ter zgradil tam Kon-stantinopel ali Carigrad. Imperij je postal Bizanc in kot tak je eksistiral svojih tisoč let. (Dalje prihodnjič.) naprej proti zapadli. Obiskal bo še več slovenskih naselbin po Ameriki in tudi druge znameni-tejše kraje, kot je Yellow Stone Park, Grand Canyon in še druge take zanimivosti. Amerika ima veliko znamenitih in čudovitih krajev, le škoda, da so tako daleč, da jih večina ljudi tukaj ne doseže. Dobro, da nebesa niso tako daleč in da za te ni treba vlaka ali pa avtomobila. Dr. Knificu želimo srečno pot. Kako hitro se lahko spremeni vse tukaj na svetu. V nedeljo jutro je bil Andrej Žagar, naš oskrbnik Narodnega doma na 80. cesti, še zdrav in vesel. Šel je na piknik Doma, da tam pomaga. Pri svojem delu na pikniku se .je zgrudil nezavesten na tla. Odpeljali so ga v bolnico. Na potu je odprl oči za hip in spregovoril še par besedi, potem pa' zopet»padel v nezavest iz katere se je prebudil šele v večnosti. Žagar je bil priljubljen pri vseh. Bil je zanesljiv in kakor nalašč za tako opravilo kot ga imel. Prijazen z vsemi ljudmi, je znal postreči vsakemu in vendar se je držal svojih principov, od katerih ga ni mogel nihče odtrgati. Mnogo njegovih rojakov je v Ameriki, ali pa že tam v svojem rojstnem kraju, začelo poslušati krive preroke in ^»tako izneverilo krščanskim načelom, Žagar je šel svojo pot naprej, ne meneč se za razna prigovarjanja, naj pusti "staro šaro" — vero, Cerkev in Boga. Žagar je bil trden ko skala v tem, ker je vedel, da je prav in dobro. Vedel je, da pride čas, ko se bo njemu reklo: "daj odgovor od svojega hiševanja," "od svojega življenja. Vedel je, da nad nami biva nekdo, kateremu smo dogovorni in pred katerega sodbo pridemo prav gotovo enkrat. Zato je šel svojo pot naprej kot kristjan. Zato ga pa nagla smrt ni našla nepripravljenega za odgovor in račun. Bog mu je bil milostljiv, saj je spolnoval Njegovo voljo. Teško ga bo pogrešla družina in težko ga bo pogrešal naš Dom. Kar čudno in prazno se nam bo zdelo, ko pridemo tja v dvorano, ko ne bo "Andrejca" tam, s katerem smo se vselej lahko in prijateljsko domenili o raznih zadevah, tikajočih se Doma in dvorane. Zadnja pesem ki jo je pel na vajah dr. Zvon v nedeljo zjutraj je bila: "Blagor mu, ki se spočije." Da, blagor človeku, ki v Gospodu zaspi, v slavi nebeški se tam prebudi. Naj v miru počiva. Naše najglobokejše sožalje njegovi družini, njegovim sorodnikom v starem kraju in tukaj zlasti pa njegovim priletnim staršem, ki so s tem svojem sinom izgubili veliko pomoč in tolažbo. Pogosto je rad govoril o njih, ljubil jih je kot dober sin svoje roditelje. Običajne molitve po umrlem se bodo vršile v cerkvi sv. Lovrenca vsak večer ob 7 skozi bodoči teden. doma pri družini po opasni operaciji. Frankita Fox, iz Goller ceste, enega naših šolarčkov, so tudi kar popokali nekaj dni nazaj in ga odpeljali v Lakeside bolnico, da ga malo odprejo in pregledajo, kaj ni prav z njegovim slepičem. Po poročilih strežnic in zdravnikov bo Frankie kmalu zopet balo igral kakor nov. No, pa naj bo za enkrat. Ampak, ne pozabite priti na naše žegnanje v nedeljo, 26. julija. Da ja ne boste pozabili, naj še omenim, da bo do nedelje naša cerkvica čisto prenovljena in olepšana, tako da se bojim da se bo še kakšnega starega farana pri vstopu lotila misel, da morda ni v ta pravo cerkev prišel. Kadar se namreč fantje, kakor so Kraljev Rudy, Novoselcev Ja-kec, Bradačev Rudy, Starkov France, Jevčev Tonče, Starkov Janko in Bokauškov Frankie lotijo dela, takrat se mora vse pre-štimat in prefiksat ter moderno preurediti. Le pridite, posebno farani, pa boste videli, da je res. Olrajt , , , se vidimo v nedeljo. __o- Piknik društva Danica št. 34 SDZ in drugo .—»——•—•—•—» »......«—.—•—.—.—.—•—.—•—•—.—. ■»,.-,—«—.—< • j Izpod iblanskega turna n.......» .......- * • * * ■ . » « « ■ .-■» . ' Newburske novice "V» ■ « "" •'" « «.....« » » • -*■<-- . .,,. . . . . . . .. . — >"|| A-a-a-h! Največja novica je to, da smo imeli dež. Smo že pozabili kakšen je, da je moker. Zato se nekateri kar v dežju letali, potem so se pa čudili zakaj so mokri. Hvala Bogu za dež vse eno., Nekaj bo še koristil, četudi je že kasno in se je trava posušila in je žito zgorelo po mnogih krajih, tako, da ga ne bo treba letos vladi požigati in ne v vodo metati, kot se je godilo to pred par leti. Hrvatsko društvo sv. Jurja št. 31, bo prihodnjo nedeljo 26. julija imelo velik piknik v Maple Gardens. Vabi vse Slovence in Hrvate na to veselico. Prvi truk bo odpeljal od Broadway in E. 78th St. ob 11. dopoldne. Potem pa vsako uro do 4 popoldne. Vstop v dvorano bo prost in igrala pa bo hrvatska tambura-ška godba. Vsi dobrodošli. Mrs. Rozman, ki je za teden dni obiskovala svojega sina Anton Rozmana in znance v Jolietu, se prav dobro pohvali s prijaznostjo, ki jo je tam uživala med jolietskimi Slovenci za teden j dni. Anton Rozman je organist Pred par tedni se je povrnila Mrs. Hrvatin iz svojega rojstnega kraja, na Krasu v Italiji- Vse drugo pohvali, okolšČine domačih ljudi, ki so pod tujo peto ne more pohvaliti. Obiskala je tudi več krajev v Jugoslaviji in po nekaterih drugih krajih. Doma so jo z veseljem sprejeli zopet. Družina Joseph Sturm iz Rosewood ,se veseli prestolonaslednika, kateremu so dali ime James, Andrew. Videli smo malega Jacka in konštantiramb, da prav takega še ni imela naša okolica in tudi cel svet ne. Klja-njamo se. Elaine, Mary je ime mali deklici, ki so jo dobili v družini Nick Barna. Mati male Marice je bila John Mauerjeva iz 82. ceste. Naše častitke. Imenitno poročno praznovanje se je vršilo v cerkvi sv. Lovrenca, ko je postala Miss Frances Kalister soproga Štefana šimko. Nevesta je prišla v cerkev z svojim očetom in je pred oltarjem, srečala ženina. Od tam jo je popeljal ženin na dom, kjer naj bi bila srečna vse dni svojega življenja. Frances je hčerka družine Kalister iz Way Ave. Rev. Dr. Knific, ki se je mudil tukaj nekako teden dni in obiskal svoje sorodnike: Knific, Bizjak in Tomažič, se je odpeljal in pevovod.ia ondotnega kora v cerkvi sv. Jožefa. Njegovi dobri uspehi nas veselijo in upamo, cla bo Tone šel kar naprej kvišku po loctvi Ni dolgo tega kar sem šel obiskat Darovčevega očeta tam na Shawnee. Saj ko jih človek vidi, kako poganjajo svojo mašin-co po cestah, bi jim ne prisodil toliko butaro let. Ko pa začno človeka malo kregati s£ morla očeta kar spoštljivo poslušati. In mene so prav pošteno prijeli, ker se nič ne oglasim izpod turna. Sem pa sklenil, da bi vsaj vsake kvatre kaj pribingljalo v javnost. Seveda, se je treba pri tem spomniti potreb, ki skoro prisilijo, da se oglasimo, čeprav Jaka in Lojze v tiskarni malo zaškripljeta, ko opazita, kako-se njih kolone zastonj rabijo za reklamo. No ja, in taka priložnost je pri rokah prihodnjo nedeljo, dne 26. julija, tega leta, seveda. Takrat bo namreč pri nas žegnanje. God Sv. Kristine, naše farne svetnice-patrone bomo obhajali. Obhajali bomo pa letos malo drugače kot zadnja leta. Dopoldne bodo štiri sv. maše: ob 7, 8:30, 9:45 in 11:00. To je še vse p0 starem. Ampak pri tej zadnji maši bo pa nekaj novega. Sklenilo se je, da bomo za enkrat imeli ta pravi staro-krajski OFER pri maši ob llih. Pri tem ofru — in to samo pri tej sv. nraši — bodo vernikom podani v češčenje avtentični svetniški ostanki naše farne pa-trone, Sv. Kristine. To so nam blagohotno poklonili naš gosp. škof. Leta 1925 so yamreč dobili celo okostje te svetnice od sv. Očeta. Samo nekaj tednov so bile te relikvije v veličastni procesiji slovesno prenešene v naši stolni cerkvi na bolj javno mesto vernikom bolj dostopno za češčenje. In košček teh svetniških kosti imamo sedaj tudi tu v naši fari. To je gotovo nekaj izrednega, ker je primeroma malo župnij, ki bi imele ostanke svetnikov, kojim na čast so imenovane njih cerkve. Zato se tudi tu obračamo do vseh bravcev, katerim je globoka vera v srcih, da se nam pridružijo pri tej zadnji sv. maši na nastopno nedeljo našega žeg-nanja, cla z nami proslave farni naš praznik ter na izvanreden način počastijo našo svetnica-patrono. Na večer, ko je bila slavnost v stolid na deveti cesti, se je vsakovrstnih ljudi nabralo na stotine, in so vsi prišli prgd oltar, da počaste svetniške ostanke. Torej ne bo nekaj stičnega pri nas nič poniževalnega, srednjeveškega in prestarokraj-skega, oziroma morebiti nespa-dajočega v stoletje razsvetljenja. Končno pa seveda vabimo k udeležbi v prvi vrsti vse naše farane in faranke. Smemo menda upati, da bodo v več kot navadnem številu se odzvali in tako pokazali svojo lojalnost do lastne cerkve in župnije na njenega godovanja dan. Vsem, ki čitate, kličemo: "Na svidenje pri žegnanju pri Sv. Kristini!" Opozarja se tudi farane, da letos NE BO običajne vrtne veselice na nedeljo našega žegna-nja zvečer. Tehtni vzroki, ki so bili upoštevani od mož farnih odborov, so nas privedli do zaključka, da bo mogoče bolje to za enkrat opustiti. Saj se nudi zavedno zanimajočim se župlja-nom prilika zjutraj pri sv. mašah in pri ofru odrezati se bolj možato. Torej tudi v temu ozi-ru bo letos naše žegnanje malo drugačno kot druga leta! Kaj pa kaj drugih novic? Vsa-i ke sorte so tudi pri nas. Zrak je pri nas malo boljši kot tam pri vas v sredi mesta. Zato nismo v neznosni vročini imeli toliko žalostnih smrtnih slučajev kot drugod. Joseph Schneider, Max Habinc in Herman Kinkopf so edina imena zapisana s svežim črnilom v mrtvaških naših knjigah. Krstov pa skoro nič ni. Do sedaj jih je letos bilo pokopanih pet več kot krščenih, tako da bo treba začeti s kakšno reklamo, da bodo od drugod prišli vse te prazne lote pokupit, ako nočemo, da bomo tukaj izumrli. S porokami tudi ni bogve kaj; samo sedem jih je bilo od januarja do sedaj, če človek vse to preštudira, res ni dosti, o čemer bi se lahko večkrat pisalo v javnosti. Bolnikov je pa več. Edward Prijatelj, Mike Oražem, Blaž Bartol_ so trije možje, katerim kar ne pusti dolgotrajna bolezen, da bi se pridružili znancem čisto zdravi. Na drugem koncu fare pa boleha dobra Mrs. Ban. Mrs. Antoniji Nemec gre pa precej na boljše po težki operaciji. Mrs. Dežman tudi še kaže znamenja bolnišnice. Mrs. Jennie Kranjc je pa vesela, da je zopet Brez skrbi lahko zapišem, da Jutrovska naselbina že več kot štiri leta ni priredila takega piknika kot se je vršil v nedeljo pri Zornu, katerega je priredilo Dr. "Danica," št. 34 SDZ. Vsak, kdor se je udeležil, se je dobro zabaval in vsi so bili dobre volje. Pa kako bi tudi ne bili zadovoljni. Godba je bila prvovrstna, da take še ni bilo na Zornovih prostorih. Sviralo jih je pet na harmonike in eden na boben. Na harmonike so svira-li vsi dobro poznani muzikantje in sicer Frank Culkar, Max Miklavž, Tony (Pikelj) Blatnik, Joe Cerk in Rudolph Novak in k tem sta se začasno pridružila še dva sobrata Hrvata, izmed katerih je eden sviral na harmonike in eden na kornet. Svirali so tako poskočne, da je vse ple salo, staro in mlado tako, da je bilo plesišče dosti premajhno, akoravno je ob drugih takih prilikah za naše udeležbe še skoraj preveliko. Jedače in pijače je tudi vsega primanjkalo in imeli smo na razpolago več kot običajno. Proti večeru je bilo vedno več ljudi in nikomur se ni mudilo domov, že dolgo se ne spominjam, da bi se zbrala tako velika skupina in tako veselo prepevala kot zadnjo nedeljo. Nikdo ni poznal -sovražnika, pozabljena je bila začasno vsa osebnost in bil je žiher te ali one stB&nke, vsi smo skupaj prepevali. In te skupnosti je bila posebno vesela mladina, katere je bilo lepo število. Taka skupnost bi morala vedno biti! člani društva "Danica" smo hvaležni vsem, ki iso- se udeležili in nam pomagali do tega nepričakovanega uspeha. Pogrešali smo pa naše glavne odbornike in še posebno gospode: čer-neta,, Gornika in Penkota. (Pogrešala sem vas tudi pri petju). Ni pa minulo vse v taki sreči kot smo si predstavljali, že precej pozno zvečer je prišlo iz piknika od Slov. Nar. Dom iz 80. ceste, ki se je vršil isti dan v Maple Heights, nekaj ljudi in nam povedalo, da se je tam piknik zaključil že ob 6 uri in to pa zato, k