St. 261 MttjijUui vnfivMOBiti cHRitimli piaa) M^rT.i fl -"^i WSB*ia» lcajižnl « četrtek 5. novembra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L Uhaja, isTzemii p ob d Au*b»4a »t. 30, L pisma •« ne *pr«j« Prof. F. Pertc. tnala za aei največji mojstri v prirejanju sdicnih veselic. Malokateri narod je kos italijanskemu, ko gre za propagando določene ideje, ko je treba navdušiti mase v določeni smeri. Toda ni ga mojstra v prirejanju zunanje- to sijaja, ki bi mogel trdili da je s svojo veselico popolnoma obvladal tn zasuznjil dušo občinstva. Kakor vsaka stvar, tako ima tudi navdušenje dve strani — eno svetlo dru^o temno. In čim močnejša je svetloba, tem bolj se od nje odraža tema. Č;m sijajnejsi je praznik, tem jasneje ti stopa pred oči resnost in vsakdanjost delavnika, ki mu mora neizogibno slediti. Marsikdo izmed one navdušene množice se ni m c gel ubraniti te dni veselja m rajanja lakih obču,tkov, ki so mu kvarili praznično razpoloženje. In to je povsem naravno tudi tedaj, ko se proslavljajo najveće fematfe celih narodov in celih držav, baj je vsak človek v doslovnem pomenu besede večen vojak- na fronti vsakdanje borbe za življenje. To velja - le .posebno verki meri v naši povojni dobi gospodarskih kriz ko je postal boj za življenje širokih ljudskih množic posebno težak. Vsak košček kruha, vsaka mrvica blagostanj, je za kmeta, delavca, uradnika, obrtnika in sploh za vse stanove zmaga, pridobljena s silnimi napori in nezaslišanimi žrtvami. Za ogromno večine te množice vojna ni končala, boj za življenje, za zboljšanje položaja trudečega in potečega se dela narodov in držav traja dalje in bo trajal, dokler se ne doseže poleg vojaške in politične zmage socijalna m gospodarska zmaga. Dokler socijalna zmaga ne dopolni prve s tako uredbo življenja, da preneha tudi gospodarska in socijalna vej-na, da se odpravi tudi socijalna fronta. Ko se klanjamo z občudovanjem in hvaležnostjo pred stotisoči padlih junakov, ki so dali svoje mlado življenje, da so bile zrušene verige predvojnega avstro-nem-škega imperijalizma, da so se osvobodili mnogi narodi iz okov, v katere so bili vklenjeni — ko proslavljamo z eno besedo zmago mrtvih junakov, si mora vsakdo postaviti grozno a resnično vprašanje: kdaj bomo zmagali živ t!! Kdaj in kako bomo dosegli socijalno razorožitev, kdaj in kako bomo zabrisali fronto sovražnih socijalnih razredov in njihovega medsebojnega boja, ki je na škodo napredka in vsakega uspešnega socijalnega življenja sploh? To je ono veleresno vprašanje, ki si ga morajo staviti posamezniki in tudi celi narodi posebno v teh časih zmagoslavja. Tudi naš /larod na tem ozemlju stoji pred tem velikem m usodnim vprašanjem. Tud: mi se moramo vprašati, kdaj nastopi zmaga živih, kdaj boni'© mogli zapustiti fronto krute borbe za obstanek in se posvetiti v miru in sigurnosti za našo narodnost z visemi silami delu za napredek svoj in človeštva. Socijalno vprašanje tare nas kot težka mora še v po-sebn? meri. Vsakdanji trud našega ljudstva, ki je sestavljeno po svoji ogromni večini iz kmetskega in delavskega sloja, vsakdanja moreča skrb in bojazen za obstanek in bodočnost širokih množic našega naroda, vedno večje zadolževanje našega kmeta, vojna odškodnina, izseljevanje in nešte-vilno drugih nadlog, ki nas tepejo na vseh koncih in krajih, so neizpodbitna priča o vsej grozoti socijalnega vprašanja, ki zahteva nujno rešitev. Kako naj ga rešujemo? S tem da se postavimo na levo ali desno v ogromni borbi med svetovnimi naziranji, med kapitalizmom in socijalizmom? Ali naj izbiramo med najnenara vnejšima frontama, kar jih more biti, med takoimenovanimi starimi in mladimi? Odločitev je mogoča v vseh teh smereh, toda rešitvi se ne približamo s tem niti za ped. Kar se tiče borbe med svetovnimi naziranji, je jasno, da smo kot naro-ien drobec brez vsake moči že radi našega J", skrajnosti podrejenega političnega polo-Mja. Nagon samoohranitve pa nam narekuje vsekakor, da naj bodo naše simpatije ga strani socijalne pravičnosti, človekoljubja m splošnega neredka. Toda to so lPrlZT' ° £atcrih odidejo veliki in fTn ^ kf ni°tf V ne ^ ^ drobec, kakor Jj™ja ™ SV°*ega golega živ- Priznati pa je treba, da seveda ne izpolnjujejo ter mase potem le demoraHzirajo. Nauki naše povojne politične zgodovine nam nudijo v tem pogledu neovrgljiv dokaz. Vse takobnenovane ^socijalne* agitacije so imele samo take zle posledice in nobenih dobrih. To pa je bilo neizogibno, zakaj naše socijalno vprašanje je tako, da se mora reševati od dneva do dneva vsakdanjega praktičnega življenja. Čim težje so razmere, v katerih živimo, tem očitnejša postaja ta resnica, tem manj nam pomagajo teorije, ki naj nas delijo na tabor levih in desnih, starih in mladih, in tem bolj stopa pred nas vse potreba praktičnega in zares konkretnega socijalnega dela, ki naj nudi našemu ljudstvu praktično pomoč in aktuelen pouk, da bo čim lažje prenašalo muke in skrbi svojega položaja. Vse to naglašamo v prvi vrati na naslov inteligentnega sloja našega ljudstva. Ta sloj je predvsem poklican, da misli na to, kako pomagati širokim masam. Ne samo da je poklican, temveč je to tudi njegova dolžnost, zakaj kakor govorimo o gospodarskem kapitalizmu in parisitifzmu, tako je po isti logiki duševen kapitalist tisti inte-ligent, ki le kopiči znanje za sebe samega, medtem ko nima splošnost od njegovega duševnega kapitalizma nobene koristi. Čim bolj je kdo izobražen, tem vedja je tudi njegova kulturna dolžno manj v®i od ekso- j nister Briand se je dalje zelo pohvalno iz- ' " --J----—razil o korektnem zadržanju Jugoslavije v grško-bolgarskem sporu. Imenovanje čehoslo vaškega poslanika za Dunaj PRAGA, 4. Diplomatičnii krogi zatrjujejo, da bo v kratkem imenovan novi čehoslo1-vaški poslanik za Dunaj. Odkar je bil dr. Krofta prestavljen kot poslanik v Berlin, je bilo dunajsko mesto nezasedeno. Kakor trde, prideta resno v pošte v za to diplo-matično velevažno mesto dva kandidata in vprašanj, ko bodo j sicer poslanik čehoslovaške republike pri ačnimi protfsoci- j Vatikanu Edvard iPaiiier. ki je bil odpokli- tične, t. j. nedomače «učenosti». Tako je za nas pravo in resnično socijalno vprašanje našega ljudstva. Vodilna misel, od katere morajo biti prežeti vsi pravi narodni delavci, če nočejo biti neresni ali sleparski frazerji in demagogi, naj bo v geslu «Iz naroda za narod« v polnem in pravem pomenu teh besed. Le praktično in vsebinski konkretno delo v tem smislu more srečno dovesti tudi nas skozi vse težave in skrbi, ki nas ločijo od onega zaželenega dne, ko qb dosežena srečna rešitev velikih sveto»v zmagali tudi živi nad jalnimi in protižrvijenjsIdmri silami. Pred važnimi razpravami o senatu Poročilo o načrtu glade tajnih udruženi in glede tiska novinarske strokovne RIM, 4. Z ozirom na sklicanje senata se v pol'tičnih krogih mnogo razpravlja o zakonskem načrtu, ki se tiče tajnih udruženj. Medtem je senator De Cupis po nalogu o-srednjega urada predložil poročilo o imenovanem načrtu. Ta je naperjen v prvi vrsti proti prostozidarjem, ki tajno ovirajo delovanje sedanje vlade. K temu pripominja neki list naslednje: 40 milijonov Italijanov se lahko svobodno posveča prosto-zidarsldim idealom, toda zahtevati moramo, da prostozidarji vršijo svojo propagando javno, kakor vsako udruženje, ki zasleduje dovoljene in poštene namene. To in nič več ne zahteva novi zakonski načrt. Senat bo razpravljat o tem načrtu približno teden dni, nakar se bo razšel do decembra. V decembru bo senat med drugim razpravljal tudi o tiskovnem zakonskem načrtu, ki je bil danes razdeljen med senatorje. Vsebino tega načrta je že odobrila zbornica v preteklem juniju in ji je priloženo poročilo, ki izjavlja, da tiskovni načrt zasleduje uspešno apliciranje kazni proti zlorab ljenju tiska. Nadalje predvideva tiskovni načrt podrobnosti za ugotovitev civilne odgovornosti za tiskovne prestopke ter upošteva želje novinarjev, da se ustanovijo zbornice. Na Montecitoriju živahno razpravljajo o usodi on?h skupin, ki capljajo za fašisti. Današnje uradno poročilo fašistovske stranke pravi, da sta en naoijonalno-liberalen poslanec in en bivši poslanec nacijonalnega centra prestopila k fašistom. Poročilo nadaljuje: Glavni tajnik fašistovske stranke on. Farinacci je odredil, da se ugodi prošnji poslanca Matije Farine (nacionalni katolik) in bivšega poslanca Aiice (liberalna desnica) za vstop v fašistovsko stranko. Izmed osem poslancev nacijonalnega centra sta on. Vassalo in on. Preda pred časom prestopila k Sa£:stom. Sedaj se potegujeta za fašistovsko izkaznico še dva in aicer on. Martire in Tovini. Izmed nacijonalnih Liberalcev ni on. Sar-roehi nikakor navdušen za pristop k fašistom. Nasprotno se zatrjuje, da je Sar-roehi pripravljen raje podati ostavko na svoje pofslansko mesto kakor sprejeti fašistovsko izkaznico. Sinoči je bila zaplenjena druga izdaja lista «Popo4o», ki je nato izšel v obnovljeni izdaji in objavlja, da je prejel od prefekta oipomin. «Popolo» je bil dosedaj že večkrat zaplenjen. Cerkvene slovesnosti- za padlimi/ vo aki in t spomin, zmage, RIM, 4. Ob 9. predpoldne se je pričela v stolni cerkvi Santa Maria degli Angeli slovesna maša-zadušnica za v vojni padle vojake. Prisostvovali so ji vojvon I n a. _ ___ti _ _ l t ** t ____ 1_* __ _ /~Y J J _ ' __—___ ___'_ službi božji se je Mussolini s člani vlade po dal na grob neznanega vojaka, da se poklonijo. Ob 10.10 so pričeli zvonovi vseh rimskih cerkva zvoniti v proslavo italijanske zmage v svetovni vojni. vlado. Ob 11. un in pol se je pojavil nenadoma pri Pašiču minister za socijalno politiko Milan Simonović, ki je kazal biti sloji brez izjeme. Oddaja premoženja se bo iztekala v avtonomno amortizacijsko blagajno, ki bo neodvisna od države. Pro- velo razburjen. Pašić ga je namreč med računsko ravnotežje bo skušala doseči Častni doktorat za padle fašistovske dijake RIM, 4. Na predlog naučnega ministra je sklenila vlada — tako poroča Agenzia katera invalidska sodišča, tako za Hrvat svojim sestankom z Radićem pohval k sebi, f ads česar se sklepa, da bo Radić prevzel Dortfelj za socijalno politiko. Treba da je le še premostiti nekatera nesoglasja, ker zahtevajo radičevci, da se ustanovijo ne- di Roma — podeliti častni doktorat onim sko v Zagrebu, za Slovenijo v Ljubljani, za fašistov skim vseuči lišenim dijakom, ki so .Bosno v Sarajevu itd., d očim vztrajajo ra- J'1--1' na stališču, da je za presojo inva- po vojni ptadli v obrambi zmage. Hišne preiskave pri Gorkllu dikali lidskih sporov merodajna edino vrhovna sodna instanca in sicer v Beogradu. NEAPELJ, 4. Policija je izvedU pri ^L '"sk^fči^^11 skemu pisatelju Maksimu Gorkiju, ki živi Trifkoviča s katerim ie r^m- 1' I j že delj časa v Sorrenta, hiino preiskavo.: lovnem pr;)gramu „ar^ne °Ju,r; Posebno mar pvo ,e pohe^ prečka a sobe afi, ^ ^ bo irovoizvoli^o prjd- ^fm^^^^ —^ Ml mu vložil pri italijanski vladi protest. Italijanska vlada je odgovorila, da hišna pre- vlada z navadno amortizacijo kapitala ija?v-nih dolgov, z znižanjem dobe vojaškega službovanja in z zopetno uvedbo volitev po arondrsmanih. Predložila bo zbornici tudi zakonski načrt o socijalnem zavarovanju. Da pa svoj program tudi dejanski uresniči, namerava izvesti v prvi vrsti stabilizacijo valute. Zato bo nadaljevala v Londonu in Washingtonu pričeta pogajanja in upa, da bodo tudi uspešno zaključena. Finančni projekti naj nikogar ne vznemirjajo, vsakdo naj ima vedno pred očmi splošen dobrobit. Glede Maroka ima Francija edino željo, da sklene z nasprotnikom v resnici lojalen mir, da ne bo znova izpostavljena za-vratnemu napadu. Kar se tiče Sirije, namerava francoska uprava delovati z vsemi svojimi močmi za to, da se čimprej Nova vlada ostane na svojem mestu PARIZ, 4. Radi sklepa na včerajšnjem sestanku socijalističnih poslancev, po katerem so se ti-le vzdržali v zbornici glasovanja o zaupnici vladi, so poslanci Pol Bon-cour, Renaudel, Boutet in Vincenc Auriel odstopili kot člani politične komisije soci-jalistične skupine. PARIZ, 4. Ministrski predsednik Pain-leve je, povprašan o svojih namenih z ozirom na včerajšnje glasovanje v zbornici poslancev, odgovoril, da ostane vlada na svojem mestu. Razvijanje vladne brizg v Nemčiji Luthrova vlada ostane na svojem mestu brez nacijonal&tičnih ministrov — Za brezpogojno izvedbo locarnskih dogovorov BERLIN, 4. Pod predsedstvom držav nega kancelarja Luthra in v navzočnosti državnih ministrov Brauna, Stienga in Stresemanna se je vršila sinoči konferenca z zastopniki strank, ki so ostale v vladi. Pri razpravljanju o splošnem položaju je bilo doseženo popolno soglasje. Tako zastopniki vlade, kakor tudi vladnih strank so naglašali, da je ustvaritev temelja za končno odločitev o sklepih konference v Locarnu sedaj naj-važnejše vprašanje, proti kateremu morajo stopiti vsa ostala vprašanja v ozadje. Zastopniki strank so odločno odobravali ukrepe vlade za nadaljnje izvrševanje poslov, ki so bili potrebni vsled izsto«pa nemških naciijonatcev iz vlade. Gerlach piše .v «Weit am Montag»: Luthrova vlada je brez tal. Izgubila je svop najmočnejšo stranko, ne da bi dobila zanjo nadomestila. Nemški nacijonalci so izvršili zločin na nemškem narodu, ko so najprej poslali svojo vlado v Locarno, potem pa so jo pustili na cedilu. V očigled temu zločinu je imel Luther dvoje možnosti: ali takojšen razpust državnega zbora, ali pa takojšen poskus sestave nove vbde .na temelju velike koalicije. Luther ni storil ne enega in ne drugega. Ako bi bil Luther takoj razpustil parlament, bi imel za locarirsko politiko ogromno večino. Luther je s svojim zavlačevanjem mnogo izgubi! za Nemčijo. Ra^oroževanje Nemčije LONDON, Kakor javlja zastopnik Reuterjevega urada iz Koelna, so napredki" v razorožitvi Nemčije zelo zadovoljivi Pododdelki medzavezniške vojaške komisije v Frankfurtu, Hamburgu tn Vratilslavi bodo s 1. decembra ukinjeni. Locarnski sporazum iu Hindenburg BERLIN, 4. Nemško nacijo na 1 ni «Der Tag» javlja, da je predsednik nemške republike maršal Hindenburg povodom izstopa nenvško-nactjonalnih ministrov tz vlade resno razmišljal o svoji demisiji. Ustanovitev kitajske univerze v Moskvi Veliko zadoščenje med kitajskimi politik' MOSKVA, 3. Tu se je ustanovila kitajska univerza, posvečena imenu Sun Yat Sena. — Misel ustanovitve kitajske univerze v Moskvi je bila z radostjo sprejeta od kitajskih državnikov in političnih voditeljev, ki so obljubili svojo materi alno in moralno pomoč. Za rek-tria nove unverze je bil imenovan Radek Di- * jakom nove univerze je zagotovljeno vzdrževanje. Univerzi bo prideljen poseben zavod, k er bodo dijakom na razpolago najrazličnejše knj ge in drugi učni pripomočki. kralju. ____ _ __^ , Narodna skupščina se sestane jutri ob iskava ni bila napTr^i^proti GorkiSI tem- 10" Na dnevnem redu je podrobna raz-i doseže ono stanje ko se bodo mogli narodi več proti tajniku Buđbery*u. da se ugoto-1 FTava o^mvahMum zakonu. Pojavlja sej Smje samt vladati. vijo njegovi odnošaji z italijanskimi pre- ra ^ posebnega parlamentar-J Mednarodni položaj Francije je zelo u- vratnimi elementi*. nega odbora* ki bi izdelal predloge inva- goden. Čeprav še vedno krvavi in tudi ■vetovna vprašanja zelo zapTljiva Tlma^ Dajo se zagovarati z brezkončno zgovornostjo, loda z ozirom na naš položaj ostanejo vedno le prazne fraze, katere fenajo Ic ta pomen, da lahko služijo več ali ^lanj idealnim ali več ali manj farbarsknn demagogom kot sredstvo, s katerim si po-rragajo iz teme neznatnosti v ospredje, ka-t^ro bi sicer ostalo zanje nedosegljivo. V fcTstvu pa so vedno le prazne obljube, ki se vratnimi elementi*. Guverner čehoslovaške Narodne banke PRAGA 4. «Lidove Noviny» javljajo, da bo imenovan višji ravnatelj praške mestne hranilnice dr. Vaclav Pospišil za guvernerja če bo slovaške Narodne banke. Amnestija vojaških beguncev ▼ Jugoslaviji BEOGRAD, 4. Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejel v daljši avdijenci vojnega ministra armijskega generala Dušana Trifu-novića. Kakor zatrjujejo, je kralj podpisal ukaz o amnestiji vojnih beguncev. Avdr-jenca vojnega ministra je trajala dalj časa. Po najnovejšem ukazu ) j prebivalcev ene občine na zemljiščih druge | občine. I. A) Novi zakon o občinskih užitkih je za j stare pokrajine Italije nujna posledica tega ! zgodovinskega razvoja od skupne k zasebni ; lastnini. Zemljica obremenjena z občinskimi užitki naj se osvobodijo na ta način, da se nakaže občinam odnosno agrarnim asocijaci-kjer poslednje obstojajo, v zameno slutba ie za prebivalstvo življenfikega pomena: «ncd temi v prvi vrsti osobie javue varnosti, ■lendarraeriia, justica, zdravniki, lekarnarji in del carinskih uradnikov. DtJNAJ, 4 Akoravuo se ima zadeti jutri »tavka avstriisk h državnih nameščencev, so se vendar nadaljevala še danes pogajanja med oastopniki vlade in da-žavn uradniki. Obstoja upanje, da se bo stavka še dala odvrniti. Borba z blatnikom v zraku PRAGA, 4. Včerajšnji listi zelo obširno opisujejo smrtno nevarno borbo z blazni-kom v zraku. Na poletu iz Košic v Prago, na kateri progi je redna zračno-prometna služba, je včeraij v aeropalms zblaznel neki potnik ter se vrgel na pilota. Pilot Hvastil ni izgubil duha prisotnosti, marveč se je začel braniti. Z eno roko je krmaril, z drugo pa je prijel blaznika s tako silo za vrat, da se ni mogel dalje ganiti. Z višine 2000 m je nato na polju pri neki slovaški vasi srečno pristal na tla, ne da bi se poškodoval. Blaznika so izročili orožnikom, ki so ga odpeljali v umobolnico. Ruska zunanja politika Senzacionalen članek sovjetske «Pravde» MOSKVA, 4. Sovjetska Pravda* priobču e senzacionalen uvodn' članek o bodočih smernicah ruske zunan:e politike, -V zvezi ocenjevanja locarnskih pogodb, pravi člankar, da se ne bodo nikdar več ponovili časi diplomatskih in finančn h blokarv in so v bodoče voaške intervencije izključene. V okviru locarnskih pogodb je dovolj prostora za sporazum glede gospodarskih in političnih interesov sovetske uni'e. Vse države, ki so podpisale locarnske pogodbe, morajo priznati, da je zagotovitev miru proti Rusij in brez Rusije samo reakcijonarna utopv a. Komur je za resnično zagotovitev miru, mora odstraniti diference med sovjetsko unijo in ostalimi državami. Člankar izva.a nadalje dobesedno: Kdor odkritosrčno priporoča vstep Rusije v Društvo narodov, nas mora predr >em v mednarodni politiki spraviti v položa:, da nas ne bodo smatrali za državo z ome,en'mi C2mi ne drugimi rvjša i ki bodo omogočili novo etapo v razvoju svetovnega gospodarstva in zavarovan a svetovnega miru. jam„ c Očinskih užitkov del zemljišča, na kate-so se doslej izvrševali omenjeni užitki, era ko pripade ostanek lastniku doslej rem medtem svo- . ,, , j. . j. pr5v:J' obremenjenega zemljišča v popolno "k Ak? t0 I£0dl- i Društvo narodov | « zasebnik ali druga bo potrebno, da se ustvarijo med n^m in; * * » , i - |ad -ra ra7bre- ugimi državam: oni minimalni normaln c*5- j jux*dtcna oseba. Ce je pa lastnica razore Frundzejev pogreb. MOSKVA, 4, Danes se je vršil na Rdečem trgu z velikanskim svečanostmi pogreb vojnega komisarja Frundzeja Pogreba se je udeležila vsa vlada, diplcmatični zbor, vsa posadka Moskve in na stotisoče ljudstva, ki so do večera defilirali pred Frundzeievim grobom, ki se leja. Ko so so zadone! in žvižgale so tvorniške sirene v mestu. Kot naslednik Frundzeja se imenu e v prvi vrsti Dzeržinrki. V slučaju njegovega imenovanja bo Trocki imenovan za gospodarskega šefa. _ Prav cela »ni škofje pri kraKu Aleksandru. BEOGRAD, 4. Davi je sprejel kralj Aleksander v avdijeoci ves arhicrejski sabor pod vodstvom, patriarha Dimitrija. Avdijenca je v zvezi * izdelavo arhiereskega sabora. menjenega dela zemljišč občina, podobčina ali pa agrarna družba, potem se ravna tudi s tem ostankom po določilih zakona o občinskih užitkih. Razdružitev skupnosti med lastnikom zemljišča na eni in skupino užitkarjev na drugi strani imenuje zakon likvidacijo občanskih užitkov. Delež, ki se nakaže v zameno dosedanjega izjvrsevanja občinskih užitkov občini t. i • ___ 1- r _ 1 — n^Uni^v« /wi nlr r ln/>- komika, to je v mejah osebne potrebe upravičenca in njegove družine.**) Prihodnja operacija komisarja po izločitvi zemljišč pod a) is skupne mas« je kvo-ttzacifa zemljišč navedenih pod b)f katera se bodo razdelila na podlagi tehničnega načrta o ureditvi in obdelavi teh zemljišč med one družine v občini ali podob čini, ki osebmc izvršujejo pol^edelatwo, pri čemer se bo dala prednost rewnejšim slojem, samo da se more od njih upravičeno pričakovati smotreno iz4ooriščanje zeml^eč. Toda zemljišča se jim ne bodo nakazala v last. ampak v dedni zakup (emfitevza): deležniki bodo morali plačevati za uživanje zemljišča letno zakupnino, katera se odmeri na podlagi prometne vrednosti zemljišča, in ki se bc stekala v blagajno občine ali podob-čine. Ker pa je treba upoštevati pri določit'.*! ;višine predhodno pravico občinskega užitka eventuelno tudi dolžnost meljora-ci';e zemljišča naložene zakupniku, bo v večini primerov zakupnina zelo nizka. Važno je pa, da izgubijo deležniki zemljišč pod b) vsako pravico do uživanja zemljišč pod a). V primeru, da deležnik ne izvrši na nakazanem zemlfišču meljoracij naloženih v razdelitvenem na£rtu, zapade njego»v delež v prilorf občini, rodobčini aJa pa agrarni • 'iccijacsji, katere ga nakažejo drugemu deležniku. Zakupnine se bodo mogli oprostiti deležniki šele po izvršitvi meljoracij, katere mora ugc loviti krajevna poljedelska stolica. Sele tedaj postane nakazano zemjišče lahko svobodna last deležnika. Pred oprostitvijo pa se nakazani deleži ne morejo ne deliti ne prodati. Ako zemljišča, ki so na razpolago, ne zadostujejo za razdelitev med vse družine upravičencev, se le-te določijo potom žrebanja. Ako pa zemljišča naimnjena parcelaciji presegajo potrebe deležnikov, se vzlic temu nakaže poslednjim samo kvoto, do katere imajo po zakonu pravico, medtem ko se iz ostanka stvori nekaka rezerva, o uporabi katere odloča Ministrstvo za na-nedno gospodarstvo. Zelo važno je določilo čl. 24, po katerem morajo zemljišča agrarnih zadrug, bodisi da ostanejo zadru ga m ali da se nakažejo občinam ali podob-činam, biti dostopna uporabi vseh občanov. Od delitve so izvzeta ona zemljišča, na katerih je posestnik izvršil trajne ki bistvene melijoracije, ter male parcele, ki se ne iajo deliti v agrarne enote. Zanje ho pa moral plačati posestnik občini letno -a-ku-pniac odgovarjajočo vrednosti njegove prav-ce do zemljišča. Ako so se na zemljiščih podvrženih občinskemu užitku in ks so last občin, pod-občin ali agrarnih zadrug, dovršile okupacije, se le-te morejo legitimirati na prošnjo okupanta, ako je poslednji z lastnim delom izvršil na zemljišču bistvene in trajne mel*-jorcarje, ako zasedena cona ne prekine DNEVNE VESTI Proslava zmage Včeraj se je vršila v Trstu slovesna 20 cent. ob- prejemu knji£ ali pa ž* takoj ol vpim, Zavzemhno se z vsemi močmi za razaranje «Matičnjh» knjig in razpredimo podrobiro * proslava VII, obletnice zmage Italije nad; tacijo od hise do hiše, od moža do bivšo Avstrije. Večina ulic je bila v zastavah. Uradi, prodajalnice m delavnice so bile zaprte ves dan, ker je obletnica zmage celodneven državni praznik, ki je bil ustanovljen lansko leto s posebnim zakonom. Proslava se je začela po sporedu ob 8. uri predpoldne s 100 topovskimi sireii, ki so se vrstili v presledkih od 8. ure do nekaj čez 9. uro in pol. Ob 9. uri se je vršilo v prostorih Bane a Commerciale Triestina odkritje spominske plošče uradnikom omenjene banke, ki so padli v vojni. Ob 10. uri je sledila v gledališču Verdi/ svečana izročitev častne sablje poveljniku armadnega zbora gen. Vaccari->ju. Od 11. ure dalje se je vršila proslava zmage za vojake v kasarni Oberdan. Od 11. do 11. ure in četrt sc zvonili zvonovi vtseh tržaških cerkva. Slaivnositni sprevod se je začel razvrščati kmalu po dveh na trgu Liberta (pri južnem oklodvoru) ter je krenil potem po ul. Roma preko trga Uni ta, korza Gari-baldi, ul. Bosco in Bramarrte k cerkvi sv. Justa. Tu je bft najprej položen ob paradi čet venec na spomenik Tržaćanov, padlih v vojni m nato se je vršil Te Deum v stolni cerkvi. Zvečer je bil koncert vojaške godbe na trgu Unita in nato ob 22. uri in pol povra-tek godbe z obhodom. Uradna in razna drujga poslopja so bila razsvetljena in tako tudi ladje v pristanišču. d* Prošnjo za dovolitev sodnega postopanja proti poslancu Milanu Včerajšnji «Piccolo» prinaša med brzojavkami to-le vest: Drž. p-ravdništvo v Puli je vložilo na zbornično predsedništvo prošnjo, da bi zsbcmica dovolila sodno postopanje proti poslancu dr. \Vijfanu radi prestopka po členu 1. in 3. zakona javne varnosti. Poslanec dr. Wilfan je namreč sklical 7 dne 2. a/vgusrta javno zborovanje na cesti med Lovranom in Opatijo, ne da bi o tem obvestil oblastva javne varnosti. Na zborovanju so se prepevale slovanske pesmi in srbsfka državna himna. * * * Z ozirem na to brzojavko smo vprašali pojasnila g. poslanca dr.ja Wilfana, ki nam je odgovoril, da mu ni prav nič znano o kakšni ovadbi ali kakšnem sodnem postopanju proti njemu radi omenjenega ali sploh kateregakoli drugega dejanja, še manj seveda o koraku, ki bi ga bilo napravilo državno pravdništvo. Poslanec dr. Wrlfaji je dodal, da se je šele 31. julija t. 1. po daljšem zdravljenju povrnil iz inozemstva v Trst. Nedeljo 2. avgusta je prebil s svojimi otroci v tržaški okolici. Niti od da- se na ta način ^Matica® okrepi, ovveti in da bo ustrezala namenom, za katere je bil« klicana v življenje: učiti, zabavati, izobraževati slovensko Ijudstu© v Jul. Krajini in m a nuditi narodno, zdravo, moralno in vzgojno beriio po nizki ceni, po namenih njenega pj-ve-gu predsednika pokojnega dr.ja Antona Gregorčiča. Zlasti se obračamo do prosvetn. druitev, včlanjenih v «Zvezi prosvetni društev* v Gor«! in v društvu «Prosveta» v Trstu, da se odločno zavzamejo za ^Goriško Matico« v smislu sklepov med Gorioani in Tržečaai. ki smo si prisegli zvestobo v korist si o venskemu l»ntf-stvn v Itafcfi is «Gor5ški Matici*. — Pojasnilo. Z ozirom na dopis od 1. XI, t. t, v našem lisiu št. 258 smo pTejeli od sorodnikov pogrešanega Antona Komavli sledeči popravek, ki ga lojalno obavljamo: življenje pogrešanega nam je prav dobro in popolnoma zaano," Nikdar pred tem »lučajem ni padel v Sočo in tudi sedaj ni gotovo, da je padel v Sočo v stanju pijanosti. Prav gotovo pa je, da se je v noći od sobote 24. oktobra, na nedeljo vračal iz Gorice v doma&o vas Podgoro po neverni in samotni poti. Pogrešani je torej lahko bil tudi napaden in vržen Bog ve kam.» — Mascagni v Beogradu. Dne 1. novembra je prispel v Beograd Pietro Mascagni, komponist Cavallerije Rusticane. Na kolodvoru so ga sprejeli uprava gledališča, osobje italijanskega poslaništva, italijanska kolonija in predstavniki jugoslov. oblasti. Mascagni bo v sredo dirigiral Cavallerijo, v četrtek pa A do. Zanimanje za obe predstavi je tako ogromno, da so bile že prvi dan razprodane V9e vstopnice* nemu preživljanju cibčmanjev ali pa vsetnrje tudi pravice do širšega izrabljanja obremenjenega zemljišča, torej neke vrste sogo-spodars.tvo nad zemljiščem (čl. 3). V prvem primeru se nakaže občini ali zadrug:! ]/4, v drugem vsega dosedaj obremenjenega kompleksa. Vendar pa ima kormsar pravico, da iz razlogov, ki so prepuščeni njegovi uvidevnosti, zviša ta delež v prvem primeru od * h do V-2 m v^jfcem primeru od 2U do 34 vsega zemljišMf Goric pisana likvidacija občinskih užitkov 6 otttaskll užitnih S kr. odlokom-zakcnom z dne 22. maja 1924. št. 751. «Gazz, Uff. z dne 23. V. 1924t št. 122, je bil objavljen zakon o občinskih užitkih (« riordinamento degli u si civici nel Regno»). Ta zakon je veljaven tudi za naše pokrajine in bo posegel še precej globoko v ekonomične razmere našega kmečkega prebi- vakbva. Ker nudi že sama njegova interpretacija mnogo težkoč, kaj šele njegova praktična uporaba na dejansVe razmere, ki vladajo pri nas in ki se razlikujejo povsem od onih v starih pokrajinah Italije, hočem v naslednjem podali kratek pregled novega zakona (I). po možnosti v bolj razumljivi obliki, nego jo nudi zakon sam, nato pa (li) prav-tako kratek eris dejanskih razmer v naš;h pokrajinah in posledic, ki jih bo imela praktična uporaba novega zakona. Ker so vodilne misli novega zakona o ureditvi občinskih užitkov prevzete iz prejšnje zakonodaje, sodstva in teorije starih pokrajin Italije in ker so se dejanske razmere v poslednji vedno bistveno razlikovale in se še razlikujejo od -onih v naš'h pokrajinah, smatram za potrebno podati kratek zgodovinski pregled rizvoja občinskih užitkov v starih pokrajinah, ker bo s tem bistveno olajšano razumevanje vsel ine novega zakona.*) Občinski užitki imajo po večini svoj izvor v skupnih zemljiščih starih Italov. V dobi barbarskih vpadov so sicer postala nekatera teh zemljišč kraljeva ali zasebna last, a visa so ostala dostopna prebivalstvu za pašo in sekanje drv, da, invazije barbarov so celo razširile te pravice prebivalstva. Tudi v fevdalni dobi, ko si je gosposka lastila viso pravico do zemlje in so nastali takozvani "fevdalni demaniji*, je ostal ne-izpremenjen način uživanja teh zemljišč, 1.) Primerjaj k naslednjemu SalviolB: Storia del diritto italiano, 8. izd. Torino 1921, str. 491—493. danja skupnost med lastniki zemljišča na eni in užitkarji na drugii strani. Naslednja naloga komisarja je združitev zemljišč nakazanih na podlagi likvidacij občinam ali podobčmam z onimi, ki so pr^-paitt občinam ali podofcčinam na podlagi • vi -idacije po prejšnjih zakonih, in z onimi, l-v' so la*st občin ali podobčin in na katerih se izvršujejo občinski užitki. Vsa ta zemljišča se združijo v enotno maso, ki se potem razdeli v dve veliki kategoriji: a) v gozdov« in trajne pašnike, b) v zemljišča, ki morejo služita poljedelstvu. Posamezna zemljišča se nakažejo eni ali drugi kategoriji od komisarja na podlagi tehnvčnega načrta sestavljenega od tehničnega delegata imenovanega od komisarja, po predhodni odobritvi Ministrstva za narodno gospodarstvo. Pri izdelavi tehničnega načrta an nakazanju pisarneznim kategorijam je treba upoštevati toliko potrebo prebivalstva kakor ohranitev narodnega premoženja gozdov in pašnikov Za zemljišča pod a) veljajo določila drugega poglavja četrtega naslova (Novi zakon navafja pomotoma tretje poglavje) italijanskega gozdnega zakona (kr. odlok z dne 30. 12. 1923, št. 3267), kateri vsebuje podrobna določila glede upravljanja gozdc'v in pašnikov, ki so last občin alt pa agrarnih zadrug. Ta zemljišča se ne smejo ne odtujiti ne bistveno izpremeniti ibrez privoljenja Ministenstva za narodno gospodarstvo. Poleg tega pa je glasom gozdnega zakona trprava teh zemljišč podvržena nadzorstvu gozdnega odbora in gozdnega inšpektorata. Glede občinskih užitkov predpisuje čl. 9 gozdnega zakona, da ostanejo v v»eljavi in da se bodo mogli izvrševati v soglasju z go-gospodarskim načrtom odobrenim ali predpisanim od gozdnega odbora, a vedno v mejah čl. 521*) italijanskega civilnega za- JV/i V.U1JV | ---- — — -------—------A av VJ^lUJL Vi. v^* » kontinuitete zemljišč in ako traja okupa- le£ ^ mu n^ sandalo, da bi za tisti dan cija najmanj 10 let Okupacija se pa legiti-...... mira samo koHkor odgovarja obseg zasedenega zemljišča delovni zmožnosti ene družine poljedelcev. B) Za ugotovitev in likvkfajctjo občinskih užftkov in sploli vseh pravic do skupnega uživanja zemljišč in za ureditev zemljišč, ki izvirajo iz te likvidacije, kakor tudi vseh dl-ugih zemljišč, ki s»o last ofcčin, podoban aH agrarnih zadrug, so pristojni krajevni komisarji, imenovani s kraljevim odlokom, ki združujejo v sebi upravno in sodno oblast (seveda ^amo glede tvarine nakaiza-ne p»o novem zakonu njihorvi jurisdikciji). Za Julijsko Krajino se je ustanovil tak k o-misarijat s sedežem v Tistu. Komisar sprejema prijave o obsloiu občinskih užitkov ki se morajo vložiti v roku dveh let, odkar je stopil odlok-zakon z dne 22. V. 1924 v veljavo, torej do* 23. maja 1926. Po preteku tega roka ugasnejo občinski užitki, ki se niso prijavili. Prijave vložii župan v imenu vseh občinarjev odnosno agrar, asocijacija, ako obstoja, tako tudi posamezni interesenti imajo pravico, da prijavijo direktno komisarju obstoj občinskega užitka. Sicer ima glasom čl. 27 komisar pravico, da tudi uradno brez prijave prizadeti uvede likvidacijsko postopanje. Ako nastanejo med postopanjem spori bodisi glede likvidacijskih operacij bodiisi glede oibstoja narave m ___ -t- _ l_ zJ__1_!L . ^ ____*<\ r> tA C» Crui!t?«nt vesSf — Skrv. »kad. fei. društvo BalkanDane ob običajni uri sestanek s predavanjem. - Odb, sklical javen shod na cesto med Lovranom in Opatijo. _ H s delo za „M!Ko Matico" Z letošnjim letom stopa «GoTiška Matica* že sedmič med slovensko ljudstvo v Julijski Krajini in je za leto 1926. izdala: i. Koledar; 2. povest: Evfemija, spiisal Carli-Lukovič; 5. roman, Smrt pred hišo, spisal Fr. Bevk; 4. Don Boeco, spisal J. Mcze; in 5. narodopisne črtice: Otroci steče, spisal Ivan Bi-ležnik, Tc slednjo kn igo dobe on:, ki bi Don Bosca ne marali. Za vse štiri knjige plačajo naročniki L 5. Upravi odštejejo gg. poverjeniki za vsakega naročnika le L 4.50, tako da ostane njim za n^hov trud od vsakega naročnika 50 cent. Oni gg, poverjeniki, ki naročnine za leto 1926 niso še poslali, so naprošeu\ da to storijo najdalje do 20. novembra t. L, kajti uprava «Gor, Matice" mora poravnati še veliko računov. Knjige za lete 1927. Gg. poverjeniki s o naprošeni, da se vržejo takoj seda; na ag;tacijo za kn ige, katere izda Goriška Matica* za leto 1927, in sicer: 1. Kckdar. 2. «Zdravje in bdezea v domači hisi». To zdravniško knjigo spiše goriški zdravnik dz. Just Bačar ter izide v štirih snopičih po HO do 150 strani v veliki osmerki. Knjica izide torej v štirih letih in bo obsegala okrog 600 okrašena z mnogimi slikami. Opozar- stram, okrašena z _ _ ___________jamo občinstvo na to velekoristno kn;igo. ki obsega občinskih u^tkov "kakoi tudi glede bo pravi hišni zdravnik - —-1-1 ripnn r>b- ! ^ Humoristični romai okolnosti, ali je zemljišče podvrženo cb činsk rn usžitkom(^demanialita della terra»}, razkadi o teh sporih, ako ostane brezuspešen poizkus sprave, komisar, katerega razsodbe so takoj izvršljive. Za te spore veljajo določila civiJnopravdnega postopanja pred okrajnimi sodišči (izvzemši pravne leke), v ostalem pa komisar ni vezan na norme civilnega postopka, ampak je samo dolžan sumarično zaslišati interesiranje. Proti odlokom komisarja je dopustna pritožba na Prizivni dvor, katera sc more vložiti tekom 60 dni po vročitvi odloka in pc nabitku na občinski deski. Pritožba nima suspenzivne moči, vendar pa more Prizivni dvor začasno ustaviti izvršbo izpodbijanega odloka. (Konec v nedeljo). Posneto iz «Pravnega Vestnika». *) Čl. 521 Cod. Civ. ni v veljavi v Julijski Krajini, ker ga pa novi zakon izrecno navaja, se mora smatrati kot integralno vsebovanega v novem zakonu, tako da ima citiranje tega člena samo nekega stenograma. vsaki družini. Humoristični roman: -.»Pasja diaka», izpod peresa domačega humorističnega pisatel a Da-mira Fcigla, ki sc je proslavil z že objavljenimi svoiimi humorist:enimi kn;'dami: - Tik za **) Zanimivo je, đa vsebuje italijanski gozdni zakon iz leta 1923 v petem naslovu predpise glede razbremenitve gozdov in gorskih pašnikov od občinskih užitkov. Razbremenitev se izvrši na ta način, da se nakaže uiitkarjem v zaoieno dosedanjega uživanja v naravi del zemljišča ali pa primerna odškodnina v denarju. Novi zakon previdno molči, ali je ta Htovidacija tudi sedaj mogoča. Po mojem mnenju se morajo ta dbločila gozdnega zakona smatrati za razveljavljen«, ker pravi novi zakon, da se pravice prebivalstva na zemljiščih kategorije a) «ohranijo* (saramso conservati) in bi bilo* sploh v nasprotju z novim zakonom, da bi se uiitkarjem nakazali takoj v last deleži zemljišč, posebno take vrste, kakor so gorski oašmki in gozdovi. svojimi humorist'čnimi knj'gam fronto«, «Bacili n Bacilke», Po strani klobuk > in «0omače živali^. Damir Feigel je širom znana osebnost med slovensrkim pisaiel;skim svetom. Kdor se bo hotel pošteno zabavati in nasmejati, na'- bo prečita! ta njegov roman. 4. Naši kraji v preteklosti. Koga ne bo zanimalo brati, kaj so bili naši kraji v davni preteklosti, kako so živeli naši pradedje, kakšne šege in navade so bile takrat udomačene. Vse to bo vešča reka napisala v kn igo, ki bo po svoji vsebini zanimala vse naše staro '-n mlado čitajoče občinstvo. 5. «Sv. FraačBek Asis^i*. Zgodovina tega j čudovitega moža, njegovo delo in njegovo čisto življenje bo opisano v tej knjigi. To kn;igo izda »Goriška Matica* fakultativno, t. j. dobe jo oni naročniki, ki bi ne marali narodopisne knjige: «Naši krali v preteklostih, ali pa če doplačajo še L 2 k naročnini. Cena vsem štirim knjigam bo letošnja, t. ?. L 5.—. Ce bi kdo želel imeti poleg prvo imenovanih knjig se Sv, Frančiška Asiškega. doplača k znesku L 5 še L 2, skupaj L 7, ter dobi za to svoto vseh pet knjig. Naročniki mor^o vpJa«" ^T^r en^k izrecnih shiča ih sme pover eniR naročnik plača naročnino, SPOST Izid nogometne tekme med Italijo In Jugoslavijo PADOVA, 4. Nogometna teknta med ju~ gcslovensko in italijansko nogometno reprezentanco se je zaključila z izidom 2 proti 1 (2 : 1) v prid ItaHji. Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Iz tržaškega SIvlisnis _ Še o grozni nesreči na parniku « Belvc- dcre». Oblastva so dovršila preiskavo o tragični nesreči na parniku «Belvedere , ki j« ugonobila četvero mladih življenj Izd preiskave pa ni še docela pojasnil vseh okolščm, ki so zakrivile nesrečo. Predvsem je še nejasno, ali so nesrečni delavci popadali v skladišče edinole radi tega. ker so omagali pod vplivom strupenega plina, ali pa tudi radi po manjkljivesti pri lestvi. Vsekakor je verjetnejša prva domneva, čeprav je kolikor toHki* nerazuml.iva sporičo dejstva, da sc je delavec Cobau, ki se je skušal spust ti za Rubbierijen^ v skladišče, zopet srečno vrnil na prosto, ko je začutil, da ga v skladišču duši plin ter da se zato ne more spuščati globlje v skladjščk. Tudi brata Rubbieri, B doli in D'Angelo sq brezdvomrvo morali ugotoviti, da radi plina na morejo dalje. Zakaj se potem niso vrnili kakor je storil Cobau? Ali so mogoče radi vdihavanja plina vsi tako oslabeli, da se mso mogli več povzpeti čez vrzel, ki ie nastala pri lestvi radi manjkajočega klina? To je vprašaje, na katero je pač težko odgovoriti. De,-stvo, da sc strupeni pl n kljub dveurnemU zračenju ni izpuhtel iz skladišča, se da razlagati z okolščmo, da je dotično skladišče, ki je razdel:eno v več nadslropij, pri dnu razširjeno proti stropu v obliki lijaka. Radi tega in ker je bil vzduh miren in nasičen z vlago je pl n ostal na dnu skladišča. Pri raztelešenu trupel, ki bilo izvršeno v mrtvašnici mestne bolnišnico v navzočnosti sodne komisiie, se je neizpodbitno dognalo, da so oonesrečenci podlegli le radi strupenega; plina. Zunanje poškodbe, ki so ' h zadobili pri pidcu, niso bile nevarne. Tudi ana'iza krvi je pokazala, da je nastopila smrt izključno radi zastruplienia s plinom. Pogreb nesrečnih žrtev se ni vršil včeraj, kakor je bilo prvotno sklenjeno, ampak se bo vršil danes predpoldne ob 10 uri. Tekom vče-ra šniega dne ie romalo v mrtvašnico mestne boln'šnice mnogo občinstva, ki je polagalo Sockc cvetic na mrtvaški oder, kjer lcž)to drugo pri drugem trupla žrtev nevarnega poklica. — Zlihovski cbtak v tofcakarr^. Predpreteklo noč so se neznani zlikovci s pomot o ponarejenih ključev vtihotapili v tobak amo Gehrude Porno v ul Ma^canton st. 4. k]er so pobrali kakih 7 kg tobaka in cigaret v skujmu vrednosti 1C40 lir. Lastnica tobakarne :e prijavila tatvino kvesturi. O zlikovcih m ketfa sledu. __ lika- vpisa. Le v pristati na to, da £ dobi » S. Pov-Mi^aos-ijo .Goriški Matici* od vsakega naročnika L 4.50, T gL m taiKO da ostane n)tm kot mala o^kodn i naw^'trud,ka t e r e g a bodo imeli z nabiranjem naročnikov m za razdelievame knug 50 cent. . . _ . . Knjige za leto 1927. izidcio v mesecu oktobru 1926. in bodo dostavljene gg. poverjenikom na najbližjo železniško ali avtomobilsko l postajo Za prevozne stroške doplačajo člani Vesti iz Istre _ Ocizla-Klanec. Podpisana kmetih • zadruga Ocizla-Klanec je sklenila na ^aa-niem svojem sestanku, da vsled n^1 P^ videvamh odredb trlaške mes<- ^cme, ustanovi za svoj delokrog P«IJt ^ merno mlekarno „edeljo dne 8. Vsled tega M™** km eto v in drugjh. rrza^fr^ajo m svoj. mlekVna razne strani, da se dogovorimo i« ukrenemo potrebno. Mlekarna se ima nstanoviU za sledeče si- Herpelje, Kozino, Klanec, Ocizlo, Beko, Petrinje, Ćcrnotiče, Podgorje, Pres-ndco in Bergod, ter po možnosti tudi za vasi Socerb in Kastelc. Podpisana zadruga prosi, da se v n^ deljo dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne udeležijo vsi iz zgoraj navedenih vasi sestanka, ki se bo vršil v .Hotelu Klanec» v Klancu. Sestanek je bil cblastvu javljen m ie do- V°lTeZa Kmetijsko zadrugo Ocizla-KlanecX Pečar Spominiaite se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici V Trstu, dne 5. novembra 1925. « EDINOST* Vesti z Goriškega Jakob Ruda Drama v treh dejanjih - Spisal Ivan Cankar (K sobotni in nedeljski predstavi «Dramskega društva« v Gorici). V letošnji gledališki sesvfi {leta 1926.) poteče 50-letnica rofsfeva na-jv^čjega slovenskega pisatelja Ivana Car^arja. Vsa naša gledališča bodo praznovala to obletnico Cankarja dramat&a, Cankarja čistega t*-imetnika. Tudi nase povojno gledališče v Gorici namerava proslaviti dostojno to obletnica in je vsled tega uvrstilo v svoj re-pertoir več Cankarjevih dram. Kot prva bo šla čez naš oder drama «Jakob Rttda*. Drama «Jak ob Ruda» je prvo Cankarjevo dramsko delo. Zato se pozna v njej še vpliv drugih dramatikov na njeno strukturo. Lepo fabulo pa je znal Cankar po svoje obdelati. V dogovorih in samogo-v ori h pa se že kaže pravi Cankar, kakor ga kasneje spoznamo v njegovih nadaljmh dramskih delih. Že v tem delu se nam kaže pisatelj kot neizprosen sovražnik vsake hlimbe in laži, sebičnosti in podlosti, kaže se nam prijatelj slabotnih in veledušnib, kaže se nam pravi idealist, kakoršen je bil vse svoje življenje v resnici. Vsebina drame je psoVzeta iz realnega življenja. Jakob Ruda je posestnik m to-tvarnar na Drenovem, ki je, ko je bilo še njegovo posestvo cvetoče, po svetu zapravljal čas in denar. Njegova žena Marija, ki fo je zanemarjal, je med tem, ko se je on pajdaši! po svetu, od tuge umrla. Ko se vrne domov, je posestvo in tovarna na roibu propada. Njegotv stari pisar Košuta ga prvi zapusti; ko vidi. da gre Ruda v prepast, opozori še Rudo v o mlado hčer Ano, da naj se varuje očeta, ki je zmožen napraviti «banko ve c» iiz nje in ji svetuje, naj gre od doma čimpreje. Na Drenovo -pride trgovec in podjetnik Broš. Človek brez srca, špekulant. Takoj spozna Rtrdo.v kritični gospodarski položaj m po spretnem preračunavanji? zasnubi Rudovo hčer Ano, ter mu ponudi zato svojo denarno pomoč. Ruda se spozna sam sebe, tve, da je Proš v njem ^našel skrito podlosta kljub temu privoli v zaroko. Marta. Rudova sestra, pregovarja iz sestrske ljubezni na svoj način Ano, ki €e obotavlja ivzeli odurnega Broša. Ana, ki ljubi svojega očeta, se vda v usodo. Vrši se zaročna veselica, pri kateri so zbrani inženir Koželj, Dcbnik, Rudov prijatelj, ki ga v pogovorih spominja na njegovo pokojno ženo in ki ga noče odvračati od usodnega koraka, ko sklene Ruda obračun 6 svojim življenjem. Ivan Dolinar, slikar, ki se je vrnii medtem slav en "iz tujine, hoče preprečiti poroko med Br-oŠem jn Ano, ker jo ljubi. Vse to se na grom adi na Rudovo glavo in stre njegovo dušo. Odloči se in vrže se v oni tolmun, h kateremu je hodila njegova žena Marija tolikokrat, da bi se vanj vrgla. Tipični slovenski učitelj Justin ne more preprečiti Rudi trsodepolnega koraka in prinese pretreslrpvo novico v Rudovo hišo. Brcš postane gospodar posestva in Ana in Marta ostaneta brez doma. Drama je ves čas napeta in silno učinkuje na gledalca. Dramatsko dnuštvo je poskHbel©, da bo šlo to delo častno in dostojno črez naš oder. Režija je v spretnih rekah režiserja A. Kozmana, Glavno ulogo Jakoba Ruda ilgra gledališki igralec g. Justin Košuta„ bir*ši član mariborskega gledališča, ki je Gorica nem že znan iz. Štrindbergovega «Očeta». Ano — Rudovo hčer, igra gdč. Nada Jugova, Marto, njegovo sestro, gdč. Kosova, Ivana Dolinarja igra g. Krasna, Petra Broša g. Živec, B'ubnika, pesestnika in gostilničarja, g. Vendramin, Almo, Dob-nikovo hčer, gdč. Klede, inženirja Koželja g. Malnaršič, in Jirstina, tsčitelja, g. Med-vesček, Nastopijo še delavci in gostje. sledil slavnostni govor sen. Bombiga. Zvečer so koncertirale v raznih delih središča mesta vojaške fanfare, vsa javna in tudi nekatera zasebna poslopja pa so bila razsvetljena, — Vojna ođjknđftina. Furlanska trgovsko-obrtna zveza v Vidmu je odposlala na finančno ministrstvo v Vidmu spomenico, v kateri opozarja na skrajno počasni razvoj vprašanja vojne odškodnine in na občutno škodo, katero povzroča prizadetim počasno postopanje v to poklicanih Čmitelj«v pri reševanju vojno-od-škod ni uskih zadev. V spomenici so stavljeni ministrstvu razni predlog:, kako najse pospeši končna likvidacija vojne odškodnine. Tudi na Goriškem je še ogromno število nerešenih volno-odškodninskifc zadev, toda naši vojni oškodovanci so zbog neprestanega zavlačevanja iiL neštetih trazoearanj postali že popolnoma ravnodušn', mnogi pa se naravnost bo?e končne rešitve tega vprašanja, ker takrat bodo z žalostjo ugotovili, da so bili z vojno odškodnino p® kr:vdi raznih sleparskih podjetij pravzaprav oškodovani, ako ne popolnoma uničeni. Vendaa- bi bilo zelo na mestu, da finančno ministrstvo vpliva na svoie urade, da čimprej rešijo vojnoodškodninske zavscme, Odsek Zveze Prosveln h nili iz smradnh avstrijskih barak, sestradani, društev v Aidovscma-Sturife priredi prihod-1 nadložni in izmučeni, od invalidov, poslanih nio soboto in nedeljo svojo jesensko veselico, z blišča, iz bo7n šnic, so gosto posejane g-rana-Na sporedu je arija za tenor iz op, .Boheme»! te pobile nad 400! — In navzlic temu ;e pridna in krasen E. Adamičev ženski dvospev -Soln-} s^ovens-ka roka obnovila; ta sveta zeml a, preče si e, zeleni livada,- Kot glavna iočka se pa pojena s krvio oplojena s kostmi naših očetov, upiizori Milčin^kega drama «Volkašin» z vple-jsinov, bratov, dehti opojno, cvete in nodi bo-ler.o veliko E. Adamičevo pevsko sl'ko i ^ato, z vi nekdanje živlien'e! Oi, *H žčlava, žu-- Kmečka svatba^, uglasbeno po belokranskih | Ijava roka kmetiška. ožgana od sobica, izpra-narodnih pesmih. Ta drama, ali kakor jo jc i na od dežja, razpraskana od trnj^ in vetra. Ti pisatelj svo; čas z ozirom na razmere nazval, j simbol vztrajnosti, odporne sile. Ti simbol Ma-roparska pravljica, je bila pred leti že upri-, goslovl enega dela, junaštva in mučeništva! — zor,ena na našem odru in ;e teiaj vsakomur, i Suho list;e na visokih koruznih deb'ih šušti v kj jo je videl, ostala v živem spominu, tako,iahkem vetru, gnezdo jerebic .pobira žuželke, da si je zaželel se enkrat videti in slšati'siara jih svari s svojim «či-čir-ri», po mladi lepo petje veselih svaiov Zato bo ta drama,] detelji se igrata dva mlada zajčka, zapoznela ki je prav za prav kratka sLika oevstrašene ^repclca kliče »pet-p^edi^, Um reže par inoč-osvobodilne borbe vrlih Bosancev izpod av-jnih volov mastno zemljo za zimsko setev, tam strijskega jarma, gotovo tembolj zanimala one J zopet pobirajo pridelke za vsakdani trg v Gck ki je takjrat niso videli. Igra in j>etje sta po-j rici ali pa za izvoz„ na vsak - n:ivi delo, blago-polnoma na novo naštuidirana in se izvajate ob i slo vi jen o deio! -Bog aaj sreč»oJ» kl'čem tem Kpremljevan^em klavirja. Sodeloval bo tudi žen. pridnim ljudem, in -Bog- jo dal» odzdravi a o MALI OGLASI vojsko tako lepo uspevali učni zavodi "šolskega Doma». V resnici ni mogel g. Mozetič lepše počastiti spomina na dr. Gregorčiča kot s to lepo grobnico, kjer je našel zaslužni mož zadnjo posta o po križevem potu živijenja in BLAGAJNIČARKA, vešča tudi italijanščine, trudapolnega deia. — Ob zidu proti Gcnci se Se takoj sprejme Prednost: zmožna tudi korespondence in knjigovodstva. Istotam se sprejme dobro izv-ežbana proda cika. Ponudbe poslati na upravništvo Ksta pod »Stalna služba.» blišč: nagrobni spomenik) pokojnega msgr. Andreja Marušiča, profesorja verstva na go-goriški gimnaziji (7. XII. 182« t 16. X. 1898), ki je tako ljubil ®vojo rojstno vas, da je s tistkn svo>im kategoričnim velehiikom napisal v oporoki; «Na^ umrem kierkoJi in kadarkoli, moje J TRGOVSKI ,pomočnik1, vešč slovenščine in truplo prenesite na domače pokopališče! Ako j italijanščine, išče sinžbo v mestu ali na de-umrena morda kje na kužni bolezni, prenesite i žejj Polnila dae goriška uprava. 1558 moje kosti v Št. Andrež, ko mine kuga! Ako■ --...•. .........., . ■ drugje ne bi bilo prostora, položite me v mate-1 URADNIK {absolvent trgovske šole) s praksa, rin grob!» Zdi se mi, da i/e še po smrti takšen vešč slovenščine, italijanščine in nemščine kot je na sliki v njegovi knjigi »Moja deba in išče službo. Ponudbe na goriško upravo podoba»: resen, dostojanstven, ponosen, kakor 1556 je tudi nšegova vas ponosna na svojega sina.^ ^ V zlatih črkah so izklesani v latinščini in slo-' 14-LETEN venšoini vsi njegovi službeni naslovi, češ, naj i svet vidi in ve, kdo je bil Andrej Marušič, sin< kmet'ških stai-šev iz Št. Andreža! j In tako se je pomladila in prenovila vas sa-,-——————— ma! One tipične, enolične .kolonske hiše >e s BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema cerkvijo vred do tal ponušila vojska, izginile; noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto j so tudi revne, lesene barake, postavljene kojj 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, tele-j po vo ski, in danes je Št. Andrež s svofo krasno j Ion 20-64. 1524 cerkvijo !ep kot so lepa polja okoli njega. Sre- _ . deček, zdrav, krepak, z dobrim spričevalom, bi rad vstopil kot učenec v trgovino jestvm. Obiskoval je 3 razred ljudske šole. Škerlj, Toma j 56. 1562 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovensko. Slavec, vi a Gittka 29. 64 REVMATIČNE bolezni, bolečine v plečih in križu, ttgan'e, se zdravi najbolje z «Re*»roa-zanom^ (tekočina *H mazilo). Lek*ma v H- Bistrici. plačuje ALOJZIJ POVB, mm GAlđl Z prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazite na naslov! čam prijaznega domačega župnika, gosp. Ko-, sovcla, ki me povah: pod svojo gostoljubno. streho. Pri kosu belega kruha in pri čaši izvrstne črnine se razprede prijateljski razgovor, in jaz mu brez vsakege laskanja izrazim priznanje j za njegove zasluge pri obnovitvenem delu lepe cerkve in vasi. Spominjava pa se tudi mnogih učenjakov in kulturnih delavcev, ki so se rodil; pod skromnimi strehami te kmetiške vasi. Poleg omenenega prof. Marušiča in mnogo drugih se .je tukaj rodil prof. Devetak, ki je imel na gimnaziji tako neznansko grdo pisavo, a bil je najbol;š: matematik v razredu. V Št. Andrežu se je rodil dobri Markočič, odličen di;ak. ki bi bai gotovo osvetit sebe in svojo vas, da ga ni ko: avstrijskega rezervnega častnika pobrala tragika svetovne vojske. V Št. Andrežu se j e rodil naš Pastuškšn, čigar nešteti s»;ajni soneti v L;. Zvonu in drugod bliščijo 1'ki pestro cvetje na štandreških poljanah in čigar ostalo književno delo. zlasti njegovi dovršeni prevodi najbel š h italijanskih pisateljev, tvorijo trden naost do medsebojnega razumevanja in spoštovanja. In PasLuškin je že mlad, od njegove izredne nadarjenosti, od niegove vztrajnosti pričakujejo še mnogo lepega njegova rojstna vas, Slovenci, pa tudi — Italijani! Do« u gjrede krenem po stezi na levo proti Soči, Ista slika kot ob ntirenski cesti: povsod vrtni nasadi, .povsod vztrajno delo. Vredno je, da se na tem izparehodu spomnim dveh moža-, kov, ki s'.a s svo/im vzglednim gospodarstvom spremenila knfctero te£a obsežn. polja v vrino.1 Še pred petdesetimi leti so kmetje po večini sadili krompir, sejali iito in koruzo kot drugod na kmetih. Ta dva moža sta pokojni Viktor N&nut in stara štandreška korenina g. Lo^ze Bra nik, lastnik hiše št. 345, v kter: se je rodi!, prof, Andrej1 Marušič. Ona dva sta po mnogih poizkusih ustvarila današnjo vrtno kulturo, tako da imajo kmetje vsak božt.: dan celega leta kai na prodaj, ker v tem južnem goriškem podnebju raste sočivje o Na*em tetu kot na Vel ko noč. Na sto tisoče Jir izkup^jo samo za šparglje in gmh. Poleg tega redijo obilo žival" in na glasu so Mandreska purani, ki ^ih prodajajo po 40—50 lir kos. — Ko sem na tem izpre-hodu obiskal Lojzeta Bra nka, je bik mož v začetku malo v zadregi, ker pač ni koj vedel, čemu prihaja gosposki škric s ščipakrikom na nosu pod niegovo streho. Ko pa mu i>ovem, da včasih kat pišem, da bi bas od n^ega rad izvedel to in ono, je postal zgovoren in me je posadil za mizo v svetli m čisti kuhinji. Moram re- [ či. Ga mi jle hitro potekal čas pr ci^Jareti in j čaši letošnjega psrjdelka. Bralnik je slavil baš j te dni svojo 73-Ietnico, a prisodil bi mu iih do- | sti mani, ker je zdnav kodren in živahen ko \ fant v nadelo popoldne. Mnogo tega ve m-oj prfatelj Brajfcik in lepo pripoveduje o zgodo-, vinskh dogodkih na Rojoah, ki mejijo na nje- • govo posestvo, o samotnem grobu ob cesti v; St. Andrež itd. Bil ie tudi navdušen pevec in čisto ie donel njegiov jwvi tenor že na taboru j so najboljše izkušene kapljice za okrepitev želodca, proti bolečinam, kislini in grenkem slinam, izhajajočih iz žalodca vsled slabe prebave in proti zaprtju. Izdeluje jih lekarna v II. Bistrici. 1461 Nakupite si obleko pri tvrdki fiO Trst, Corso V. L 26 vls-a-vis Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. se začnejo novi tečaji 743 iUlgiAieiliilil Zavod „Jackson-Royle" je edini zavod v Trstu, na katerem poučujejo profesorji Iste narodnosti. „Piccoiova" palača Trst — Hia SKv!© Petflžo 6 (Telefon 40-65) Vpisevaula od 9 do 22 (izvzemši praznike) CEVLJARNICA Odlikovana v Parizu iti Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst - m Caprin st m. 5 pri Sv. 705 V O tc o C m G) >U O C O C M s 2 i0 N 1> 2 o o e .o ja M C b nček po e, žvr-goli», še viš^c ikuI aim se p«od.ta dva oblačka, bela k-o dve m adi jajgnjeti in hitita naprej, naprej. Po mehkih stezah nadaljujem svo. izpre-hod in pridem do mirenske ceste, kier se cepita dve poti: ena na levo v Vrto;bot druga na desno v Št. Andrež.» Ne, na levo ne grem, dokler ne bo krivica, ki vpije do neba poravnana, ali pa vsaj pozabljena, ako je to le mogoče! Ozrem se tudi proti snežnim vrhovom starega Krna in z bolestjo v duši krenem na desno proti snežnim vrhovom starega Krna in z bolestjo POSOJILNICA V TOKAJU _ registrovana zadruga z neomejenim jamstvom — vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 15, novembra 1925 ob 9. uri d op. v tomajski ljudski šoli s sledečim dnevnim redom 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva iu nadzorništva. 3. Računi za leto 1924. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Člani so dolžni se udeležiti v polnem številu zborovanja. VODSTVO. NB. Ako ne bi bilo ob določeni uri zadostno število članov se v sraisiu zadružnih pravil vrši drug občni zbor eao uro pozneje ob vsakem Števl.u. PODLISTEK Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu ! MOC PRETEKLOSTI Spisal V. ). Križanovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošU priporočeno L 7-40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanem znesku. - Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaja: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Štoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Narodna Knjigarna, Via Carducci 7. - Kraigher Josip, Poslojna. I Vezano v or^inaUe platnice cena L 1G-— se dobi v knjigarni STOKA. E. PHLIUPS OPPENHEIM: ta im sotfa Ujma Mi Prevel France Magajaa. 11* «Zelo me veseli, da sem vatu našel tu oba,» je rekei, ko je snel kapo. "Kapitan, ali smem prositi za nekoliko minut pogovora z vami in z gospo dota Dixom?» «VeseHo me bo,» ie privolil kapitan. «Toda . .. , j______či ■ ! več nego dvajset minut ne ne smete zadržati, v dusi krenem na desno proti St. Andrezu .n ke_ J^ bUi ^ devctih na ^^^ se ustavim — pred «t;him sel išče m nekc'ani-cev». Kakcrkola pridem, grem rad na pokopališče, dasi me zaenkrat še prav nič ne vaba srce pod zeleno rušo. Vse ob svo;em času! Ko> v sredini za krfžem vidim cemenrtno ploščo, pod ktero počiva naš nep'czabljeni dr. Anton Gregorčič v grobnici, ko o ie na svoje stroške postavil gospod Jože Možetič* znani goriški stavbni podjetnik, desna roka pokor- «Po trudil se bom, da ne bom dolgovezen,* je nadaljeval Crawshay ki si pri tem sezul ga-loše. odvil ovratnico in si odpel suknjo. «Na> vam takoj povem, da sumim zarotnidtvo na tem parniku,* «Kak«ne narave?* je vprašal kapitan naglo. «Po mojem mnenju,» ie nadaljeval Craws-hay, »se zdaz na tem paniku nahaja vse delo nega dr. Gregorčča v vseh siavbaih prašaii ih nemške ta^ne službe, ki so ga že od začetka graditelj vseh obširnih posktpij, kjer so pred vo^ne zbirali njeni agenti, zločinci in satriio- tični Nemci in Avstrijci, ki so prebivali v Zc-d^ren h državah.» v Vragab ,e vzkliknil blagajnik, ne da bi bil zaio pokaran od svojega šefa, «Vaši razlogi, gospod Crawshay?» jc vprašai kapitan. »Prvič zaLo, ker sva Hobscn in jaz bila zvab-l,caa z nepravo brzojavko v Chicago ©čividno zato, da n« bi mogla ujeti in preiskati tega parnika. Drugič zato, ker je na krovu tisti človek, ki je bil etdini zmožen se lotiti tako težavnega in nevarnega pod etja in ki je tudi zmožen ga izpeljati.® «Kdo je on?» je vprašal kapitan. a, da, šest sinov sem imei in eno hčer, vse sem odredil in vzgoji, da imajo danes dovolj zaslužka in kruha!» — Vesel sem tega izprehoda, ker sem našel moža I poštenjaka. Dokler bodo taki zavedni ljudje1 gospodarili na svojih starih domovih, se ni bati, j da izgine naš rod. Prav všeč mi je, da sam mo-' gel s temi vrsticami počastiti spomin tega vse^ »kozi vrlega moža, — Sedaj pa še par vrstic o samotnem grobu. Ob dolenji cesti na grivi blizu vojašn:ce na Ro'oah je dobro ohranjen grob 3 preprostim lesenim .križem, ki nosi na ovatn kovinami pi-jičici napis; «A Domenico Bottaia Fucilato dagli Ansir.aci nel 1359.» P opra šam stare,šega meščana, po rodu in mišljenju zavednega Italijana, ki se ;e vračal v Gorico, kdo je bil pravzaprav la Bottaia. «Pojte, po te, s takimi spomeniki se naravnost smeš mo pred svetom! Bottaia je bil č an — tolovajske ioipe in je v družbi z dvema kradel in ubijal ob zloglasnih cestah, ki vodi o v Gorico n preko Podgore \ Grad ško. Ecen v tej trozvezi je bil Nemec, drugi Slovenec, ta ,pa je bil Italijan in samo zato so ga počastili s spomen kom in napisom!» — To ni mogače!» mu odgovorim in povem, kar mi je baš danes pripovedoval Brajrv.k, ki* je b'l kot bosope: otrck navzoč pri usmrtitvi in čepe gledal strašni prizor: «Tri vojaške krogle so ga zadele, mož pa e bil še živ in obleka mu tlela, pa s-o ga rabl,i zadušili in zagrebli, toda dobre štiri metre višje od današnjega groba. Ustreiiii so ga, ker je bil baje on"». — Ves večer in še drugi can mi je brnelo-po ušes h: Botta a — junak — špijon — tolovaj*, pa se obrnem na znanega goriškega starino- j slovca za po asnilo, ki pa tudi ni povsem znrdo- j volji v o. Učeni mož mi je pripovedoval, da so v resnici t stih let rogoviiil; po Gorici in oko! ci j tri e tolova/i: Spitzer, Felsner in Speier, ,ki pa ; niso bili ne Italijani ne Slovenci. Te :tri so ob j ogromni udeležb: radovednežev v Panovcu (v! gozdu blizu Gorice) leta 1663 obesili na bra-j stove ve;e. Ti zlomki baje še danes strašno .po Fanovcu in po samotni cesti od Ajševice pa vse do Ba te, da se ljudem kar I š: vol'i ne morem cognati pravice in resnice. .Mogel pa bi mi kdo očitati, zakaj se nisem potrudil v gor ško državno kn iižaico, kjer bi mogel iztakniti časopise iz oirh razmeroma še nedavnih let, V svoje opravičilo povem, da sem iskal tak h. virov in da sem v to svrho porabil več časa nego ga potrebujem za svo/ nadaljši j izprehod. Našel pa nisem ničesar, ker so mi j rekti, da. so med vo'-sko vsi gori&ki časopisi iz- ■ gin li. v dunajskih knjižnicah pa so časop:si j foaš iz naših krajev v takem neredu, da ni moči naHi potrebnih podatkov, — Vemo tudi., da veliki časopisi izven meja naše pokrajine niso; poročali o tak h lokalnib dogodkih ker v tistih letih so povsod po pokoini Avstriji puške pokale in se natezale vrvi kot je danes v Rusiji in drugod tudi v mod: in navadi. Zato pa nujno ( priporočamo, naj cmeroda-jni činiteli» v zadeli Bottaia doženejo resnico glede osebe in I gneba. Ako je b:l Bottaia itali;anski junak in j odi:čen rodoiub, naj mu postavio dostojen spomenik, česar bodemo še mi veseli, ker še 1 nam «drugorcdcem»f ki smo pa navzlic temu ■ dobri italijanski državljan' ne sme biti vseeno, j ali se na štandreškem ptlju časti spomin ju-j naka ali - - tolovaja —i— zcđnja pot L m iiikolejeuifa ; Tolstoja i Olenin, glavni junak v povesti «Kazaki», ki j $o je Tolstoj napisal v štirindva setem letu i staiosti, razmiš! uje o sreči takole: ?Evo, kaj! je sreča! — Sreča je v tem, da živiš za druge, j In to je jasno. Človeku je vsajena potreba po, sreči, tore) je težnja za srečo zakonita. Ako jo ■ utešiš seb čno, t. j. če iščeš zase bogastvo, sla-j jo, udobnost v življen u, ljubezen, je vendar .nogoče, da se okoliščine tako zasukajo, da se te tvoie želje ne izpolni o. Te želje torej niso cakonite, ali potreba sreče je zakonita. Katere želje pa se morejo vedno izpolniti ne glede na zunani« pogoje? Katere? l ubezen, samozataje-\ane!» Ko je Olenin odkril to resnico, se je filno razveselil in. iskal prilike, da se za koj*a žrtvuje, da izkaže komu dobfoto, da koga vzljubi. «Glej, jaz ne potrebujem ničesar, zakaj bi ne živel za druge?* V romanu - Obiteljska steča», napisanemu v 1. 1959. (Tolstoj se je rodil 1828.), pravi glavna oseba, Sergej Mthailovič, junakin.i svojega srca, ko ji odkrije Ijtibezen: Mnogo sem doživel in zdi se mi, da sem našel ono, kar j-e potrebno, da bom srečen. Tiho, samotno živi.enje v naši vaški pozabljeno-sti, možnost izikazovati dobro ljudem, katerim je lahko izkazovati dobro, ker mu niso vajeni,! a potem delo, delo, ki donaša korist, nato po-i čitek, priroda, kn ige, glasba, ljubezen bližnje-' t a bitja — evo to ,e moja sreča, več si nisem žele'*. V (Izpovedih«, ki jih je Tolstoj nap sal v šestdesetih letih, pa beremo: ... Razumel sem, j tla če hočeš najti zmisel življenja, je treba, da icaa naše lastno življenje zmisel, a šele potem je potreben razum, da daš svojemu po mu besedo. Če misliš in govoriš o človeškim ž vljenju, tsda; je treba govoriti o življenu vsega člo- /a, a ne o življenju nekaterih. Zasovražiti čeb^, pozabl;ati sebe. ne misliti o sebi, ljubili i druide, to e šele sredstvo, < da živiš in pojmu e? življenje, da ga ljubiš in smatraš za dobro...» Mogli bi našteti še druge izreke Tolstojeve in n egovih jamakov, nam že t: zadostujejo, da .iviorerno doseči trditev, da se je Tolstoj šele i>3l .stara leta «spokoril» in začel razmišljati o j r.u šj h dolžnostih: l ubezen. samožrtvova- j n,e n samozataje vanje. V Olen r.u in Sergeju Mihajloviču, kakor' tudi v Neihl^dovu Vstajenje*) in v Ljovinu (Ana Karenina) spoznamo Tolstoja samega. Nikolajevič Tolstoj je velik mislec že v svojih mladeniških delih, skozi vse življenje je iskal resnico in se mučil, da bi jo našel. Leta 1862. se je oženil s hčerko moskovskega zdravnika Bessa, Sofijo Adrejevno. Petnajst let je živel srečno zakonsko življenje na svojem posestvu na «Jasni Poljani* iščoč srečo v preprostosti vaSkega življenja, toda že so se oglašali v njem dvomi, kaj je zmisel n egovega. življenja, čemu živi in v kakšen namen? To so bila vprašanja, ki so neprestano zaposlovala njegov duh. In končno je prišel do sklepa, da je treba po Kristusovih naukih tudi živeti, ne samo govoriti. Zato je hotel svojo zemljo in vse imetje razdati. Tedaj je naletel na hud odpor pri ženi Sofiji Andreevni, ki je hotela ohra-| niti premoženje otrokom. To nesoglasje se ni ublažilo do smrti. Trikrat je Tolstoj nameraval ubežati z doma, da se v samoti in uboštvu oddolži svojemu uamišl'enemu dolgu. Ni hote' ne mogel več nositi odgovornosti za udobno ž'vi enje na Jasni Poljani istočasno, ko so milijoni stradali in trpeli. Dvakrat mu je zmanjkal pogum, tretjič, ko mu je bilo 82.let, pa je šel, toda to je bila i njegova zadnja in nedokončana pot. zakaj umrli je na postajici Astapovo. (7. nov. 1910.) Smrt velikega umetnika in misleca ie vzbudila pozornost vsegr kulturnega sveta. Posebno je vse n;egove prijatelje in občudovalce pretresel način niegove smrti. Njegova hči, Aleksandra Lvovna, ki je b Ia pri očetu do zadn.ega, je napisala zgodbo tega znamenitega bega in očetove smrti. V Berlinu ie zšla kn iga v nemškem ieziku, ki nosi naslov: Tolstojs Fluoht u. Tod. Po sponi'nih žene Dostojevskega, je ta knjiga druga zanimivost iz ruske slovstvene zgodovine. Po pravici ;e knj ga vzbudila pozornost kulturnega fveta, kar dokazuje, da živi mislec iz Jasne Pol ane v srcih in dušah mnogobrojnih občudovalcev tu(fi danes po 15 letih njegove smrti. * m * Spomladi 1. 1910. je prikipela kriza do ¥Xr hunca V februar-u je prijel Tolstoj od nekega kijevskega dijaka pismo, v katarem ga ta roti, naj Tolsloi uboga notranji glas ter naj gre p^ svetu kot berač oznanjat Gospodov nauk. Ko je opazoval kmefe na polju v potu nnh obraza, ga je vest opomnila na njegovo dolžnost. 22, uli a je v gozdiču sedeč na drevesnem štoru podpisa1, oporoko, v kateri je zapuščal hčerki Alcksartdri svojo literarno zapuščino. 16. oktobra je zapisal v svoj' dnevnik: cGospod, pomagaj mi! Rekel sem, da ne bom ničesar oblju-b 1 toda napravil bom vse, kar je v moji moč?, da ie ne vznemirim (piše namreč o ženi). Jutri ne bom mogel odpotovati in vendar bi moral,» 25, oklobra piše: Neprestano me tlači vedno isti občutek, Sumn čen e, vohunstvo in grešna želja, da bi mi ona dala povod za beg Tako sem hudoben. Ko pomislim na cHdhod in kako stoje stvari, me zagrabi pomilovanje in ne morem....* Pisal je svojemu E%restemu prijatelju muziku 'Mihaelu Petroviču Novikovu, naj mu dobi malo samotno kočo, da bo topla, Norikov je prc e1 pismo šele tedaj, ko je Tolstoj umiral v Astapovu. 28. oktobra, pred dnevom, se je izvršilo. V Tolstojevem dnevniku beremo: «Legel sem o polnoči in sem spal do treh. Ko sem se zbudil, sem slišal odpiranje vrat in korakanje, kakor v prejšnjih nočeh. Druge kr; te n sera gledal k vratom, toda nocoj sem pogle1. al in skozi špranje sem videl svetlo Luč v svoji delovni sobi in nekdo je notri neka; iskal. Pomislil sem: to je Sofija Andrejev-na, ki išče nekaj v moji »obi. Včeraj me je prosila, da ne bi zaprt vhoda: njena vrata so odprta na stežaj, zato sliši vse, če se Ie zganem. Ona pozna in nadzoruje dan in noč vsako mojo kretnjo in vsako mojo besedo. Zopet korakanje, previdno so se odprla vrata. Šla je skozi mojo sobo. Ne vem, zakaj mi je vse to tako zoprno in vzbuja v meni nepremagljivo odvratnost. Hotel sem zaspati, pa nisem mogel, skoraj uro časa sem se premetaval, končno sem prižgal svečo in sdiel v postelji. Vrata so se odprla in vstopila je Sof a Andrejevna, ki me je vprašala, kako se počutim. Čudila se je, da imam luč v sobi. V meni je naraščala zoprnost in ieza. Težko sem dihal, bilje žile « zrastlo na 97. Nisem mogel reč ležati. Hhratu sem se odločil, da grem*. Zbudil je hčerko Aleksandro in adravn:ka Dušana Petroviča. S seboj ye vzel dnevnik, a druge rokopise je izročil hčerki. V hiši je vse sp?Io. Sam je šel ves nestrpen v hlev in ukazal hlapcu, naj napreže. Noč je b:la temna, pihal je močan veter, ki mu je o nesel klobtik, starec se je spodtaknil in padel. Vrnil se ie v hišo po kapo in luč, nato je šel zopet izganjat koči;aža. Odpeljala sta se v diru z dravni-kom, zakaj Aleksandra :e morala izročiti materi poslovilno pismo. Sofja Andrejevna ga ;e prejela po osmih, ko je bil Tolstoj že v vlaku proti Optini. Ko je prebrala pismo, je vzkl k-nila: «ProČ, proč, za vedno! Zbogom vsi. brez n'ega ne morem živeti, utopim se!,.,» In res se je vrgla v vodo. Potegnili so io iz vode, jo s silo peljali v hišo in jo skrbno čuvali. Naslednjo noč je Aleksandra dohitela očeta pri sestri, ki je bila nuna v Skamardinu; bila je v družb: Barbare Mlhajlovne Fecikritove, ki je bila tudi vneta Tolstojeva prista§ica. V Štirih so nadaljevali be£. Potovali so kar na slefpo, ker Tolsto; se je bal, da jih ne bi Sofja Andrejevna dohitela. Ko je bil Tolsto; zopet v vlaku, so že vsi vedeli o n'egovem be^u. Na neki postaji so vstopili o-reoblečeni pol cisti, ne da bi se dali spoznati, al< kakorkoli nadlegovali Tolstoja in njegovo •družbo. DvaLnosemdesetletni starec (pa je omaga'. Silno ga je zeblo, mrzlica ga je tresla. V Astapovu je Dušan Petrovič izstopil ter šel k po-stajenačelniku in mu povedal, kako je s Tolstojem. Postaienačelnvc je takoj dal na razpolago svojo sobo. Ponoči je bil izgubljen, naslednji dan pa je narekoval hčerki: Bog je neskončen in vse, človek je samo delno razode^^e Božje, Človek je božje razodene snovno, časovno in prostorno. Čimbolj se božje razodetje v človelfu združuje z razodetjem drugih bitij, tem večja je njegova bližina. » Zaidnjega oktobra je pričel pljuvati kri. Čutil je, da se mu b4iža konec. Toda živel je še teden dai in neprestano se je njegov duh ukvarjal z vprašan;i, ki so mučila vse življenje. Hčerka mu je govorila, naj skuša ne misliti. Odgovarjal je: ^Kako ne bi mislil. Moram, moram misliti.» Ko mu je nekoč hčerka popravila blazine, je rekel; < Eno vam svetujem,, to namreč, da ne pozabite, da so na svetu še drugi Ijud'e razen Leva Tolstoja, meni pa se zdi, da viidite samo tega Leva.* Sedmega novembra proti jutru je pričel umirati, umrl je ob šestih. Ko je umrl, je zjavlada-la v sobi popolna tišina, nato so začeli vsi pri- sotni glasno govoriti« dasi so vedeli, da jtti Lev Nikolajevič ne čnje več. Črez dva dni so prispeli z mrličem na ja*no Poljano. Kmetje iz bližnjih in daljnih krajev so prišli, da mu izkopljejo grob in ga poneso k počitku. Med petjem svetih pesmi se je vil iz-1 prehod k grobu, ki so ga izkopali v osrčju tihega gozda. Tako je končal eden največjih i sinov ruskega naroda. Ivan Vouk. j Položaj na tržaška borzi. Vsakomur, kdor je v zadnjih mesecih zasledoval dogodke na tržaškem efektnem trgu, je padlo takoj v oči, da je izginilo s pozorišča ono širše občinstvo, ki je več časa dajalo razvoju tečajev delnic na glavnejšo smer. Temu občinstvu so namreč kaj hitro usahnili denarni viri, ki si jih je bilo nabralo potom špekulacije v efektih in valutah tekom prošle jeseni m prvih idveh mesecev tekočega leta. Spomladni padec tečajev in poznejše zgrešene valutne špekulacije so povzročile počasno izkrvavlje-nje tega tržaški borzi potrebnega občinstva. Poklicna špekulacija, ki menda ni računala s temi okoliščinami, ie bila skozi celo pjslefe preobložena z obvezami, ki so v dnevih pro-iongac je vplivale na popuščanje tečajev. Spekulacija ,e sicer napenjala vse sile, da bi oživila zan.manje za na bolj priljubljene papirje, kar pa se ji radi gornjih razlogov ni posrečilo. V septembru je nastopilo občutno pomanjkanje denarja, ki je primoralo poklicno špekulacijo, da se je iznebila svojih velikih obvez, ker so pogoji za prolongacijo bili radi zvišanja obre&ti zelo težki in so celo presegali 15 odstotkov. Papirji so raidi tega nazadovali. Po izvršeni prolongaci>i se je sicer pojavilo zanimanje za prvovrstne papirje, toda to zanimanje je trajalo le par •dini in potem je prišlo ponovno do valovanja v efektnih tečajih. Isti položaj je bilo opazovati tudi na ostal h italijanskih borzah. Meroda)ni borzni in finančni krogi so se že prej obrnili do vlade in zahtevali od nje pomoči. Vlada ,ih je za enkrat potolažila na. ta način, da je z dekretom zopet uvedla eskomptno pravico (dritto di scontoj, po kateri kupec, ki je kupil delnice na tern"in. lahko zahteva od prodajalca njihovo predčasno izročitev, ?iko je plačal dnevni tečaj. Nadalje je vlada zagotovila, ida odpravi počenši s prvim januarjem prihodnjega leta davek na em'sij-ske nadcene za delnice, ki jih prejemajo delniške družbe od svojih na novo emitiran h delnic, Ti dve okoiščini pa še nista vplivali na borzni potek v oni meri, kakor je bilo pričakovati. Šele napoved drugih važnejših vladrvh ukrepov o reguliranju borz, ki se imajo izvršiti začetkom prihodnjega leta, je pomirila merodajne borzne kroge, ki so zastavili za ustalitev tečajev, ki-je nastopila v drugi polovici preteklega meseca ves svoj vpliv. Zdi se, da nudi ta ustalitev teča ev vrednostnih papirjev za nj'hov nadaljni razvoj dovolj dobro in trdno podlago. Občinstvo, ki napeto zasleduje ta poslednji pojav, se polagoma zopet približuje borzi. Izginja ono nezaupanje, ki ga :e to občinstvo gojilo toliko časa napram tržaški borzi. Tej okolnosti je pomagala tudi prolon-gacija efektnih, pozicij, ki se je izvršila pod skoro istimi pogoji kot v septembru, toda na lahek način, in sicer za to, ker je bilo za pro-long-acije dovolj denar.a na razpolago. Nadal-ni razvoj borznega življenja je v veliki meri odvisen tudi od poteka pogajanj za konsolidacijo italijanskih vojnih dolgov napram Ameriki, ki go se začela v teh dneh v Washingtonu in za katera vlada v finančnih krogih veliko zanimanje. V oddelku zavarovalnih papirjev so napram septembru poskočile As% curazion.« Generali za 140 točk, Assic ura trice Italiana za 135, In-fortuni Milano za 170 in R unione Adriatica pa za 210 oziroma 230 točk. Notirale so prve L 6540, druge 2085, tre Te 4320 in zadnje L 3210 oziroma 3220. V parcplovnih papirjih so napredovali Co-s ulic h od 270 na 285 Gerolimich od 660 na 668, Libera TriesHaa od L. 470 na 490. Od industrijskih papirjev so poskočili napram septtenabru Cant«ere Navale TriesSS no od L 170 na 200, Dalmatia ceineat od 630 na 659 in Splitski cement od L 440 na 463, medtem ko so ostali večinoma obdržali septembrske cene. Od državnih papirjev so nazadovale napram seplernbru le Benečijake vo;noodškod«inske obligacije, ki so padle od L 68.50 na L 66 60. F. C—č DROBNE GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. — Napredovanje trgovinske mornarice. V Zagrebu se je ustanovila nova čisto jugosloven-paroplovska delniška družba alliri a*. Njen osnovni kapital znaša 4 mil:one dinarjev, a trgovinsko ministrstvo v Beogradu je dovo'ilo povišan:e glavnice na 10 miljonov dinar ev. Nova družba ima dosedai en prekooceanski parobrod o naivižjih cenah plačuje viSje kot vsi dru/ri. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (6i0 Velika skladltta 64« - POHIŠTVA ■ dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Mm debelo Na drobno R. CAMPONOVO Tol. 793 - Viala XX Sattambra 33 TRST 1*1 -_ fggB-* D- L NERMOUA specijalist za zotae in ustne botezni sprejema o Gorici na Tratniku tt 5, II. od 9-12 in od 3-5 (67) 1 sfctaHH^lriii^to* Pravimo Vam samo to; Predno kupite m „Udrsa čevlii trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost : Veffca zaloga raznih cezijev za sport Narodna tiskana iMm s knjfsssvezaka GORICA — Via C. FavctU 9. liarsdna kisjigarai združena s papirnico GORICA — Via G Carducci 7. B&EŠi&K JšrjTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CeT" slikarja GORICA -- Via Ascoii 5. immsz m mm krojaška mojstra GORICA Corso Emanueie III. 37. ŠSiUaOj JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. oglelte s! noM« Mera pri STEINE Vin Centa 15 in 17 m Geppa 15IR 17 !■ !■■ IJJ .lil J Tržalka posojilnica in Ironilnita refcistrovana udruga z oaiejenioi poroštvom uraduft v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema navadne hranilne vlogo na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje44 na teknili račun in jft obrestuje po dogovoru. Cavek od vlog plaft zavod sam. Daje posojila na vknjl/be, menice, zastave in osebne kredite. — Obreotna mera po dogovoru. Ne razpolago varnostne celice (safe) Orattae ure za stranke ol 872 do 13 Id od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. KolsMti slov. denarni zavod Zaloga usaja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d. GORICA -- Via G. Carducci 7. &MTOŠ4 KoiilTfias!. Zaloga stekla, porcelana In kuhinjske posode _GORICA — Via G. Carducci 4. KmUMiim JOS3P Dvokolesa, šivalni strofi, puške GORICA Pia2?,a Cavotir 9. F redno kaj nakupite, obiščite 44 Veliko skladišče pohištva tvrdo _ ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rettori IL 1 - Via HataantM it 7-13 Spalne eobe. ©bedne eobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. čuk tum šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Pi*zza Cavour U. 9. &SŠAŠ&K K I?J* i. pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via Morelli 4 3AKG3 B&ATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul Mametti 6. (Šolska ul ) MAVRI? ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3 Martin Poznajelsek krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Manufakturna trgovina Pri Slavcu TRST — Via Guardia 26. TISKARNA .EDINOST'. TRSTU | Izvrftu)« vsa tiskarska dela v najmodemejem stHu kakor j j ftudf v večbarvnem tisku. Razpel aga z natmodernejlml »trol*. | | Črkami, Lynotype, «tereotypljo ter rotacijskim stroja«, j I Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. | • - -_________________..........<««»«*««« j Ufica S. Francesco d Assisi 20 j Ceregato & Trebse Fotografični atelje in papirnica TRST - SV. JAKOB Via del Rivo 42 — Campo S. Giacomo. Marija Colobig Izdelki za f*o«pe in otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacoroo 5 FRAN BENČIČ trgovina z mešanim blagom na drobno b» debelo HERPELJE (aaaproti MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monadu li karel sosii gostilna "Al bnon Arrtvo» TRST — Via Ghega 9 v bližini centralnega kolodvora.