3 0351-6407 je vredno eno po,etje ko sto zim. Murska Sobota, 17. junija 1999, leto Ll, st. 24, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT STARA HIŠA SREČE, str. 1O Iz pivnice padli v nasedlo podmornico MAJDA HORVAT Strupenost na dolgi in kratki rok V Belgiji imajo problem - zastr^'je^_ hrano in pijačo. Mi problema nima Sovorni z inšpekcijskih služb zagotavljajo, da iz t -I ^esa nismo uvozili, predstavnik Coca Cole v S meniji , I IBlamo na našem trgu le izdelke domače proizvodnje. \ sm° torej pomirjeni. Ali res? . ,.v0. fako kot Je pomembno vprašanje, ali smo a i ms I je pomembno tudi to: ali se lahko to, । ^ance krmili s strupenimi snovmi in da bomo m ari Pijačo, zgodi tudi nam?Lahko tako kot seje p Be/gpf, in tako, kot se lahko zgodi v megalomanskimi tovarnami hrane, ajti ^1° katere si civilizirani svet pripravlja hrano in pijačo, ez ^miljenja udari nazaj po človeku. , , seje moglo zgoditi, da so zvarili strupeno pijačo P Mdio Po isti recepturi? Ker so prt dodajanju Uredili napako. Ker je osvežilna pijača zaradi prev ? Minerka kemije postala strupena. »ali t ,ega’ k° smo na stroM1 našega časni ° malo je potrebno, da bo hudič, skrit v umetno naredi piJačaht pokazal svoje roge. Ugotavljali smo da z prin!111’'15^'' ki se v zadnjem času najpogosteje up »lahkih« pijač, zaradi številnih neznank m d r'Z°' ^‘sab smo, daje v litru kokako e z“ [jtera i lura .^ne kisline, ki je anorganska kislina m < .. ^ M” strupena ter da že v nizkih komcen racijah \ okvaro sluznice v prebavilih, dolgotrajna \ ^4?^ do okvare zob Pozneje tud' ce]US ’. i • dosežejo H J? '^fosforna kislina, s katero proizvajaleii dosežejo^ I zaradi njene agresivnosti, saj uniči • , ni ^potrebno dodajali konzervansov. In tako, vse Sj« ban“a, umetna sladila, umetne arome tMin Belgiji se jim je zgodilo ie io, S »cugon« na Kočevsko Uez I Foto.: JZ Zgodilo se je v soboto proti večeru Izginili sestrici Urška in Maja (Ne)srečni starši so povedali, kako je bilo a poti do bog* vit4*’ U- Mia, Sta se v srQčanju sestala sentor „^e cerWe' ^pra. v Wa^ša m nadškof rimsko a 0 nekate 4r‘¥ranc Rode' L!enskib ce*',a L zato odnosov obeti avtohtonih s .n0 sreča" ' 0 v S^*'Wašanjfb, To je bUo njuno prvo pott^ bilo zgodovinsko. konča"* * Dovnikov obeti cerkva. P svOje izja M ^'^predstavnika slovenskih cerkva poda' odnosov o svojih vtisih P»-?’najboljši. »Naš pogo-N 'Mečmo prija-'skrenem ozračju in Ve, 4 bil odprte nara- ^nili smo se vseh vpra- šanj naših medsebojnih odnosov. Na večini področij smo si zelo blizu in največkrat imamo enaka stališča. Pogovarjali smo se tudi 0 odnosih med cerkvijo in državo v Sloveniji in ugotavljali, da to, kar bi slovenska država sklenila kot sporazum s katoliško cerkvijo oziroma svetim sedežem, nikakor ne bi bilo v škodo evangeličanski cerkvi v Sloveniji. Nasprotno, moje mnenje je, da’ bi jim to celo pomagalo pri njihovih pogovorih s slovensko državno oblastjo. Govorili smo tudi o vprašanju šole. Naš predlog je, da bi bil verouk v okviru župnije priznan kot izbirni predmet in vključen v državno šolo. Govorili smo tudi o dnevu reformacije, ki se je žal v zadnjih letih sprevrgel v dan napadov na katoliško cerkev. Pričakovali in vedeli smo, da ti napadi nikakor niso povšeči našim evangeličanskim bratom in da oni za to vnaprej sploh niso nič vedeli. Nadaljevanje na 2. strani. akonca Šarika (šivilja) in Elemir Lepoša (upravnik pošte) iz Adrijanec pri Gornjih Pe-trovcih imata tri zlate hčerkice: desetletno Urško, sedem let staro Majo in štiriletno Matejo. Prvi dve sta v soboto okrog 19. ute nenadoma izginili, najmlajša pa je doma spala. Tri Lepoševe deklice so zelo pridne. Za vsako stvar vprašajo, ali lahko storijo to in ono; celo to, ali se lahko gredo igrat na dvorišče. V soboto pa je Urško in Majo nekaj »pičilo« in nenadoma ju ni bilo več, čeprav so se v družini že prej dogovorili, da gredo ob 19.30 na obisk. Starša sta ju klicala, vendar se deklici nista odzivali. Potem sta ju začela iskati po celem zaselku Idukini, kjer imajo Lepošovi domačijo, a ni bilo odmeva. Stopila sta tudi do potočka Krka, kamor sta včasih odhajali (seveda sta prej prosili za dovoljenje), a ju tudi tam ni bilo. Oče Elemir se je potem - ura je bila že okrog 21.00 - spomnil, da je Urška neki dan vprašala, ali so morda že zrele borovnice, ki rastejo na drugi strani hribčka... Po 21. uri seje začela obširna akcija iskanja. Sodelovali so petrovski policisti, dva policista s tremi službenimi psi; prišel je celo vodja inšpektorata policije Milan Horvat; v akcijo so se vključili gasilci, civilna zaščita, občani, petrovski župan Franc Šlihthuber. Tema je bila vse trdnejša in medtem ko so po temnem gozdu iskali deklici, so se izrabile baterije mnogih svetilk. Trije iskalci pa so celo zašli. Znašli so se v Markovcih in spraševali, ali so morda videli izginuli deklici. Pojavil seje žarek upanja: »Da, tam gori na pobočju je dete klicalo mamo,« so vedeli povedati Črnkovi. Iskalci so odšli v tisto (markovsko) smer in okrog četrte ure našli speči deklici: Urško in Majo. Ker sta bili slabo oblečeni, noč pa je bila hladna, sta glavici tiščali skupaj, da jima je bilo topleje. Lahko si mislite, dragi bralci, kako srečna sta postala naenkrat starša Elemir in Šarika, ko sta lahko objela svoji zlati deklici. Po nju- Dopoldne bo ? 4 delno jasno, pa so ajevne BREZPLAČNI OGLASI MURSKA SOBOTA (069) 27 020 Sobota je bila za okrog 600 potnikov Vest-nikovega vlaka nekaj posebne ga. Že 26. zapored je namreč popeljal zveste bralce domačega tednika na zanimivo spoznavanje Slovenije, tokrat na Kočevsko. Kljub muhastemu vremenu je bilo dobre volje na pretek. Nekaj utrinkov s tega potovanja smo zabeležili v reportaži na str. 16 in 17. Zakonca Lepoša iz Adrijanec sta po izginotju pomislila tudi na to, da je hčerki kdo ugrabil. Zelo zelo sta srečna, da so ob njiju spet vse tri zlate hčerkice. - Foto: Š. S. nem izginotju sta starša pomislila na vse mogoče. Tudi na to, da ju je kdo ugrabil. Deklici, ki se k sreči nista ne prehladili ne podhladili, sta v nedeljo skoraj ves dan počivali, mamica in očka ter sestrica Mateja pa šo ju prišli večkrat pogledat in pokrit. Urška, sicer učenka tretjega razreda, je šla proti večeru pokazat očetu, v katero smer sta krenili, da bi nabrali svežih borovnic; Maji, ki obiskuje prvi razred, pa se ni dalo več na to pot. Le kdo bi hodil po njej, ko pa ju ni pripeljala do borovnic. Namesto na zahod (tam so borovnice), sta zavili v vzhodno markovsko smer. Zakonca Elemir in Šarika sta hvaležna vsem, ki so pomagali pri iskanju njunih hčerkic. Srečna sta, ker se je vse dobro končalo. Vsega pa so seveda krive tiste borovnice, ki sta jih želeli nabrati, čeprav imata doma vsemogoče sadje. Otroci pač! Š. SOBOČAN I AKTUALNO OKOLI NAS 17. junij 1999, Zgodovinsko srečanje dr. Rodeta in mag. Erniše Na poti do boljših odnosov Nadaljevanje s 1. strani. ag: Emiša: »Vsekakor je to pomemben dogodek, srečanje pa je pokazalo, da je veliko stvari, ki evangeličansko in katoliško cerkev povezujejo in združujejo, čeprav so tudi različni pogledi, ampak mislim, da smo danes s tem srečanjem začeli novo pot boljših odnosov med dvema zgodovinskima cerkvama v Sloveniji.« Terhu je pritrdil tudi Rode. Na vprašanje, zakaj sta se srečala šele po dveh letih imenovanja Rodeta za ljubljanskega nadškofa, je le-ta odgovoril, da to po božji perspektivi niti ni tako dolgo. Dodal je tudi, da se morda z našimi brati evangeličani vsa ta leta ni srečal zato, ker sta se z Ernišem tu in tam priložnostno videvala. »Odnosi so obstajali, odkar sem v Ljubljani, danes pa je to prvi uradni obisk, ki je slovesneje zaznamovan.« Papež se še preveč opravičuje Mag. Emiša: »Na srečanju je stekla tudi beseda o tistem stavku, ki sem ga sam povedal pred papeževem obiskom Sloveniji, da bi bila morda priložnost, da po vzoru kot v nekaterih drugih deželah, kjer je bila protireformacija, katoliški in evangeličanski duhovniki pripravijo neko skupno molitev, ki bi nakazala pripravljenost poti za naprej. Ne gre za oziranje za nazaj, ampak za postavljanje temeljev za boljšo pot v prihodnje. Dr. Rodetovo mnenje glede opravičila pa je bilo, da se papež itak kar naprej opravičuje, po njegovem skoraj preveč. »Rekel bi, da drži to, kar je sam po mnogih opravičevanjih izjavil, da se mi kar naprej opravičujemo, nihče pa se ne opravičuje katoliški cerkvi. Če bi bilo recipročno, bi bil jaz za to.« Mag. Erniša je odgovoril na očitke glede praznovanja praznika reformacije in povedal, da so vsi govorniki na prireditvi avtonomne osebnosti, ki iz svojega stališča povedo, kar si mislijo. »Morda bomo res morali bolj paziti na to, da bodo zadeve v zvezi s praznovanjem bolj povezujočega faktorja in bodo bolj prispevala k razumevaju in sožitju dveh zgodovinskih cerkva v Sloveniji. Danes smo s tem srečanjem naredili prvi korak na poti, ki bo po mojem mnenju prispevala k čedalje boljšemu sožitju med tema cerkvama in populacijama, ki tema cerkvama pripadata.« A. NANA RITUPER RODEŽ ■ »Kristus ozdravi mrtvoudnega« S imbolični naslov platna za hrbti gospodov, ki smo prejšnji petek v baročnem salonu soboškega gradu nazdravljali podpisu Sporazuma o sodelovanju, težkega 3 mi- lijone DEM nepovratnega denarja Evropske komisije, nam daje misliti. Seveda minister Bavčar in veleposlanik Naqvi s tem dejanjem nista hotela poosebljati čudeža, ki ga prihod evropskega denarja v tolikšnem obsegu predstavlja že sam po sebi, vendar to dejstvo ni daleč o tega. Primeri ustanavljanja izobraževalne ustanove in obnavljanja gradov tudi drugod na Slovenskem niso ravno mačji kašelj tako za občinski kot tudi državni proračunski Žakelj, še manj pa je tako v Pomurju. Vlaganje v človeške vire in obnovo kulturne dediščine pokaže namreč svoje rezultate pozneje, kot traja obdobje med posameznimi volitvami, zato je vsaka tovrstna dolgoročna naložba politično preveč neizrazita, da bi se splačalo kaj preveč izpostavljati. In zato Evropa ravno prav pride. In kar je še bolj zanimivo: na ta način je tudi zadoščeno načelu dodatnosti sredstev, enemu od pomembnejših načel trošenja evropskega denarja. Skratka, vsi zadovoljni, vsi veseli? Nikakor ne! Denar, kije prišel, še ne pomeni njegovega uspešnega trošenja. Potem ko kozarci pokažejo dno, se pravo delo šele začne in odgovore, ki smo jih do sedaj dajali Bruslju, da nam je odobril predlagane projekte, bomo morali tudi udejanjiti. Kaj bomo Pomurci z gradom na Goričkem potem, ko bodo presahnila evropska sredstva? Koliko nam bo uspelo umestiti nastajajoči izobraževalni center v Rakičanu v kontekst preostalih izobraževalnih ustanov v Pomurju, Sloveniji in čez mejo? To zadnje ni tako nepomembno, saj se program, iz katerega prihaja evropski denar, konec koncev tudi imenuje »PHARE, program čezmejnega sodelovanja«. Vse to so vprašanja, na katera bomo morali iskati odgovore skupaj - kot regija v nastajanju -, in sicer v vsaki od 26 občin, v Ljubljani na ministrstvih in tudi v Bruslju. Vsekakor smo še zelo daleč od kakršnih koli čudežev, je pa to pravi korak na poti, ki ima cilj, zagotoviti trajnostni razvoj dežele ob Muri. A. HORVAT ■ IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Slovenija pričakuje strica iz Amerike Ko pride Billy Washington gleda na Slovenijo kot na ideal Z adnji morebitni dvomi so bili dokončno pregnani v ponedeljek, ko je Bela hiša objavila program popotovanja predsednika ZDA Billa Clintona po Evropi od 15. do 22. junija in samo višja sila (med to spadajo med drugim strela, potres, izbruh vulkana, pokvarjeno letalo ali prevelike količine vodke, popite z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom v Koelnu) še lahko prepreči nadvse pričakovani prvi obisk ameriškega predsednika v Sloveniji. Ker Tuerk ni plesal Pomena obiska predsednika Clintona v Sloveniji ni niti najmanj upravičeno zmanjševati s trditvami, da nas pride pogledat zaradi tega, ker v prvem krogu nismo bili sprejeti v zvezo NATO. Take trditve so zato le odsev nepoznavanja vzvodov in načinov delovanja edine preostale svetovne velesile in njenega predsednika ali pa vsaj zelo poenostavljeno razumevanje ob zanemarjanju nekaterih pomembnih dejstev. K odločitvi, o obisku Slovenije je prispevalo več med seboj bolj ali manj povezanih dejavnikov. Z osebnega vidika je Clinton hvaležen predstavnikom slovenske vlade na čelu z Janezom Drnovškom zaradi podpore, ki jo je užival med procesom impeach-menta, ki je imela zanemarljivo dejansko, pa vendar dokajšnjo zasebno moralno težo. Slovenija je edina od nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se ni zapletla v krvave pokole ob razpadu skupne države. Svetovalec za državno varnost ZDA Sandy Berger, ki je imel na predsednika precejšen vpliv pri reševanju kosovske krize, je dejal, da je Slovenija država, ki je naredila izjemen napredek glede demokracije, človekovih pravic, stabilnosti in odprtosti (to zadnje vsaj glede gospodarstva ne velja). To pomeni, da Washington gleda na Slovenijo kot ideal, po katerem naj bi se ravnale preostale države v jugovzhodni Evropi. Ugledni časopis Financial Times je pretekli teden objavil serijo člankov o Sloveniji in omenil, da sije Slovenija z delovanjem v Varnostnem svetu OZN pridobila ugled, navsezadnje tudi zaradi tega, ker veleposlanik Danilo Tuerk ni bil vedno pripravljen plesati po ameriških notah. Malce načelnosti ne more škodovati, kajti vedno ubogljivih kimavcev nihče ne jemlje resno. Za glave bodo skrbeli Pomurci Clinton bo torej prvi ameriški predsednik, ki bo pozdravil množico Slovencev, zbranih na Kongresnem trgu v Ljubljani, in čeprav ne bo obiskal vzhodnega dela Slovenije, bo ta vsaj deloma izrazito navzoč ob obisku, pa ne samo zaradi prekmurskih Slovencev iz Betlehema v Pennsylvaniji, ki bodo v teh dneh obiskovali kraje svojih prednikov in rojaka predsednika države. Zanesljivi viri so potrdili, da bodo med vidnimi izrazi zadovoljstva ob obisku ameriškega predsednika poleg transparentov tudi začasna pokri- vala množice, ki se bo zbrala na kongresnem trgu 21. junija 1999. Trenutno obglavljeno podjetje Kartonaža iz Murske Sobote je namreč po naročilu izdelalo papirnate kape z napisi »Clinton in Slovenija«. Kape niso edini artikel, ki ga bomo iz dežele ob Muri poslali v Ljubljano. V podjetju Solidarnost tiskajo tudi zastavice. Pride tudi Hillary Doslej znan program predsednika ZDA je bil do torka, 15. junija, bolj znan v Ljubljani kot New Yorku, slovensko zunanje ministrstvo pa naj bi prav danes objavilo podrobnosti. Po podatkih iz Bele hiše bo predsednika na evropskem popotovanju spremljalo skupaj 38 uradnih članov delegacije ter 32 uradnih spremljevalcev, vsega skupaj z ženo, varnostniki in drugimi vred pa naj bi jih bilo blizu tisoč. Kot je doslej že znano, bo Clinton pristal v ponedeljek, 21. junija, popoldne na brniškem letališču, opravil pogovore z gostitelj predsednikom Kučane® J' mierom Drnovškom® ! Kranju, imel govor® snem trgu v Ljubem, vj^ se bo verjetno srečal i vičem in si privoščil se slovensko dobroto. Stroški so zanemariiiid Nedokončnih 75,6 tolarjev je zanem* ' števamo publiciteto,^ širilo predvidenih 50« » t Nekaj odstotkov^ še gledajo poročila, spoznalo razliko m6 L in »Slovakijo«, nijo ter ugotovilo, a prav nikoli nismo danje Sovjetske zvez® slovaške ter da nas* danjo Jugoslavijo n® ščajo v isto ligo Z Z aliTudžmanovoHj / Iz Zagreba piše t Kdo bo naslednji? Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Prvi šef varnostno-obveščevalnih služb na Hrvaškem Josip Manolič, ki je pred petimi leti skupaj s Stipetom Mesičem pretrgal s Tudmanomje pred dnevi izjavil, da hrvaške tajne službe delujejo - razcapano. Psi; ki se nekolikanj bolje spoznajo na »razcapanost« tajnih služb, pa pravijo, da je prav Manolič njihov krušni oče, saj je v prejšnjem režimu nekaj časa deloval kot polkovnik Udbe, v novem pa je kot Tudmanova leva roka postal prvi šef urada za nacionalno varnost UNS, ki drži klobuk nad HIS (hrvaška Cia), kontrolno službo, štabom državne varnosti in obveščevalno akademijo. Toda to je samo ena stran hrvaških tajnih služb, ker nad njimi delujeta še štabni odbor za nacionalno varnost SONS in koordinacijski odbor obveščevalnih služb, ki delujejo v policiji SZUP (služba za zaščito ustavne ureditve), vojski SIS (varnostna informativna služba) in OBU GS OS (Uprava obveščevalnih služb glavnega štaba oboroženih sil) ter na vseh področjih HIS (Hrvaška informativna služba). Prejšnji obrambni minister prof. dr. AndrjaHebrangje minulo jesen odstopil, ko je ugotovil, da Tudman svojemu šefu zdravstvenega konzilija ne zaupa in ga mimo vseh razvejenih tajnih služb nadzoruje, prisluškuje ter ovira pri delu., Zato ni naključje, da so domala vsi nekdanji visoki funkcionarji hadezejevske oblasti odstopili zaradi nezakonitega delovanja tajnih služb, vse afere v zvezi z njimi pa so (ne)spretno blokirali na Pantovčaku, kjer je sedež Tudmanovih dvorov. Prav tako ni naključje, da je vnovič počilo ob koncu nedavnega prvenstva v hrvaškem nogometu, ko so z dokumenti v delu hrvaškega opozicijskega tiska dokazali vpletenost SZUP oziroma Službe za zaščito ustavne ureditve v ponarejanje nogometnih rezidtatov v korist Tudmanove Croatie, prejšnjega zagrebškega Dinama, ki je po preimenovanju postal paradni konj hadezejevske politike. In ko' so v zvezi z afero v nogometu aretirali nekdanjega pravosodnega ministra in šefa hrvaške Cie Miroslava Še-parovičaje v hrvaški politiki zagorelo. Parlamentarna opozicija je naposled vendarle izsi- lila parlamentarno razpravo o ^^pre^^ Tudmanovih tajnih služb, kij° 0 vili na jutrišnjem zasedanju P°s a ra. Predvideno zategadelj, kerS° ,..,00^ parlament opozori na sodobno politike, padli v vodo. ernpOpr^ parlamentarno razpravo predlo sija, Washingtona in Strasbou^ ’ ^1 šef hadezejevske kanalizacijo, ° „ ši kritik aktualne oblasti Ivan J, vi zunanji minister Mate Gra>11 notra Kakor koli obračamo ^^biti^^ sodobne Hrvaške, seje težko zl molčeči republiki, ki seje ko „olicir'^ J menila v prisluškovalno °zirorn TJ0 j prejšnjega in sedanjega rezi'” zato pravi, da so okoliščine? setih let, ko je zaradi repres' f molčeče republike. Tragično H 0 M hrvaške molčečnosti pa je Pra nekdanjega režima na kar je bila opozicija m bra 1991, ko so po padcu zadnjega poveljnika vuk°^J dakoviča - Jastreba in nj S s0 b< pomenijo v hrvaški OP02^1'.^ nje^ / so Tudmana napačno obvejM/ Skratka, da je šlo samo z / Morda so se jim deljkovem intervjuju zadnj jti1 teja Markoviča, ki se je prvi spregovoril vjavnos ^t jg i je bil po Markoviču odvsS tvijo BiH med Srbi Miloševičevo politiko, da pre;S J banijo in na njihove 0 ^pov^ M1 Nemara pove Markovičev zejevske politike več 0 službami. *Uw1999 AKTUALNO DOMA ^dpis sporazuma o čezmejnem sodelovanju Središče nove Evrope Janko Halb Mar in Naqui sta v Soboti podpisala sporazum v okviru programa Phare o žejnem sodelovanjup med Sinu a »n - BPetek, 11. junija 1999, opoldne je bila v sa'°^ du krajša slovesnost, na kateri so podpisa repUblikami Programa Phare o čezmejnem sodelovanju sp0. ** Avstrijo in Madžarsko. V imenu s,ovenS1Tavčar! v imenu 'azu® Podpisal minister za evropske zadeve go S|oveniji vele-“*ke unije pa vodja delegacije Evropske konus joraZUma planik Amir Naqui. Gostje so si po končanem P Sobota< ki je pedali tudi stalno razstavo Pokrajinskega muzeja priznanj wWkim prejel eno od osmih evropskih visokih P u*no muzejsko zbirko, ki prikazuje Prekmurje. n.- Goste iz Ljubljane in Bruslja 'w šmarske poslance je najprej pravil župan Mestne občine 1 .Sobota Anton Slavic; predsta-občino in regijo, ki je imela ^radi obmejnosti predv-težave, kar se pozna tudi v razvitosti pokrajine. Pri-$ nJ'rwvoj je usmerjen v turi-■ ^bnotijstv0, pri čemer upa-večjo pozornost Evrop-fisije. Tudi g. Igor Bavčar govoru poudaril, da Prekmurju v priho-posebno pozor-dmi IW^ar sPreiet' zakoni in so namenjeni 'tonalne politike, prav sP°razuma o čez- so p0 Ba‘ . Hfedah dobra osnova tvesti o pomenu re-Rnljj^o k. da se tudi Slo- .^mena regionalne Cna O pomenu regionalnega sodelovanja je govoril tudi veleposlanik Amir Naqui, saj v prihodnosti obmejna območja, kakršno je Prekmurje, ne bodo več v ozadju, ampak v ospredju dogajanja; prav na takih medregionalnih območjih bo največji pretok blaga, idej, denarja in ljudi. Tudi za prihodnji razvoj Evrope bo prav ta osrednji del velikega pomena, pravzaprav bo to središče nove Evrope, je še povedal g. Naqui. Komisija Evropske unije je odobrila program tristranskega čezmejnega sodelovanja 1995. leta, tako daje sedanji podpis sporazuma nadaljevanje programa. Celotna finančna vrednost programa je 2,687 milijona ekujev, sestavlja ga 1,5 milijona ekujev nepovratnih sredstev Evropske unije iz programa Phare in 1,160 milijona ekujev prispevka Republike Slovenije. B. B. PEČEK, foto: NJI Sporazum o nadaljevanju financiranja programa Phare čezmejnega sodelovanja sta podpisala g. Amir Nagui in g. Igor Bavčar. jujeli organizatorje 1 | f 11 rti H1! i1 •soč DEM po glavi —----- ----------------------- ^adi nedovoljenega prehoda državne meje Ali inclusive V servis je vključeno skoraj vse. Organizator ilegalnega prehoda, ki je velikokrat pomurski domačin, počaka ilegalce na zeleni meji, največkrat celo na madžarski strani, od koder pride 70 odstotkov vseh prebežnikov, jih naloži v avtomobil ali kamion, ponavadi za nekaj časa skrije v katero od zidanic, nato pa Pelje do druge meje, kjer jih spravi v Avstrijo. Če je v ponudbo vključen le prehod čez eno mejo, se pogostokrat zgodi, da ilegalci sami tavajo po deželi ob Muri, dokler jih ne ulovijo soboški policisti in odpeljejo v prehodni dom za tujce. Velikokrat se zgodi, da vodniki prepeljejo ilegalce le do bližine meje in jih tam izpustijo iz prevoznih sredstev, da se znajdejo sami. Pomurje je tako postalo prava . , belim blag««1 ia*» «»»^ST. tna zgodba 0 Pretek'os ’’ 0 svobodo oziro ja. ^eino 1 dejstvom, da je za ose iajeten kup po stori celini potrebno darskih, s^ M > m juga zaradi vojn, slab*J * se pa razmer in želj po boljšem zwjnj ’ m0Čn0 na ni dovoljeno stopit' n. v Kater "veWk.ok.rat naletijo n' predp’ 4 ^?^tevali zaradi posebnih P0^^^ ne morejo vstopiti skozi g a ganeta, sta vrnitev ali ilegalni prehod iz ka^°r lokalni Batme-v Prikažejo posa- ,e8Uncem, ilegalcem h At . ^dstvu, ki drvi z ene- nit®, ^ec kontinentov, 'MisjJ^enih in delovnih Za Preživljanje, meje. Ker orkanizatorji niso t^Jdo. Trenutna cena J? glavi V1Z Slovenije, • Se Nem ^0T da h' šlo za pokoli ti-UeSa\ci v za-obljube in podvi-n^Nem^ Z^nii napraskani njih"’da Wesanje pač Ui^ra n ""begi« vodnik 1684 še izposta- obveSbamo, da sm0 Tdelavnost s£^a, \ $°bote prenehali opravljati dapa^ta \ Ra ^o vse storitve prenesli na dase'ab7a \ ^^dame stranke obveščamo, da^ na omenjen naslov, tudi po te •• železniška postaja, kamor vstopajo iz madžarskih in hrvaških peronov na vagone, ki vodijo proti Avstriji in Italiji, Ukrajinci, Romuni, Albanci, državljani Bližnjega in Daljnega vzhoda in Afričani. So v avstrijskih zaporih tudi Prekmurci? Soboški policisti so do zadnjega dneva v maju zabeležili 3.437 ilegalcev, ki so v Pomurju prestopili mejo, za 361 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so podali 38 kazenskih' Kartonaža Murska Sobota sporazumno razrešen Program čezmejnega sodelovanja, ki bo financiran s sredstvi programa Phare, je sestavljen iz dveh delov, prvi del v višini 500 tisoč ekujev se bo porabil v okviru oblikovanja krajinskega parka Goričko -Orseg - Raab, in sicer za obnovo dela gradu in izdelavo vodovodne napeljave; v gradu pri Gradu na Goričkem bo namreč informacijski center za potrebe krajinskega parka. Drugi del sredstev v višini milijon ekujev bo namenjen regionalnemu razvoju Pomurja; porabili jih bodo za oblikovanje Sklada za male projekte in ureditev učnega centra v gradu v Rakičanu pri Murski Soboti. Podjetje začasno vodi Vladimir Ivanc adzorni svet Kartonaže in direktor Janko Halb sta prejšnji teden sporazumno prekinila pogodbo o upravljanju družbe in potem še delovno razmerje s tridesetim junijem. Janku Halbu pripada še sorazmerni delež dopusta in odpravnina v višini šestih plač. Še pred prekinitvijo pogodbe pa sta na lastno željo odstopila tudi zunanja člana (sicer šestčlanskega) nadzornega sveta, predsednik Tomislav Cukrov ter Dalibor Geder. Razrešitev Janka Halba z direktorskega mesta ni bila presenečenje, saj so se o tem v podjetju pogovarjali že dlje časa. Podjetje je namreč lansko poslovno leto sklenilo z izgubo v višini okoli 70 milijonov tolarjev, nič boljše pa ni kazalo tudi v tem letu. Zato je že na eni prejšnjih sej nadzornega sveta Janko Halb ponudil svoj odstop, vendar so se člani odločili, da se bodo o njegovi razrešitvi pogovarjali takrat, ko bo pripravljeno revidirano poročilo o poslovanju. To je sedaj bilo pripravljeno, direktor Janko Halb pa je tudi pripravil predlog o spremembi v upravi. Toda zaradi izgube v poslovanju, izgube nekaterih kupcev, zaradi zmanjšanja zaupanja bank, in ker so bili medsebojni odnosi skrhani, seje nadzorni svet odločil za sporazumno prekinitev pogodbe z Jankom Halbom, za čas do imenovanja novega direktorja pa imenoval vršilca dolžnosti Vladimirja Ivanca, ki je v Kartonaži opravljal dela tehničnega direktorja. »Situacijo likvidnostno obvladujemo in normalno delamo naprej,« je izjavil Vladimir Ivanc. V podjetju Kartonaža imajo tri proizvodne programe, izdelovanje komercialne ali potiskane embalaže ter transportne in propagandne embalaže, vendar vsi trije proizvodni programi niso bili polno izkoriščeni oziroma zasedeni. »Naša usmeritev je iskanje tržnih možnosti, da se zapolnijo vrzeli v proizvodnji,« je izjavil sogovornik. Na vprašanje, ali se bo prijavil na razpis za mesto direktorja, pa je odvrnil: »Na to vprašanje sedaj še težko odgovorim. Najprej moram prevzeti posle, da bo delo teklo naprej, in oceniti situacijo. Z notranjo podporo ožjih sodelavcev in vodstvenega tima pa bom o tem še razmislil.« M H ■ Klub malega nogometa Satahovci vabi na družabno srečanje. Iti bo v petek, 18.6.1999 ob 15. uri na nogometnem igrišču v Satahovcih. Pomerite se bodo ekipe: mestnega sveta Murska Sobota, in Mestne uprave občine Murska Sobota. Policijske postaje Murska Sobota, Carinarnice Murska Sobota in NK Satahovci. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Pokrovitelji: SAi-OH POHIŠTVA-It AMB1EHTI. v BTOju, ‘ ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d., Območna enota Murska Sobota, TLAKOVANJE Gomboc, Murski Črnci, MlJHOPEK, Murska Sobota ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prehoda. Ovadbe so bili deležni le trije tujci, vsi preostali so prebivalci Pomurja in ožje okolice. Toda želja po dobičku je večja, govorice pravijo, da je mreža organizatorjev tako velika in razpredena, da manjkajoči člen v verigi takoj nadomesti drugi. Križem rok ne stojijo tudi avstrijski in madžarski policisti. Madžari so že nekajkrat napolnili prostore za rešetkami s Pomurci, ki so se šli turistične vodiče drugačne vrste, in tudi Avstrijci so prijeli kar nekaj ljudi, ki so »šve-racali« tujce iz Slovenije v Avstrijo. Ljudje, ki se ob večerih zbirajo v vaških mlekarnah, pravijo, da naj bi bili v avstrijskih zaporih tudi Prekmurci, poleg tega pa da naj bi bili Avstrijci zelo strogi, da k človeku, ki bo še nekaj časa sedel za rešetkami, niso želeli pustiti niti njegovih svojcev. Pokličeš ministrstvo, pa dobiš 988 Soboški policisti so bili pripravljeni sodelovati in so nam s pomočjo Referata za državno mejo in tujce, ki spada pod notranje ministrstvo, poslali kar nekaj koristnih podatkov o ilegalnih prehodih čez mejo, toda natančnih informacij o tem, koliko slovenskih »sprovajalcev« je v avstrijskih' zaporih in priporih, niso imeli, ampak so nas napotili na zunanje ministrstvo, kjer pa smo izvedeli, da ima menda natančne podatke o tem Referat notranjega ministrstva za državno mejo in tujce. Začarani krog, v katerem nihče ni vedel drugega kot telefonske številke ministrstev, bi bil tako skoraj sklenjen. Za vsak primer smo zavrteli še številke veleposlaništva na Dunaju, kjer podatkov o v avstrijskih zaporih priprtih in zaprtih slovenskih državljanih prav tako niso imeli, ker jih Avstrijci o slovenskih kršiteljih avstrijskih zakonov obvestijo le, če priprta oseba to posebej želi. Na enem od konzulatov smo neuradno zvedeli le to, da naj bi bila dva Slovenca priprta oziroma zaprta v Innsbrucku in v Celovcu. Avstrijski postopki so izredno hitri in učinkoviti. Zadeve so rešene najkasneje v mesecu ali dveh. Kršiteljem se ponavadi izrečejo krajše zaporne kazni (nekaj mesecev), .denarne kazni in prepove vstop v Avstrijo za prihodnjih deset let. Ta ukrep velja tudi na območju vseh podpisnic. Schengen-skega sporazuma. Medtem je v slovenskem zakonu zapisano, da »kdor se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo Republike Slovenije ali kdor iz koristoljubnosti ali v organizirani skupini spravi drugega čez mejo, se kaznuje z zaporom do treh let. « DEJAN FUJSI Gremo na morje!_____________________ Z gumami Kleber. Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri. Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali! 250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi Pooblaščene Leonida Horvat Letonja s.p. Matije Gubca 13, 9000 Murska Sobota Gumi Center d.o.o. Gaberje 115, 9220 Lendava Štefan Režonja s.p. Dolga ulica 6, 9226 Moravske Toplice Avgust Rajh s.p. Jeruzalemska 1,9240 Ljutomer Zorman s.p. Lomanoše 6b, 9250 Gornja Radgona Štefan Ščančar s.p. Skakavci 62,9261 Cankova Prodajno-servlsna mreža Citroen Prodajno-servlsna mreža Renault LOKALNA SCENA 17. junij 1999, Medgeneracijske skupine za lepšo starost Žlahtnenje medčloveških odnosov tar človek mora imeti mladost na dosego roke, da čuti, da življenje živi naprej in da vidi, da nekdo prevzema njegove življenjske izkušnje. Toda problem naše civiliza- cije je v tem, da vsaka generacija živi po svoje, da je med generacijami prepad. Naša naloga v postmodernem času pa je, da spet ustvarimo celoto,« je na osrednji pomurski prireditvi ob mednarodnem letu starejših in ob podelitvi diplom udeleženkam izobraževalnega tečaja za vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost v Beltincih poudaril dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. S Petrovska krajevna skupnost Zagledani v boljšo prihodnos V Sloveniji traja uvajanje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost že dobrih deset let, v zadnjih letih pod okriljem Združenja za socialno gerontologijo in geronta-gogiko, in danes je to eden največjih projektov na področju medčloveških odnosov v slovenski sociali. Z njim se je mogoče postaviti tudi pred evropsko javnostjo. V sto krajih širom po državi deluje prek štiristo skupin, v katere je vključenih že več kot štiri tisoč večinoma starih ljudi. In prek petsto usposobljenim voditeljem skupin, prostovoljcem, se je pridružilo še trideset pomurskih voditeljic, ki so obiskovale Čigav je soboški TVD Partizan? Kdo bo razvozlal gordijski vozel?! oslopje TVD Partizana v Murski Soboti je postalo zadnje čase očitno velik kamen spotike. Pa ne zaradi nazi va, kar bi spričo politizacije zadev morda lahko pričakovali, ampak zaradi neurejenega lastništva. Po eni strani so namreč prebivalci M. Sobote, ki so ta dom gradili, ga ves čas vzdrževali z lastnim delom in denarjem, prepričani, da je njihov, po drugi strani pa se mu ne želi odreči tudi Športna unija Slovenije kot pravna naslednica Partizana Slovenije. Negotova usoda Če pogledamo nekoliko v preteklost, je dejstvo, daje nekdanji sokolski dom v Mladinski ulici nastal pred 70 leti, za kar so takratni soboški veljaki zastavili menice na svoje premoženje, zgradili pa so ga Sobočani s prostovoljnim delom. To pomeni, daje bil lastnik tega doma Sokolsko društvo Murska Sobota. Po drugi svetovni vojni, leta 1946, je prešel v last tedanje Fizkulturne zveze Slovenije, leta 1954 pa gaje prevzel Partizan Slovenije, Zveza za telesno vzgojo Ljubljana. Tako je bilo vse do leta 1993, ko je po preoblikovanju Partizana Slovenije knjižen kot lastnina Športne unije Slovenije. Sobočani se mu ne bodo odrekli! Kot zatrjujejo dobri poznavalci razmer, bi soboški TVD Partizan, ne glede na to, da je večkrat zamenjal lastnika, po formalni plati moral postati last Mestne občine Murska Sobota. Pred očmi je treba imeti predvsem to, da so omenjeni dom zgradili domačini, ga z lastnim denarjem in prostovoljnim delom dogradili in vzdrževali. V ta namen je bil ves čas zagotovljen denar iz mestnega proračuna. »Sicer pa o tem tečaj v Beltincih. Pobudo zanj je dalo Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, podprla pa ga je beltinska občina. »Generacije so danes razsekane med seboj,« je na petkovem slavju v Beltincih poudaril dr. Ramovš, »toda ne žalujmo za tradicionalnimi oblikami medgeneracijske povezanosti. Naša naloga je, da na nov način ustvarimo povezanost treh generacij. In to so skupine, ki so most med generacijami in zdravilo proti osamljenosti starih.« Za sožitje torej gre in za to, da bo jesen življenja vsem bogatejša. MHi TVD PARTIZAN V NEMILOSTI - Dokler ne bo rešeno lastništvo, je vprašljivo tudi njegovo vzdrževanje. pričajo tudi številni dokumenti, ki jih je Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo priložilo k denacionalizacijskemu zahtevku za vrnitev doma. Velika krivica bo, če bi omenjeni objekt pripadal državi. Športna unija se ni pripravljena pogovarjati o lastništvu TVD Partizan, zato smo z njo prenehali sodelovati tudi na drugih področjih,’« nam je povedal predstavnik Športne zveze Murska Sobota Ludvik Zelko. Zapletov ne manjka Kot smo zvedeli, v Upravni enoti Murska Sobota zaradi nedorečenih pravnih predpisov primera še niso rešili. Med drugim morajo preveriti vse postopke pri prenosu lastništva doma, saj po dosedanjih preverjanjih le-ti naj ne bi bili v celoti opravljeni skladno s predpisi. Zato se obetajo v prihodnje zapleti pri dokončni opredelitvi, kdo je resnični lastnik soboškega TVD Partizana. MILAN JERŠEi elo redka pomurska krajevna skupnost, še manj pa gorička, se lahko ponaša s tako velikim odstotkom zaposlenosti kot petrovska, ki sicer obsega le dvoje vasi, Gornje Petrovče ter Pesko-vce, torej le okrog šesto ljudi, zaposlenih pa je več kot trideset od- stotkov celotnega in skoraj polovica aktivnega prebivalstva,« mi je dejal predsednik KS G. Petrovci Aleksander Bencik, ki mi je na kra- tko predstavil krajevno skupnost. V preteklih štirih letih je petrovska krajevna skupnost naredila precejšen skok: poleg sanacije večine cest, seveda tudi z občinsko pomočjo, zgraditve dveh mrliških vežic, obnove gasilskih domov ter elektrifikacije zvonov v peskovskem zvoniku so najbolj ponosni na dograjeno telefonsko in kabelsko omrežje, na katerega so priključena praktično vsa gospodinjstva, ter na poslovno zgradbo, v kateri domujejo banka, druga sestrska petrovska pošta, mesnica ter prodajalna tekstila. »Prav zaradi preselitve pošte je prišlo tudi do zamer in razprtij med našo in šulinsko krajevno skupnostjo,« je še dodal Aleksander Bencik. »Ne, v naši krajevni skupnosti ne delamo po nobenih strankarskih navodilih in ključih, kar je včasih praksa med občinskimi svetniki, ne, mi vsi skupaj stremimo le k razvoju našega območja. Tudi z občinsko upravo dobro sodelujemo, kar se je obrestovalo.« Občine Velika Polana, Turnišče in Črenšovci Skupaj do inicialnih načrti Dopolnitev turistične ponudbe večjih destinacij bčine Črenšovci, Turnišče in Velika Polana so se skupaj odzvale na javni razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za sofinanciranje izdelave tako imenovanih inicialnih načrtov in prijavile projekt Razvoj drobnega gospodarstva in turistične ponudbe v občinah Črenšovci, Turnišče in Velika Polana. Na območju omenjenih treh občin je 13 vasi, v katerih živi 9.800 ljudi. Nekoč je na tamkajšnjem območju prevladovalo kmetijstvo, saj je bilo kar 80 odstotkov kmečkega prebivalstva, sedaj se ukvarja s kmetijstvom še 20 odstotkov ljudi. V vseh treh občinah vidijo svoj razvoj v širjenju dejavnosti drobnega gospodarstva in turistični ponudbi. Ne, ne načrtujejo kakih turistič- Petrovsko dolino bodo kaj kmalu razrili buldožerji; nova železnica, ki so jo že začeli graditi, bo dolino grdo ranila, je omenil Aleksander Bencik in poudaril: »Mi smo bili eni redkih, ki smo dvignili glas že pred gradnjo železnice. Vedeli smo, da ne moremo preprečiti gradnje, nismo pa nasedli obljubam, češ da bo železnica zaposlila veliko domačinov. Morda bo, a le med gradnjo. Še več: zavedamo se, da bo nova železniška povezava z Madžarsko sporna tudi z ekološkega vidika, da hrupa sploh ne omenjam. Prav naša krajevna skupnost je dosegla, da smo traso prestavili za nekaj sto metrov. Ja, nostalgija za Goričko ma-riško je morda premaknila jeziček na tehtnici. Sicer pa bo tudi v Petrovcih potniško postajališče.« Da imajo Petrovci, ki smo jih imeli že od nekdaj za nekakšno severovzodno goričko središče, nih centrov, ampak želijo, da bi njihova dejavnost dopolnjevala ponudbo pomurskih turistično-zraviliških destinacij. Za vse to je potreben inicialni projekt, katerega vsebina bo oris sedanjega stanja v drobnem gospodarstvu in turizmu, v naslednjih projektih pa bi potem opredelili področja. Sicer pa morda velja spomniti, da imajo na območju občine res prihodnost, priča tudi to, da se število prebivalcev veča, k čemur pripomorejo tudi ugodni gospodarski kazalci. Odveč je dodati, da je srčika gospodarstva obrat Mure, da pa veliko prispevajo tudi farma nesnic, gojitveno lovišče Kompas in precej zasebnikov. »Zavedamo se, da lahko nekaj iztržimo tudi s turizmom, zato smo ustanovili TD Vrtanek, poleg obilice društev pa premoremo tudi še zelo aktivno folkloro, strelsko sekcijo ter celo nekajkratne državne prvakinje v ženskem nogometu, ŽNK Pande ... Poleg sanacij cest in zgraditve teniškega igrišča, seveda skupaj z občino, nameravamo postaviti tudi manjši obrat. Razmišljamo tudi o graditvi nove samopostrežne trgovine, o čemer se že pogovarjamo. Pri Potrošniku smo namreč naleteli na gluha ušesa, a to še ne pomeni, da svojega načrta ne bomo izpeljali.« Kdorkoli bo prišel v Petrovče, Aleksader Bencik. PrLj petrovske KS: »Zel""> ( še več ljudi, Pr',,raM^ reč načrt za PostaV obrata.« (Foto: NJ) pridevnik »gornja redko, ,se bo tudi P " vas urejena;lanl’’ urejenosti kar tre J žavi. Pa tonile^ predsednika, temve ■ fi nov, verjemite. Plače tišinskih svetnikov S sejninami do „ ugodnejših razm^ držali išinski svetniki so se na seji največ časa zam osnutka pravilnika, s katerim naj bi uredil' P^^^’ funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles®joiČ ter članov drugih občinskih organov in povračila 7)51° dlogu naj bi znašala plača poklicnega župana poslej bruto. Pri tem je upoštevana razvrstitev v šesto sM občin, za katere velja količnik 5. Tišinskemu župan® funkcijski dodatek, ki znaša 2,50 količnika, in dobo. Določeno je tudi, da se plača poklicnega P° p]ače< fJ; nimajo, oblikuje največ v višini 80 odstotkov župan® piL Po tem pravilniku, kije najbolj razvnel razpravo, bi znašal del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sveta največ 15 odstotkov plače župana. Tako bi tišinskim občinskim svetnikom pripadlo za udeležbo na redni ali izredni seji občinskega sveta 16 tisoč bruto ali 11.200 SIT neto. Tolikšen znesek naj bi prejeli tudi za predsedovanje seji odbora in predsednik nadzornega odbora. Po 10 tisočakov bruto so odmerili predsednikom komisij, 8 tisočakov pa naj bi pripadlo za udeležbo na seji delovnega telesa predsednikom preostalih delovnih teles ter članom odborov in nadzornega odbora. Po prioak^4 več razprav®0 zaplac6J Ker so prispeV svetP' J nine različni, s ogrevali za sl® jebila^ razpravljale® P [6.0® / tudi višina zneS (t Do prihodnJ6^^ li, katera od deljuje place' . ugodnejša-^? 18 bodo letos op pri* / skega sveta’ djižp^ bodo zajel* dnilri/ mestila za.prkijest«|n^ Gederovcb^j na sejah ti^sk sveta. Velika Polana rezervat črne jelše z logarnico (Polanski log), potočni Copekov mlin, rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca, v juliju bo Velika Polana razglašena za evropsko vas štorkelj... Na območju občine Črenšovci, katere del je ob Muri, imajo poleg reke še niz mrtvic (rokavov Mure), kolišče Bobri, načrtujejo gradnjo murskega mlina. V Občini Turnišče se ponašajo s čevljarsko tradicijo, imajo čevljarski muzej, v ustanavljanju je kovaški muzej, imajo romarsko cerkev ... Turnišče pa je znano tudi po neutrudni pletilji iz ■h iZde*°v raznih študiji’k^a6^a^ Mimstrst % b°sLX J tejši oris ,'tli^/ se bodo s® df te oZiro^a spodarst^. in n® // li »na pokoj' 55»^ LOKALNA SCENA 5 so že postorili v občini Razkrižje in kaj jih še čaka? Obvoznica proti Moravske Toplice Ljutomeru je pripravljena prj?evna skupnost je prenehala delovati, imeli bodo vaške odbore - Zdaj se JSJjjpna 1. občinski praznik, ki bo posvečen braniteljem samostojnosti Slovenije 0dnr je upal, da se bo kar naenkrat vse spremenilo I na bolje, ko bo imelo raz-Wo območje svojo občino, je imel seveda nerealna pričako- Petmesečno obdobje »loči-”4 Ljutomera je namreč pre-yatek čas, da bi se dalo rešiti krilne probleme in uresničiti 'J«njne potrebe. 7«-' —“Mat si štejejo kot uspeh pitanje cestnega odseka Raz-Pije-Mota, čeprav to niti ni ^»izvirna« naložba razkriške ampak še dolg prejšnje topne Občine Ljutomer. Naza-toe so skupni jezik in '^sofinanciranje. Dela bo-nekaj čez 43 milijonov Slovesna otvoritev ceste $ b- tega meseca, na dan sa-^tosti Slovenije. To bo »re- c«ta za Ljutomer, če kdaj zapreti cesto ^-Stročja vas-Ljutomer. ^2. toedah župana občine w/banušiča so bistveno M^nj Poskrbeli za delo- Medtem pa '—^Pogodbo za izdela-Sv-' ' Razkrižje v teh dneh. (Foto: J. G.) vo projektne dokumentacije za zgraditev kanalizacije in čistilne naprave. Poleg tega so se prijavili na razpis za pridobitev državnih sredstev za posodobitev cestnega odseka Šafarsko-Gibi-na. Zelo pomembno se jim zdi tudi vprašanje prostorskega plana občine, zato bodo čimprej skušali izpeljati postopek za sp- ^ajo občinskega grba in zastave, so se v občinskem svetu odločili, da delovan^a sam°stojne občine začeli praznovati svoj občinski praznik - v g Do$tavi09c>dke v osamosvojitveni vojni leta 1991, ko so v bližini Starega pila na ' Ces*no barikado in izvedli tudi napad na kolono JLA. 26. junija bo tamkaj ^rila^na kateri bodo odkrili spominsko ploščo s posvetilom braniteljem Slovenije %ijoo?pramba. policija, občani). Organizirali bodo tudi pohod po poteh vojne za hies Presike do Gibine. Medtem so proslavili 20-letnico FS Razkrižje, 27. tega . eca bo še tradicionalno proščenje s srečanjem pri Ivanovem izviru. lo veli v i Za 0 hstih, ki so bili prepričani, da bo referen-ki je (podaljšanje) samoprispevka v KS Bistri-- j P^kal minulo nedeljo, uspel. ' zak°no- cer ad S° odTCbna ude'ež-hija,stoanja Ph izi-Štejejo ^d ^vet UdeiJV'11 je re' te j 1030. ^stajajo 1 ?r'peUaU C|jsko om- Siko N ve- -um o uvedbi petiet-tK^toega samoprispevka ^jeuspek hk^^em času naj bi zb-tolarjev, od kate-porabili za oll’ 14 zSJajeno kana-, za obnovitev K-^^^^dovodnega omrež-stisko ogtajo in parki-potreben tudi Reditev veenamen-tone nogometnem i%- Ali ceste ali zaostanek v razvoju Župan Cipot: »Problem bo trajal še najmanj osem let« K prejšnjih številkah Vestnika smo že omenili amandmaje, ki sojih vložili svetniki v moravskotopliški občini. Eden pomembnih je bil tudi tisti, ki ga je vložil predsednik remembe, tako da bi omogočili gradnjo novih hiš in drugih objektov v občini. Med pomembnejšimi nalogami je obnova kulturnega doma na Šafarskem, za kar bo potrebno zagotoviti okrog 50 milijonov tolarjev. Potekajo tudi aktivnosti za ureditev pošte, da jim ne bilo potrebno več potovati v okrog 8 kilometrov oddaljeni Ljutomer zaradi plačevanja položnic, dvigovanja denarja in drugih poštnih storitev. Predvidevajo, da bodo to vprašanje rešili prihodnje leto. JOŽE GRAJ ■ Odbora za zaščito in reševanje Štefan Kuhar, ki je želel, da naj bi se več sredstev namenilo za opremljanje gasilskih društev, saj so tudi ta po njegovem mnenju del kulture, ker delujejo ravno tako na področju kulture, tako da bi lahko rekli, da so neke vrste društvena dejavnost. »S temi sredstvi, ki jih je za okrog šeststo tisoč tolaijev, je nemogoče zadovoljiti te potrebe. To vam pravim tudi zato, ker se bojim, da ne bi prišlo do kakšne nepričakovane reakcije v primeru nesreče,« je pojasnjeval Štefan Kuhar. Vnela debata se je, v kateri je večina svetnikov podpirala Kuharjev predlog. Alojz Glavač je predlagal, da se vzamejo sredstva iz tekočih rezerv: »Takšen način, kot je organizirano gasilstvo v Sloveniji in naši občini, ne vodi nikamor. Ne pravim, da sem proti povišanju sredstev, ampak le proti temu, da se vzamejo sredstva kulturi.« Potem je nadaljeval Franc Kučan, ki pa je poudaril dobre lastnosti gasilskih društev: »Ne glede na majhna sredstva, ki jih imajo, gasilci še nikoli niso odpovedali. So še vedno neka avtoriteta na področju požarne varnosti v občini. V primerjavi z drugimi občinami se v naši na tem področju zelo varčuje. Sami sprotnih težav ne rešujemo, tiste ceste, kanalizacije in vodovode, ki bi lahko počakali še kakšno leto, pa moramo takoj zgraditi. Seveda bo lepo, ko bomo imeli razsvetljavo v vinogradih in vinske poti, da bo tukaj turizem, ampak potožiti se moramo najprej doma.« Tokrat je Kučana popolnoma podprl Milan Varga, s katerim sta imela na predzadnji seji še oster »dvoboj«: »Po nastanku občine smo vsi ploskali, ko so se ustanavljale športne, gasilske in druge zveze, sedaj pa jim ne damo zadosti denarja. Mogoče pa res dajemo preveliko prednost cestam in kanalizacijam, društva pa zapostavljamo.« Toda (skoraj) zaman so bile vse podpore za finančno pomoč gasilstvu, saj je župan Franc Cipot pomiril svetnike z razlago v svojem značilnem stilu: »Lepo je, da razmišljate v tej smeri, da ne potrebujemo toliko cest in kanalizacij oziroma da je človek lahko tudi bogat, če ima dobro dušo. Toda ustaviti se moramo pri denarju. V Evropi tečejo neke smernice razvoja, in če se jih ne bomo držali, bomo v razvoju zadnji. Resje, društva so pomembna, ampak ta problem bo župana držal v precepu še najmanj osem let. Mi dajemo letos za to področje 36 % več sredstev kot lani, kar je največ od vseh postavk. Sredstva, ki bi jih lahko še dobili gasilci, pa bomo skušali najti pri rebalansu proračuna.« TOMO KOLES I Velik dosežek mlajše FS z OŠ Turnišče režje in čistilno napravo, obnovili vodovodno omrežje in uresničili še druge naloge, ki so si jih zadali v referendumskem programu. Po besedah predsednika KS Bistrica Ivana Raja je 272 gospodinjstev (okrog 60 odstotkov) sklenilo tudi pogodbe o dodatnem financiranju kanalizacije, do konca februarja pa je bil znesek plačanih prispevkov 10,5 milijona tolarjev. Pričakovati je, da se bo seznam prijavljenih interesentov Po uspešnem referendumu kmalu povečal (na 70-80 odstotkov), saj bodo računi kasneje precej višji. J. G- ■ rišču. Ne bodo pa zanemarili tudi vzdrževanja ulic, poljskih poti ter vaških objektov. (G. G.) Beltinci Gasilska zveza Beltinci je organizirala dopolnilni tečaj za gasilske strojnike iz osmih PGD svojega območja. Ti so se sezna-nrii z najnovejšo gasilsko teh-niko, na primer z motorno brizgalno Ziegler, pa tudi z mobilni-pp radijskimi postajami in (ielo-vanjem pozivnikov. (J. Ž.) Izbrali so jih za državno revijo Mentorica Terezija Vidovič je zelo srečna zaradi uspeha Na turniški osemletki so lahko v tem šolskem letu posebej ponosni tudi na mlajšo folklorno skupino, kije najbolj navdušila selektorje medobčinske revije med vsemi nastopajočimi skupinami, kar je pomenilo tudi uvrstitev na državno revijo konec maja v Horjulu pri Ljubljani. Skupina deluje šele drugo leto. Vanjo so vključeni učenci od 1. do 4“razreda, vodi pa jo učiteljica Terezija Vidovič. »Učenci krožek redno in z veseljem obiskujejo, saj vključujem in izbiram takšne igre, pri katerih so otroci ustvarjalni, sproščeni, živahni, igrivi. Ker sooblikujejo tudi postavitev, je ta bolj pestra, sproščena, neponovljiva, njihova... Današnjemu otroku lahko dajo preproste izšte- Tudi v Lendavi a teden je začelo delovati središče za samostojno učenje tudi na Ljudski univerzi Lendava. Pripravljeni sta dve učni mesti, učenje pa je brezplačno, razen uporabe interneta. Na voljo so še računalnik, videorekorder, televizor, kasetofon, jezikovni ter drugi programi na disketah in CD-ploščah. J. G. ■ vanke, nagajivke, posmehljivke in pestre igre z rokami več kot najdražje igrice. Igre za postavitev iščem skupaj z njimi. Izhajamo iz njihovega okolja in vpletamo plese, ki jih plešejo na svoj način. Tako tudi obujamo in ohranjamo igre ter plese njihovih babic.« Postavitev, s katero so se še posebej navdušili selektorje na medobčinski reviji, nosi naslov Okrog skednja, okrog hiše. Gre za rajanje otrok na domačem skednju oz. tekanje, igranje s koruznimi storži, petje »peric«, ples, iz-števanke... In kaj si še želi mentorica Terezija? »Pogrešam prireditve v ožjem okolju, na katerih bi se lahko predstavili, tako da bi se lahko predstavili tudi drugim.« J. G. ■ Nastop mlajše folklorne skupine OŠ Turnišče je res nekaj posebnega in zanimivega. (Foto: J. G.) FINANCE / GOSPODARSTVO 17. junij 1999: Borza Krekova banka uspešno sklenila poslovno leto 1998 Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 8. 06 do 15.06.1999 Z zaupanjem do VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 8. 6. 04 15. 6. 04 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.150,00 13.250,00 0,76 Dolenjska banka - imenske 19.805,00 19.811,42 0,03 Droga Portorož 33.338,54 33.933,33 1,78 Emona Obala Koper 2.102,36 2.102,36 0,00 E tol Celje 20.847,64 21.000,00 0,73 Interevropa Koper 2.235,22 2.314,14 3,53 Istrabenz Koper 2.969,79 2.976,34 0,22 Kolinska Ljubljana 2.000.00 2.000,00 0,00 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.325,63 26.335,06 0,04 Lek, razred A 34.353,49 34.454,04 0,29 Luka Koper 3.123,70 3.102,25 -0,69 Merkator, poslovni center 9.082,54 9.208,69 1,39 Petrol Ljubljana 24.947,47 26.362,23 5,67 Probanka Maribor 28.000,00 28.000,00 0,00 Radenska 2.253,77 2.220,04 -1,50 . SKB-banka 2.401,00 2.400,13 -0,04 Zdravilišče Moravske Toplice 1.400,00 1.400,00 0,00 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 701,75 708,21 0,92 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,50 113,50 0,89 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,58 104,00 0,41 SKB-banka, 3. izdaja 100,50 100,00 -0,50 delnice na OTC Cetis Celje 13.903,00 14.747,58 6,07 Color Medvode 5.481,25 5.430,00 -0,94 Fructal Ajdovščina 2.232,30 2.236,00 0,17 Gorenje Velenje 1.904,59 1.916,74 0,64 Helios Domžale 33.436,60 33.434,22 -0,01 Kerna Puconci . 2.400,00 2.401,00 0,04 Tovarna sladkorja Ormož 4.800,00 5.900,00 22,92 Veletrgovina Potrošnik 2.036,00 1.910,21 -6,18 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11 (v sit) 5.498,90 5.800,00 5,48 investicijske družbe Infond zlat PID 360,05 367,12 1,96 Triglav steber 1 660,73 651,41 -1,41 Nacionalno finančna družba 1 557,46 566,03 1,54 PID Kmečka družba 320,33 317,00 -1,04 PID Zvon 1 485,27 487,30 0,42 PID Atena tri 360,66 371,03 2,88 Pomurska investicijska družba 1 550,86 561,52 1,94 Pomurska investicijska družba 2 275,59 234,39 -14,95 Slovenski borzni indeks SBI 1.740,02 1.757,09 0,98 Borzni indeks obveznic BIO 106,64 106,90 0,24 Indeks delnic PID-ov PIX 1031,04 1030,4 -0,06 nadpovprečne rasti Odlični poslovni rezultati zagotavljajo trdnost banke tudi v prihodnje elničarji Krekove banke so namenili na 8. seji skupščine posebno pozornost spremembi statuta, ki so ga morali prilagoditi novi bančni zakonodaji, sprejeli so sklep o umiku prednostnih delnic, saj se je s tem povečala kapitalska ustreznost banke, sicer pa so ugodno ocenili poslovanje v letu 1998, ki je bilo po besedah predsednika nadzornega sveta Mirka Krašovca težko leto, bilo pa je to tudi leto stabilizacije za Krekovo banko. O rezultatih poslovanja v lanskem letu je na novinarski konferenci po seji skupščine spregovoril predsednik uprave Aleš Žajdela, ki je zatrdil, da so poslovni rezultati odlični in odločno zagotavljajo trdnost banke tudi v prihodnje. V šestih letih svojega poslovanja je Krekova banka dosegla izredno rast, saj se je njena bilančna vsota povečala za 838 odstotkov (povprečje bančnega sistema za to obdobje je 151 odstotkov) in je konec lanskega leta dosegla že skoraj 51 milijard tolarjev. Dinamika rasti bilančne vsote se v tej banki v zadnjem času sicer umirja, lani je porasla za 27 odstotkov, vendar še vedno za 70 odstotkov presega rast bilančne vsote bančnega sistema. Po tej rasti je bila lani Krekova banka na četrtem mestu med slovenskimi bankami, kjer predsta- vlja njen tržni delež 2,2 odstotka. Tudi kapitalska ustreznost banke je več kot zadovoljiva, saj z 18,9 odstotka močno presega minimalno predpisanih 8 odstotkov. Zaupanje v banko potrjuje tudi rast naložb pravnih oseb in prebivalstva, ki ji zaupajo svoje prihranke. Vloge prvih so se lani povečale za 35 odstotkov, tolarske vloge prebivalstva so porasle za 60 odstotkov, medtem ko je bila nekoliko počasnejša rast deviznih vlog. Med bančnimi naložbami prevladujejo posojila nebančnemu sektorju, od tega več kot polovica gospodarstvu, 35 odstotkov pa je gotovinskih in namenskih posojil prebivalstvu. Pomemben delež v kreditiranju imajo tudi posojila za pastoralne namene, ki predstavljajo tretjino naložb javnemu sektorju. Banka je lani močno poveča- la tudi naložbe v malo gospodarstvo, kar je posledica sodelovanja z občinskimi in republiškim skladom za malo gospodarstvo, poleg tega pa se je vključila tudi v konzorcij bank, ki sodelujejo pri kreditiranju gradnje avtocest. Krekova banka je sklenila lansko poslovno leto s 610 milijoni tolarjev dobička, 500 milijonov dobička, ki je ostal po plačilu davčnih obveznosti, pa je skupščina pustila nerazporejenih. Za dividende so namenili del čistega dobička iz leta 1996 in 1997, po sklepu skupščine se za dividende izplača 249,2 milijona tolarjev, 37,7 milijona tolarjev bodo namenili za izplačilo udeležbe pri dobičku zaposlenim v banki in za nagrade članom nadzornega sveta, 211,1 milijona tolarjev pa za oblikovanje splošnih rezervacij. Po besedah Aleša Žajdela je cilj Krekove banke, da ostane še naprej vseslovenska banka, ki ponuja roko sodelovanja tudi drugim domačin in tujim bankam z željo po zmanjševanju stroškov in povečanju konkurenčnosti. Da bi dosegla načrto- Med osmimi poslov enotami in šestimipo^ nicami, ki jih ima Krekoi banka po Sloveniji,^ Poslovna enota Soboti po bilančni vsoti zaposlenega uvrščati tretje mesto, njend^i bilančni vsoti Krekom banke pa predstavlja 5' odstotka. Uspešnost Poslovanja soboške ne enote je bil tudi da so se v Krekovi odločili za nakupa Poslovnih prostorov,^ se bodo že kmalu p^ Z novimi prostori so 248 kvadratnih^ poslovnih in pi^ prostorov ter 44 kvad^ metrov kletnih prosil Pomembna pridobi^ Predvsem večji prosto^ poslovanje s strank^ dajejo možnosti ' -: -6 je primer odvetnikom P ^ujSl J potrošnikov a 'J ljučitev tržneg p |fv čase iščejo P ž6|jjoiz L/ trgovine, prepričati, na ali ne. P« varstvu PotrO "SInih »zabloda«, ikoy stvuPotro^rX cem,damo« jjX/( jetapredpla ne bodo štor J J špektorkaz11' najsodobnejši način žganja, tako imenovano H-kasetno tehnologijo in robotizacijo ter popolno avtomatizacijo pakirne linije. Tehnologija omogoča barvanje in glazi-ranje strešnikov. Prva faza naložbe bo končana v septembru, z njo bodo za 50 odstotkov povečali izdelavo strešnikov, letna proizvodnja se bo povečala na 15 milijonov strežnikov. Pripravljajo pa že projekte za drugo fazo, ki rokovno še ni povsem določena, tuji partner pa bo zanjo namenil še dodatno milijardo tolarjev. Z njo bodo povečali zmogljivosti izdelave strešnikov in tako v celoti izkoristili tehnološke zmogljivosti žganja. Z dokončanjem druge faze se bodo letne zmogljivosti povečale še za nadaljnjih 5 milijonov kosov. Kljub ukinitvi proizvodnje zidakov bodo le-te prodajali tudi v prihodnje, Križevske opekarne pa so tydi ekskluzivni uvoznik celotnega programa strešnikov, ki jih novetehno'°> Stanka, pa P voj, saj b° imar^ vca, *ater najbo^^V^ Veli^ > ope iradi‘ija 17. junij 1909 GOSPODARSTVO V Pomurju dvoje zavarovanih območij travna pestrost slovenskih krajin bo zaščitena ------------------------------------CTmoriio le z denarjem in zlatom, naslednjem tisočletju se bogastvo ne j^aktudi z ohranjenostjo naravnega o o ja aako pestra in zanimiva dežela, kot je Slovenija, si । zasluži, da bi bila v celoti tanjena kot svojevrsten velik Mk.Toda ljudje morajo potovati, živeti... Dovolj bo, če bo-zaščitili in ohranili tiste naj-Mizstopajoče in predstavljajoče Wke posameznih pokrajin, in znali to biotsko raznovr-SW pravilno vzdrževati in pre-'eatirati na način, ki ne bo v ško-živalim in ne ljudem. Ali se tudi poslanci držav-"^a zbora zavedajo velikega ohranjanja narave, ki je j primerjavi s preveč »mo-^izirano« Evropo naša pred-^Lboio dokazali s sprejetjem {'°Sa Zakona o ohranjanju — čaka tretja ta o vzpostavil pravne ™ učinkovit si-niji p 'ania narave v Slove-rešitve so pri-^^nimi' rešitvami v tan in jih zahteva tak 1Un'ia' Vsebinsko je daljen na dva dela. V Ustanovljeni in predlagani parki v Sloveniji bodo predstavili vso pestrost slovenskih pokrajin in njihovo biotsko raznovrstnost ^^LPark Mura , kllon>etrov %?,2a darovanje ^irW90v; Mura je '^re? slovenska a s PoPlavnimi Šircami in ohraniani glavni Si ^»Sloveniji, ogrožene kmečkih prvem ureja ohranjanje biotske raznovrstnosti. Drugi vsebinski sklop zakona se nanaša na varstvo naravnih vrednot, kar bo nadomestilo ureditev varstva naravne dediščine iz zakona o naravni in kulturni dediščini. V tem okviru bomo dobili tri vrste parkov: narodni park, regijske parke in krajinske parke. V teh parkih naj bi skrbeli tako za varstvo narave kot za trajnostni razvoj, kar bi prispevalo k kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva. V Sloveniji so že ustanovljeni Triglavski narodni park, regijski park Škocjanske jame, spominski park Trebče (Kozjanski regijski park) ter krajinski parki Logarska dolina, Zgornja Idrijca, Sečoveljske soline in Kol Krajinski park Goričko Predlaganih je kar 448 kvadratnih kilometrov zavarovanih površin, saj naj bi bila na severovzhodu Slovenije zaradi ekstenzivnega kmetijstva ustvarjena enkratna krajina; Goričko je pomembno gnezdišče, preletna postaja in prezimovališče ptičev, na sušnih pobočjih so se razvila suha travišča s predstavniki submediteranskih rastlin; tu uspevajo redke rastlinske vrste, kot so dišeči volčin, ozkolistna narcisa in močvirska logarica; je eno zadnjih zavetišč vidre in zlatovranke v Sloveniji, v potokih pa je še potočni rak. V pokrajini ohranili redke žitne plevele, kot so rdeči mak, plavica in divja mačeha. Obeh bre-K 't* “‘'K-fCASi 111'Moli. Po S Soudeležence odsJ Mote, Iju-aku8a ob evek humorista ast Sicer je treba še zapisati, da so članice društva kmečkih žena Kapela (le-te so bile tudi organizatorke vsakoletnega srečanja) pripravile veliko kmečkih jedi, po katerih je bilo veliko povpraševanje. Na koncu je bila seveda zabava. L. KRAMBERGER! pa. Predlagani parki pa so: Kozjanski regijski park ter regijski parki Kočevje - Kolpa, Snežnik, Pohorje, Kraški regijski park, regijski park Trnovski gozd, Kara-vanško-Kamniško-Savinjski regijski park ter krajinski parki Mur^, Drava, Dragonja, Ljubljansko barje in Goričko. BERNARDA B. PEČEK I Trideset let obrtne zbornice 01 bmočna obrtna zbornica Lendava združuje 528 obrtnikov in podjetnikov z območja občin: Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Kobilje in Dobrovnik. Pri obrtnikih in podjetnikih je (uradno) zaposlenih 650 delavcev in tako pomembno Prispevajo k večji zaposlenosti. 0 Jakova banka 4a PRODAJO vaših delnic, l^ za lastninske HKo To storite pri nas. iC>a&? svetovali in pomagali °T|S|o S'L° m prodajo delnic, 1 ljubljanski borzi. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 krekova-banka.si Ob 30-letnici je lendavska obrtna zbornica podelila priznanja svojim najzaslužnejšim članom. Prejeli so jih: Štefan Matjašec, Franc Šume-njak, Ivan Koren, Franc Horvat, Magdalena Lorinc, Anton Štimec in Ladislav Gerenčer. Ob jubileju je območna obrtna zbornica Lendava tudi pripravila razstavo v dvorani Nafte, na kateri so razstavljali domači obrtniki in podjetniki, predstavilo pa seje tudi nekaj podjetnikov s preostalih treh pomurskih obrtnih zbornic. J. Ž.1 »Počitnice so blizu«, kliči 080 2 080 Ljudi združita vojna ali obljubljeni denar Centru za promocijo turizma je uspelo z dodatnimi interventnimi 430 milijoni SIT razgibati slovensko domačo turistično ponudbo sredo, 9. junija 1999, sta direktor Centra za promocijo turizma Franci Križan in sodelavka Miša Novak predstavila letošnjo akcijo Dobrodošli doma. Zaradi drugačnih razmer, ki so posledica predvsem vojne na Balkanu, so jo zastavili nekoliko drugače. Od akcije zgolj tržnega komuniciranja so letos prešli na konkretno akcijo pospeševanja prodaje slovenske turistične ponudbe. Vedno je tako, ljudi združita vojna ali obljubljeni denar. V primeru organizirane turistične akcije na državni ravni je za dodatni program ukrepov za spodbujanje prodaje domačih turističnih programov na voljo 373 milijonov iz proračuna in 57 milijonov prerazporejenih sredstev Centra za promocijo turizma. Zaradi krize na Balkanu pričakujejo 23-odstotni izpad prihodka v turizmu (okrog 160 milijonov DEM), ogroženih pa je 871 delovnih mest, je povedal Franci Križan. V teh mesecih so pospešili promocijo v tujini in povabili na študijska potovanja v Slovenijo številne turoperatorje iz sosednjih držav, doma pa bodo nadaljevali z akcijo Dobrodošli doma in bodo promovirali letovanja. Odziv domačih turističnih ponudnikov je dober, vsem so poslali vprašalnik in prejeli ponudbo za 260 »vročih« programov; odzvalo se je vseh 15 slovenskih zdravilišč. Ker želijo omogočiti hiter in enostaven dostop do informacij, bodo izdali »infozloženko«, s katero želijo pritegniti vse Slovence h počitnikovanju doma. Prepričati jih želijo, daje to zelo prijetno. Osrednji element letošnje akcije je »infocenter«, to bo telefonska centrala, ki bo delovala 11 ur na dan med 15. junijem in 15. septembrom. Kdor bo poklical številko 080 2 080, bo lahko zastonj prejel vse sveže informacije o ponudbi in cenah vsem. Vsa ponudba bo s 15. junijem zbrana na oblikovno in vsebinsko popolnoma prenovljenih domačih straneh www.dobrodosli-doma.net. Izdali bodo tudi pet prodajnih katalogov, Posamezna turistična območja se bodo akciji pridružila s svojimi akcijami. Vsekakor je učinek državne finančne podpore in organizirane akcije dvojen: kljub nekoliko poznemu času se bodo mnogi Slovenci odločili za letovanje ali vsaj kratke počitnice doma in s tem ublažili posledice izpada zaradi odjav tujih gostov. In kar je skoraj bolj pomembno: Centru za promocijo turizma je končno uspelo pritegniti turistične ponudnike; ugotavljajo, da kooperativnost slovenskega turističnega gospodarstva še nikoli ni bila tako velika. BERNARDA B. PEČEK! Mercator v akciji od 17.6. do 26.6/99 Si 50 in , najboljši sosed Deosprej Fa 5 vonjev, 150 ml, Henkel Slovenija, Maribor J 'in stara cena E 3 o m o m E s359,00sll 525,50 SIT —24i in se 35 posebej označenih izdelkov! (D Poslovni sistem Mercator d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 107; Mercator SVS, trgovina, storitve,, d.d.,Ptuj. Rogozniška 8;. Mercator Klas, trgovina, d.d., Maribor, Ptujska 95; Mercator Dolenjska, trgovina, storitve, d.d., Novo mesto, Livada 8; Mercator Degro. Trgovsko-gostinsko podjetje, d.d., Portorož, Lucija, Obala 144 8 (IZ)BRANO 17. junij 1999, Tapeta Ferenc Merkli, novomašnik iz Porabja Tuš ali Mercator prevzema MS Iz zanesljivih sicer neuradnih virov smo izvedeli, da se Marko Slavič poslavlja od svojega centra. Govorice o prodaji centra so neutemeljene, res pa naj bi bilo, daje sklenjena predpogodba o najemu centra s celjskim Tušem, veliko zanimanje za trgovino z živili pa naj bi kazal tudi Mercator, katerega predstavniki so se tudi mudili na ogledih. Razlog najema ni poslovna kriza, ampak odločitev Marka Slaviča za profesionalno športno pot. jv Zapisnik kot kamen spotike Kot učitelj sem sicer poklicno deformiran, toda ne smemo si privoščiti pogostih slovničnih napak pri pisanju zapisnika. Pred očmi moramo imeti, daje zapisnik javna listina, zato seje treba potruditi, da bo, preden gre v javnost, primerno lektoriran. Poleg tega se mi zdi, da so zapisniki marsikdaj preširoko napisani, zato se je potrebno zavzemati za krajša besedila in zapisati izrecno tisto, kar nekdo posebej želi!? To je na seji beltinskega občinskega sveta med drugim povedal svetnik Janko Bezjak. M. J. Klic v sili Tako bi lahko rekli anonimnemu telefonskemu pozivu iz Renkovec v zvezi z neko jamo na začetku vasi. Šli smo po sledi klica in se prepričali, da je zadeva res skrb zbujajoča. Jama, v kateri so nekoč domačini lovili ribe, pozimi pa so se drsali in igrali hokej na ledu, se je spremenila v smetišče, kjer lahko najdete vse mogoče stvari (beri smeti). Turisti, ki se peljejo na ogled znamenite stare turniške cerkve, čevljarskega muzeja in drugih značilnosti v turniški občini, si tako lahko ogledajo tudi to »posebnost«. Kaj si o njej mislijo, ni treba omenjati. Največ odpadnega materiala naj bi tja vozili šoferji podjetja Nograd, druge smeti pa ljudje od vsepovsod, saj je jama - sedaj divje odlagališče odpadkov - tik ob cesti Renkovci-Tumišče. Kako preprečiti nadaljnje onesneževanje okolja? Komunalni redarje skoraj nemočen, saj so kazni za kršitelje zelo nizke (2.000 tolarjev), poleg tega pa ne more stražiti ob jami dan in noč. Če bi postavili visoko ograjo, bi nepridipravi po vsej verjetnosti odmetavali svoje smeti pred njo. Potrebno bi bilo torej jamo čimprej zavoziti (še prej odstraniti smeti, ki nikakor ne bi smele ostati skrite pod zemljo), in na tem mestu urediti njivo, travnik ali zasaditi drevje. Bo kdo kmalu ukrepal? J. G. Kmečke igre bodo postale tradicionalne Kmetijska svetovalna služba, Govedorejsko društvo Bodonci in Društvo podeželske mladine Goričko - Bodonci so v nedeljo pri gasilskem domu v Bodoncih pripravili prvo tekmovanje v kmečkih igrah. V disciplinah, kot so košnja, grabljanje, žaganje hloda, »paj-sanje« hloda in kotaljenje okrogle bale, so nastopile ekipe iz vasi in društev: Gerlinci, Gornji Slaveči, Grad, Moščanci, Puconci, Pečarovci, Radovci, Šalamenci, Vadarci, Strojni krožek Murska Sobota, Govedorejsko društvo Bodonci, Društvo podeželske mladine Sv. Jurija in Društvo podeželske mladine Goričko - Bodonci, slednji pa so na koncu postali tudi skupni zmagovalec. Drugo mesto je odšlo v Radovce, tretje pa v Šalamence. Organizatorji so se dogovorili, da bodo kmečke igre odslej pripravili vsako leto. TOMO KOLES, foto: NATAŠA JUHNOV Svoje veselje bi rad delil s svojimi rojaki o enoletnem pastoralnem delu v župniji Letenje se pripravlja mladi Porabec Ferenc Merkli na svoj sprejem v duhovniški stan in na novo mašo, ki bo v nedeljo v rodnih Sakalo-vcih. Še v času njegovega študija teologije v Ljubljani, Pannonhal-mu in Rimu so njegovo ime velikokrat omenjali, ker bi ga radi videli v eni od porabskih župnij, a predpostavljeni ga pošiljajo v Rim, da dokonča začeti študij. Čeprav je na razpotju, njegov no-vomašniški moto oznanja veselje: »Moje veselje je veselje vseh vas« (iz pisma apost. Petra Korinča-nom). To je tudi življenjski kredo novomašnika Ferenca Merklija, ki bo v soboto v Sombotelu s sobrati iz Železne županije posvečen za duhovnika, dan pozneje pa bo v rojstnih Sakalovcih v Porabju daroval novo mašo. Ferenca Merklija, sina slovenskih staršev, upanja za pora-bske vernike, škof po novi maši za dve leti ponovno pošilja v Vatikan. Mnogi vidijo v tem neko zaroto, saj bi ga čimprej radi imeli med slovenskim življem v eni od župnij v pokrajini ob Ra- Ferenc Merkli, porabski novomašnik bi, kar je delno tudi razumljivo, kajti mnogi, ki izvirajo od tod in obvladajo slovensko besedo, kljub pomanjkanju slovenskih duhovnikov službujejo drugje. Mladi, ukaželjen novomašnik, ki je komaj dopolnil 25 let, sprejema odločitev svojih predstojnikov, a upa, da bo njegova kon- čna postaja med slovenskim življem, za katerega ugotavlja, da je vedno bolj dovzeten za asimilacijo. Z mladeniško zanosnostjo govori o ljudeh, ki jim je dana dvojna kultura, nemirnem otroštvu v Porabju. Morda boste nekoč razpeti med svojim domačim krajem. Se v Pomurju res gradi več cest kot drugje? Kako je neka »ideja padla v vodo Cesta med Petanjci in Tišino se bo začela obnavljati šele jeseni, most prihodnje leto - Čeprav Prekmurje še ne bo tako kmalu videlo avtoceste, bo dobilo »navezovalne ceste« .....I razgovorih pred meseci, ko je tišinski občinski svet zagrozil, da I jim je dovolj večletnega zavajanja in odlašanja z obnovo ceste, je —J bilo obljubljeno, da bodo začeli obnavljati najbolj kritični odsek med ovinkom na Petanjcih do mostu čez reko Muro že aprila, se to ni zgodilo. Ta odsek se letos sploh ne bo obnavljal, ampak bo letos »potrošen« pretežno občinski denar za ureditev komunalnih zadev in pločnikov ob cesti. Problematika je postala aktualna z bližajočimi se poletnimi meseci, še bolj pa, ko so se razširile govorice, da se odsek med Vučjo vasjo in Radenci že gradi. V zadnjih mesecih so se pojavile tudi zahteve novonastalih občin (Križevci, Veržej), kar je posredno vplivalo na odmik začetka gradnje ceste med Petanjci in Tišino. V Crenšovcih nadaljevali »proračunsko« zadevo Namesto vina precej žolča I ila je nadaljevalna seja ob-I činskega sveta v Črenšov-I cihna kateri so obravnavali predlog letošnjega proračuna in še več drugih tem. Amandma skupine, svetnikov LDS-a, da bi tako imenovani dolg v višini 34 milijonov tolarjev »poplačali« Bistričanom v štirih letih oziroma da bi letošnji skupni znesek v višini nekaj manj kot 95 milijonov tolarjev, razporejenih za zgraditev komunalne infrastrukture v KS Črenšovci in KS Bistrica, razdelili v enakem deležu do obeh po- rabnikov, ni dobil zadostne podpore. Zanj niso glasovali niti vsi podpisniki niti vsi bistriški svetniki. Večina pa je bila za amandma, ki gaje v imenu štirih predlagateljev vložil župan Anton Tomar. Zgraditev kanalizacije je skupni občinski projekt s podprojektoma kanalizacija in čistilna naprava v KS Črenšovci in KS Bistrica. Združena sredstva bodo namenjali za oba podprojekta v razmerju glede na višino lastnih sredstev ... Na koncu so si namesto zdravi-»natočili« kar precej žolča. Svetnik Dušan Derva-rič je županu očital, da je delal protireklamo za bistriški samoprispevek in blatil člane njegove stranke, zlasti še svetnika iz Črenšo-vec, ki je podprl njihov amandma, ter da se obnaša kot predsednik KS Črenšovci, ne pa tudi kot župan Bistričanov. Anton Tbrnar je vse očitke odločno zavrnil in med drugim zatrdil in tudi dejal, naj se ga na prihodnjih volitvah ne bojijo, saj ne bo kandidiral, ker mu je vsega dovolj. Na Direkciji R Slovenije za državne ceste takšne povezave zanikajo. Trdijo, da se prleška cesta obnavlja s sredstvi Darsa, ker bodo cesto potrebovali za prevoz kamnitega materiala za gradnjo avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci. Obnova preostalega delaje v pristojnosti Direkcije in zanjo so naročili izdelavo projektno-teh-nične dokumentacije. Sicer pa, trdijo, je nujno najprej ustrezno obnoviti cesto med Radenci in Križevci, in skozi Veržej - šele nato bodo lahko preusmerili tovorni promet na to cesto, ki je edina cestna povezava v času obnove mostov na Petanjcih. Sredi prihodnjega leta bodo »predhodna« dela končana in bodo začeli z obnovo petanjskega mostu. O zahtevah Občine Veržej menijo, da so upravičene, razen tiste, da bi asfaltirali bližnjico od Veržeja do Stare Nove vasi. »Vemo, da so zahteve utemeljene, saj bo na cesti, ki ima sedaj status regionalne ceste, namesto 4 kar 12 tisoč vozil,,« je povedal direktor Direkcije R Slovenije za ceste Vili Žavrlan. Od vsega, kar se bo v prihodnje gradilo.v severovzhodni Sloveniji pod nadzorom Direkcije, je največji zalogaj cesta Tišina-Petanjci. katere vrednost je nekaj sto milijonov tolarjev, zato naj bi jo gradili etapno. Letos načrtujejo začetek del pri rekonstrukciji v dolžini 1660 metrov, s tem da bo občina letos poravnala večji del stroškov, saj gre za dela, ki so po sporazumu in po zakonu v pristojnosti občin. Pojavnem razpisu in pridobitvi ustreznega izvajalca bodo z deli začeli najverjetneje septembra. In kakšen je komentar direktorja Direkcije R JOŽE GRAJ ■ kajti mnogi so prepričan1« mesto slovenskega d* med svojimi, ter med * vaših predpostavljenih, lahko drugačne. »Nikoli nisem P«* vezi z domačim župn®’ župnikom Tothom, W ko slovenskega porekla, sem vsem znanim inne vernikom, kis0 me sp01iW v porabskih cerkvah ®° da bi vztrajal pri svoji0 . treba je vedeti, da nihče . v svoji domovini, in P nem načelu ne bi ?l ti duhovniškega pos ® . mači vasi, to pane' možnosti, da 1116 g0SJ bi mogel postavit1 za ■ drugi porabski župni da mora vsak porab® ( posebno še izcbraz®® jih močeh prispe«it našega rodu. W J spet vračam v Rte čal svoje študije.1 .a meti tudi tisti, vajo, da me pošlje!0 rabskih župnij-škofu, da se bo po pravilno odločil-« .^l Dileme ostajajo--bo vrnil iz Rima'ce sodil, da ga v ne % župniji bolj potr® čejev je veliko, Ferenc Merkli upa, ta vseeno niso ta in bo čez dve le®, P predpostavljen^ besedo širil krsc porabskim daroval svojo pr* J ELl>P' . vasi, kot tudi c Radenci in Zato na ne odgovarjaj u ne napake P b°dof2x,S vljanje.po jetudiz^^ s sre**d Z CO. tudi nave^ , na 100 za ureditev c ■ —— Slovenije&& ti župana . novnopfeS . 8ocesen J J razume m " pisno v Poleg ceste Petanjci-Tišina se bodo v severovzhodni.Sloveniji j Kapca-Hotiza, Martinje-Dolič (končali bodo neasfaltiran del, ,sreds^^^ bistvu gre za popravilo obnovljene ceste), Šentilj-Trate, izdelavo dokumentacije za nekaj manj kot 2 tisoč metrov ceste), ^«0 Murski Soboti (če bi občina pristala na sofinancerski delež, bi tako pa morajo ponovno narediti izračun z upoštevanjem DDV-ja)> Cankova-Kuzma (ta odsek je bil vključen zaradi pomurskih Po£> kilometer ceste ne bodo mogli obnoviti) in cesta Podgra 17- junij 1999 (IZ)BRANO Na Gibini so lani zadovoljivo rešili problem zemlje, na Razkrižju pa je dovozna cesta še v oblakih Mejni (ne)grehi Ma slovenske komisije za mejo z Republiko H ^rToš ni upal k Cmagerjevim zgraditve ° ^°gQS'u^e v cerkvi na Razkrižju, odvzeta zemlja zaradi zava nek '^J.116®3 Prehoda zunaj naselja Gibina in nenormalna pove-'eme, 0 d°mačij med mejnim prehodom Razkrižje - Banfi so a enh smo se doslej že nekajkrat razpisali. Glede pravic vernikov do slo-Venskega bogoslužja v domači c«kvi oziroma župniji je vse Wno tako, kot bi moralo biti že zdavnaj. Po odločitvi cerkve-"" oblasti v Vatikanu je hrvaški oijepan Slaviček bil preučen, njegovo mesto pa je Wwzel slovenski duhovnik Ma-^nkola, . sedmih letih prizadevanj '^®oženj, so vsi lastniki, ki so ""'odvzeli del zemljišča za zgra-'kv mejnega prehoda zunaj na-W Gibina, dobili ustrezno iz-?a^o- »Obenem pa je država v kovanju z razkriško krajevno kostjo poskrbela za ureditev ^ozne poti, tako da se potreb-^oziti njiv »skozi« carino. Vplačila je bilo poskr-za 'ZP'S zemljiške knjige. Da ^^"tgodilo, pa smo se mora-5$’® na vse načine, tako da ^'tudišlrengs. Zdaj pa je (Jernej Hedžet z 0(1 prizadetih kme- M,' \^%eh pa je še vedno os-k^edni bližini prehoda Wa^anfi, saj ga je slo-uredila tako, da je začasna rešitev oziroma da bo država poskrbela za zgraditev nove dovozne poti do Cmage-rjeve domačije, če drugače ne bo šlo. Zdaj vse kaže, da bo naš mejni prehod ostal tam, kjer so ga Mala anketa Lepo je bilo enostavno nekoliko razširila cesto, na sredini pa dala zgraditi mejni objekt z zapornicami in Bunker iz leta 1991, ki ga domačini niso dali porušiti, je posebnost gibinskega prehoda. ■ . i Jernej Hedžet in drugi kmetovalci, ki so jim odvzeli del zemljišča zaradi zgraditve mejnega prehoda zunaj naselja Gibina, so po sedmih letih končno dobili plačilo. vsem drugim. Domačinom, ki so se zaradi tega znašli med slovensko in hrvaško »kontrolno postajo«, so obljubljali, daje to le »začasno« zgradili, obljuba o zgraditvi poti pa je pozabljena. »Možnost imamo uporabljati odstavni pas, tako da se izogne- petkom Soboških dnevov ogodki za različne ^Upine ljudi • aZširjeni obliki po-ia se začeli Soboški dnevi, ki v v dneb do že tretjič, v nekoliko ožji pa raz|ične staro-ko občinsk'daneh’se b° ? Šiških, plesnih in dru-?Sjs^esetzvrstilo 40 glasbenih, gl^.prireditve se m ter številnih nastopajočih iz enajs i poprej pa 'Nto?" Ugajale v okolici soboškega gra ’ bodo pripra-NŽ* tudi na mestne ulice, v ^rišča- Priredv vWčevali pa bodo tudi nov P se bodo od 9 do 10 milijonov tolarjev, v dneV1 pa siz sponzorskimih sreds e >• Sobota, ter v sodelovanju Mestne občine , ^6, ar‘st'čnega društva in ta ^itev*1^ ’z prejšnjih let, l M Gazelo dobra CW^n'ZaW^ kainovega 1 urn ° Z'^ I 1 0 °mogočilonu- I saj se I Nh®i P0Vabili frfota ^ti n Cerazhčnihgla-’l ^ Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna Iščemo najlepšo in najprijaznejšo poletno teraso! in sedanjosti Bliža se poletje, čas dopustov, vročih popoldnevov in poletnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov- nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo do 15. junija pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli 5 prijavnic (zadnja bo objavljena 10.6.1999). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali,'jih predstavili v Vestniku, med njimi pa bo posebna komisija, sestavljena iz sodelavcev Venere, izbrala najlepšo in najboljšo. Kriteriji ocenjevanja so prijetno okolje, prijaznost osebja in ustrezna ponudba. Na terasi, ki bo ... naj, bomo v začetku julija, skupaj s pokroviteljem akcije Pivovarno Union, pripravili prijetno druženje z zabavo. Že sedaj ste vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Pivovarna Union za srečne izžrebance med vami, tudi presenečenja. Čeprav je do koledarskega poletja še dober teden, prve sopare in skorajda tropska vročina priča, da bo tudi letošnje poletje pasje vroče. Sicer pa ne sodim med tiste, ki bi kaj dali na vremenske pratike, raje se zanašam na vremenske napovedi in se tudi ravnam po njih. 1962. leta je bilo, kot je zapisal takratni Pomurski Vestnik, »slavje v Radencih«. Odprli so namreč »nov olimpijski plavalni bazen, preurejeno kavarno (pridevnik preurejeno bi sodil tudi k današnji kavarni) ter weekend naselje zdravilišča Radenska Slatina«. Seveda so se takratnega slavja udeležili vrli in visoki državni (samo)upravljavci ter sekretarji, med njimi dr. Anton Vratuša, Rudi Čačinovič, takratni predsednik Republiškega sveta za turizem dr. Danilo Dougan ... Naj še omenim, kar je najbrž že potonilo v pozabo, da je bazen projektiral inž. Stanislav Maček iz Ljubljane, po koncu slavja, ki so ga popestrili plavalci plavalnih klubov,« pa je bil bazen odprt za široke množice, v vseh gostinskih prostorih pa so priredili rajanje, ki se je nadaljevalo pozno v noč.« Morda se kdo spomni otvoritve prav po slednjem, čeprav je od takrat preteklo že mnogo vode, mi pa vam za osvežitev spomina ponujamo »pogled na tribuno med slavjem v Radencih« ter mladeniča, kije prvi preplaval bazen. Mnogi med vami, ki so ga tudi premagali, pa ste, žal, ostali anonimni. Je pač tako - kar je prvič, je najslajše in najbolj opazno, kajne? V nedeljo so , denci odkrili plavaitni bazen-po otvoritvi letni Dane valne ekipe maO’ ~ mika. Po “in »1» je videl m * V ugaja. Po je tekmovanj« nu pravi užfteK’ MV Danes se bomo v tej rubriki spomnili preteklosti, pravzaprav slovesnega odprtja radenskega olimpijskega bazena. Sredi junija Naslov lokala: Pogled na tribuno med slavjem v Radencih 3% sto UNION Prijavnico pošilja (ime in priimek, naslov); KMETIJSTVO 13 Toča že pustoši nad Pomurjem Najbolj je ogroženo kmetijstvo pred t°čo ne deluje, statistika pa kaže toča v Pomurju od 10- do 15-krat letno Bdavin s™6 dCem *ud'letos ne prizanaša. Zaradi obilice pa-vili dež° ezave s spomladanskimi kmetijskimi opra-dni Pa so nevJif6 spravi*° sena’ spremljevalke vročih Obramba pred j'*1 pogosto spremljajo še neurja s točo, milost ali nem i °C° ne de,uie 'n kmetijci so tako prepuščeni na riu °d 10- do i £ narav*- Statistika kaže, da pada toča v Pomu-2a usodo -u ™at letno’ zato bodo kmetijci letos še trepetali L' SV°Jlh Pelkov. Iain£d^ nekaterih nk a a p ecei skode na CSkK“d“-težnosti c°niso imela večjih meznih območjih * Skodona P°sa-ti ze ocenili in popi- n^jj^ske občine šali, ponekod pa so predlagali tudi ukrepe za omilitev posledic. Toča, ki je padala že 28. maja na območju Turnišča, je po ocenah Zavarovalnice Triglav povzročila od 15 do 20 odstotkov škode pri žitih, pri ječme- nu je uničila celo četrtino pridelka, medtem ko je pri sladkorni pesi uničila dobro tretjino listne mase. Neurje nekoliko večjih razsežnosti se je nad Pomutjem razbesnelo 4. junija, ko je toča padala v krajih vse od Spodnje Ščavnice prek Apaškega polja in Gornje Radgone do Petanjec in Tišine, padala pa je tudi v krajih od Beltinec do Odranec, Lipe in Renkovec ter še v nekaterih drugih na dolinskem delu Prekmurja. Po ocenah Zavarovalnice Triglav je bilo najbolj prizadeto Se več za kmetijstvo 0ga, meni' rnet^StV° V t'®'nsk' občini še vedno vodilna pano-let°s n da je denarja v ta namen še vedno premalo. ^Pred^"^0 Za kmetijstvo 8 milijonov tolarjev (prvot-v ■.Sredstva n' enil17 H1'1'!0007 SIT). Kot ugotavljajo, proračun-tJSov^0'6113 kmetijstvu, v preteklosti niso obrodila v ariuv nj 0’ 1. /ub lanskemu regresiranju skoraj 50 milijonov naj bi m t Večjega razvoja na tem področju. Eden od Sah 'a| bi bila Lnd' v razPršenosti tega denarja. v? mandatu usme- toleP°speševanie in-ti %i|l ?anja in sP°dbu-reU^mezni uejaVn°Sti na kme“ imajo nam-|^°Zn°st sodelovati na vsakoletnih razpisih kmetijskega ministrstva za pridobitev sredstev za pospeševanje posameznih kmetijskih kultur in panog. Sicer pa občinska sredstva, namenjena kmetijstvu, po mnenju mnogih ne bodo rešila kmetijstva, zato bi kazalo dati večji poudarek dolgoročnemu razvoju kmetijske dejavnosti, ki bi temeljil nat. i. kmetijskem podjetništvu oziroma intenzivnem sodobnem kmetovanju. Aktivnejša pa bi morala biti tudi kmetijska pospeševalna služba glede obveščanja kmetov in vloge zadrug. Pri sofinanciranju občinskega kmetijstva pa ni mišljeno samo pospeševanje dopolnilne dejavnosti, ampak tudi spodbujanje tistih kmetov, ki se s kmetijstvom intenzivno ukvarjajo. Vsekakor pa ti-šinska občina potrebuje program razvoja kmetijstva. M območje v okolici Beltinec in Lipe, kjer je ponekod uničenih tudi od 60 do 70 odstotkov krušnih žit. Toča je letos padala tudi na območju Dankovec in Mačkovec, vendar v manjšem obsegu, posevki ozimnih žit pa so 10-odstotno poškodovani. Škodo po toči ocenjujejo tudi občinske komisije, prvo temeljitejšo oceno škode pa že imajo v radgonski občini, ki jo je močno neurje s točo prizadelo 4. junija v zgodnjih popoldanskih urah. Poleg škode, ki jo je povzročila toča v trajnih nasadih, vrtninah in na poljščinah, so močni nalivi poškodovali tudi ceste, predvsem makadamske, kjer je škoda prav tako precejšnja. Neurje s točo je tu povzročilo škodo kmetijstvu na dveh ločenih območjih: na Apaškem polju ter na območju od Plitvice in Plitvičkega Vrha proti Radvencem in Lokav-cem, medtem ko so nalivi poškodovali ceste na širšem območju. Po oceni občinske komisije, ki so se ji pridružili predstavniki kmetijske svetovalne službe in prizadetih krajev, je povzročila toča v kmetijstvu v radgonski občini skoraj za 102 milijona tolarjev škode, za dobrih 7 milijonov tolarjev škode pa je tudi na cestah, tako da znaša skupna škoda po teh prvih ocenah skoraj 108 milijonov tolarjev. Komisija je že pripravila predlog ukrepov za ublažitev posledic, občina pa je vlogo z zahtevkom za sanacijo naslovila tudi na ustrezne republiške organe. LUDVIK KOVAČI H'r®en? obm°čju občin Crenšovci in Velika Polana rjoveč zamočvirjenih kmetijskih površin ^omelioracije so potrebne ------------——-----7----— ^2- območju povodja reke Ledave in potoka Črnec v upravni enoti Lendava .^vedno večjega zamočvirjenja tal pojavlja zaraščanje kmetijskih površin 6 Onn^ na tem °bmočju b' bilo potrebno urediti s°de|aarj6v kmet- Akterjev zemljišč, od tega samo 2.200 hek-kmef' ’ besedab Mirana Lovrina, strokovnega ^iobi/^iru prv'JStVo z lendavske upravne enote, so bili prvi °2iroma Gfaze agromelioracijskih posegov, predvsem ^5 heL^ieni ze p°9l°bitvi že obstoječih vodnih objektov, ki so (%nti riev deln^ dvema svetovnima vojnama, na površini ^o^^arjev^^P^ljpni že v začetku 90. let. Takrat 200 ,. e en projekt je z 80 milijoni podprlo tudi kme- r ministrstvo za okolje in prostor. , C* ^ie >vDrn ah’saj dejanja >^r(rneddru- Odvoclr|iavanje Li- benica) tako vodarji kakor krajinarji v okolju niso dovolili. Postopek je še dodatno upočasnila nova lokalna samouprava, saj je z območja nekdanje občine Lendava, kjer so bili predvideni omenjeni posegi za izsuševanje kme- tijskih površin, nastalo kar pet novih občin, po spremembi lokalne samouprave pa sta se jim pridružili še dve novi. Na čimprejšnje nadaljevanje agromelioracije, saj je kmetovanje na zamočvirjenih kmetijskih površinah zaradi zaraščanja le-teh vse težje, zato so dejanski posegi za izsuševanje več kot potrebni, je ob srečanju s kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem v Črenšovcih opozoril tudi direktor Kmetijske zadruge Hotiza Štefan Cigut. Predvsem bi bilo potrebno izsušiti 560 hektarjev njivskih površin ter podaljšati in poglobiti že omenjeni razbremenili kanal za odvodnjavanje. Po Jfetijstva v letu 2 S|°Ven'- na K>X'aVSI°«- (a Preh^311 v ^Istva, Predlog ^l Mi^osn^.2000- 1 ie bil 0D^nih zmoglji. nan- Prani Poda-\ in na k> a.So S1 v čustvu, S’e'ajove^^ “emu živita .pozornost družab- Cl* na domn 'k6 'n Onem°gle ’Se od ustan ,rFlb v ®akičanu, ^Ptann prizadevaii za ta velika želja ov’ so L 3 spominskih J:°bčina^ spon' SHščeJ°ravske Toplice, vaškim ravske Toplice, 5111 Pletih ’ ‘n B°8°jina. b^J^Prosenjako- Ljutomersko upokojensko društvo je pripravilo prvo medobčinsko srečanje - tako imenovani enajsti dan upokojencev. Domači upokojenci in tisti, ki so se pripeljali iz drugih krajev Pomurja, Podravja in tudi iz Čakovca na Hrvaškem, so se imeli lepo, kajti program je bil bogat in zabaven. Pripravili so namreč razstavo ročnih del, tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško, kartanju in metanju pikada, člani literarnega krožka pa so brali svoja dela. Buren aplavz do doživeli tudi tamburaši in ljudski pevci... Folklorna skupina pa je praznovala 15-letnico in jubilanti so prejeli Maroltove značke. Posebnost slavja pa so bili letošnji pari - zlatoporočenci. Bilo jih je devet: Terezija in Ivo Štrakl, Marija in Janez Rudolf, Elizabeza in Konrad Repa, Marija in Rajko Bečan, Olga in Maks Gošnjak, Frančiška in Drago Cimerman, Marija in Albert Sever, Alojzija in Jože Lipovec, Angela in Janko Potočnik. Jubilantom so čestitali in izročili spominska darila. - F. Ferencek, foto: D. Topolinjak Boter prapora na prireditivi v Selu je bil župan občine Moravske Toplice Franc Cipot, ki je prapor tudi razvil ter nanj prvi pripel tudi spominski trak. Ob njem sta predsednik DU Moravske Toplice Štefan Makoter in praporščak Karel Mekicar. Korenjaki proslavili 55-letnico mature vec, lovski družini Moravci in Prosenjakovci ter upokojenci naselja Selo - Fokovci in Andrejci. Prapor sta blagoslovila duhovnik evangeličanske cerkve Vili Kerčmar ter katoliški župnik Stanko Zver. Pred družabnim srečanjem “jenci v Ingolstadtu menitosti, v mestni ingolstadski občini so jih sprejeli svetniki in župan ... Po uradnih pogovorih predsednikov društev upokojencev iz Murske Sobote in Ingol-stadta je stekel spontan pogovor o sodelovanju društev. Lojzeta Veberiča so že povabili k pripravi likovne razstave v njihovih obnovljenih prostorih društva upokojencev. Za družabni del srečanja so se so naveZal!e 'eto v Murski s: V sindikat 9rob pok- Jane Lipič ' 20 k°janezaVereša; SkJHo L ' Sob°ia namesto venca na grob pok. J so- Eri9da^ 9a'ra'a’ namesto venca na grob pok-» ' lofe’ M'Sobota' cvetia nt9 ole namesto ?°b Pok i s°šo'ci in sošolke Ekonomske s ruga ~ Sa^Pič Gomboc - 18.000 SIT; R°za M^n^^čiča S?’ oddelek Planike Turnišče names sV|Z M-’ 9 000 SIT; Območnl °db? Lendava tj- Obmo6na 9rob pok- očeta Teje Varga, Dolina . grob %e gLn' °db°r SVIZ M. Sobota namesto ven a o - W.000 SIT; Simona Balet, Gl S ?b,tam?6 Za prispevke najlepše zahvaljujemo. štev na žiroračun: Splošna bo’"^M^BAVO ’hEkoi^ pripisom: ZA ^-PORODNEGA ODDELKA. ka Kolektiv Ginekološko-porodnega o ter razvitjem, prapora je bil tudi bogat kulturni program. V njem so nastopili člani mešanega pevskega zbora Antona Martina Slomška iz Martjanec in učenci Osnovne šole Fokovci. Besedilo in fotografija: GEZA GRABAR ■ soboški upokojenci odzvali povabilu na 27. glasbeni festival osrednje Bavarske v Gerolfingu. Zadnj dan sicer tridnevnega obiska pa so se upokojenci popeljali še z ladjo po reki Altmiihl. Domov so se vrnili z lepimi spomini na druženje z Ingolstadča-ni. -"Irena Škraban Pred kratkim je bilo nadvse slovesno v Murski Soboti, kjer se je zbralo 12 od 17 še živečih dijakov državne realne gimnazije kneza Koclja s samoupravnim 8. razredom, ki so veliko maturo opravili sredi vojne vihre maja 1944. Takrat je iz njihovega razreda po zrelostnem izpitu stopilo na prag novih življenjskih odločitev in preizkušenj 41 mladenk in mladeničev. Zdaj je večina že pokojnih, nekaj pa jih je že dolgo v tujini. Med drugim so bili navzoči tudi domačini: ekonomist Boris Goljevšček, veterinar Ludvik Domjan, učiteljica Gabri: jela Deškovič (z dekliškim priimkom Pauko) in zdravnik Franc Žibrik iz Lendave, pridružil pa se jim je tudi Jože Seme, ki je pred 55 leti končal srednjo trgovsko šolo. Besedilo in fotografija: MJ na kratko*na kratko Murska Sobota Na letošnjih Soboških dnevih, že tradicionalni prireditvi v Murski Soboti, bodo sodelovali tudi člani Območne obrtne zbornice. Ti se bodo med 24. in 27. junijem pod arkadami grajskega dvorišča predstavili z zanimivo razstavo domače obrti in cvetja, pri čemer je angažirana sekcija cvetličarjev in vrtnarjev ter izdelovalcev domače obrti. V nedeljo, 27. junija, ob 19. uri pa bo na prireditvenem prostoru v mestnem parku modna revija sekcije tekstilcev. M- J- Dokležovje V bližini tega krajevnega središča bodo potekala gradbena dela pri obnovi 1.839 metrov dolgega vi-sokovodnega nasipa reke Mure. Ureditev nasipa bo stala okrog 40 milijonov tolarjev. Denar bo prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor RS, Uprava za varstvo narave, izpostava Murska Sobota. M. J. Radgonski župan Miha Vodenik je letos karseda pohitel s tradicionalnim sprejemom za učence osnovnih šol v občini, ki so dosegli odličen uspeh in nadpovprečne rezultate med osnovnošolskim usposabljanjem. Vsem je osebno čestital in izročil knjižno nagrado (Kako uspešno opravimo vsak izpit). Med dobitniki je bilo po 11 učencev z OŠ Apače in Gornja Radgona, 3 učenci z OŠ Negova, po 1 učenec z OŠ Stogovci in OŠ dr. Janka Šlebingerja ter 4 učenci Glasbene šole Gornja Radgona. (JG) Foto: J. Z. Cerkvenjak Na območju cerkvenjaške občine so imeli akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Občani so pripeljali na zbirna mesta kar 904 kubične metre takih odpadkov, povrh pa še 108 odsluženih jeklenih konjičkov (avtov). (F. Br.) 16 26, VESTNIKOV VLAK 1 7. junij 1 999, GNEČA, GNEČA - Po nepopisni gneči se zdi, da si nihče ni premislil in ostal doma. Pa še nemalo mladih spremljevalcev so pripeljali s sabo. VESTNIKOV ZA ENO LETO - 53 številk domačega teoum->- _ sabo Greta Voroš iz Beltinec. Z njo je potovala tudi vnukinja- GLEJ PTIČKO! - Ko smo mi potovali, je bilo drugače. FRANCELJ, ŠE BOLJ RAZTEGNI MEH - Veselo je bilo tudi med vožnjo v avtobusih. Dobre volj« ako mine čas!? Na prvi pogled se zdi, kot da se je vse začelo šele pred nedavnim, toda za nami je že 26. Vestnikov vlak. Vlak, ki resnično pomeni vez med ljudmi različnih generacij na obeh straneh reke Mure. Tokrat se je v desetih vagonih vlakovne kompozicije, peljalo okrog šeststo najbolj zvestih bralcev domačega tednika Vestnika. Ti so si v enem samcatem dnevu lahko ogledali marsikatero zanimivost na Kočevskem in s tem spoznali tudi ta del domovine. Po skoraj šesturni vožnji z vlakom, med katero je vsak potnik, prejel Vestnikov« majico in darilo glavnega pokrovitelja Krekove banke (zastopal jo je vodja soboške poslovalnice Branko Kuzmič), za vedrejše razpoloženje pa sta poskrbela tonski tehnik Ivan Gjerek in humorist Geza Farkaš z .nagradnimi igricami, smo končno prispeli na cilj. V Kočevju nas je ob nekoliko kislem vremenu, saj so bile meglice zelo nizko in iz njih so tu in tam padale deževne kapljice, pričakalo kar 12 avtobusov z vodniki. Ura In potem vzročili nepotre || delili na dva dela- Polovica 1 ogledala znarTie^^ču kolski) dom v sred je bil zgrajen vle so ga rodnem heroJ. Dom je bil pr^ menska telovadnico m ^5^ liškim odromte plitvi« jf gustaISJO’ eh lip bled t - A UP lesna industrija Bled d. d. W 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 ISO 9001 VELIKI JUNIJSKI POPUST ZA VHODNA VRATA IZ PROGRAMA A3 1111 lili PRODAJNI SALONI: BLED. Ljubitanska c. 27, LJUBLJANA - BTC, hala A. fNTERIER. M SOBOTA, center Šavel. KRANJ. Primskovo. M. Vadov^H. te!.; 064 79S 230 tel.; 069 22 941 tek 064 340 090 CERKNICA PODSKRAJNIK-PAPIGAL. tel; 061 793 952 Popust velja tudi pri preostalih trgovcih i LIP-cv/mi vrdth VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! BREDA BAVEC, zdravnica splošne medicine v Ljutomeru, je bila letos prvič na Vestnikovem vlaku. Ni ji bilo treba resneje posredovati. PRED ZAPRTIMI VRATI MUZEJA SUHE ROBE - Obiskali smo tudi Ribnico. NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! um HulLI Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 ET VI Vi TO KAKO DOLGO SEM TE ČAKALA - Takih prisrčnih srečanj s sorodniki v Kočevju je bilo precej. TANDEM - Ivan Gjerek (levo), tonski tehniK ra« pohvali, da je doslej na vseh Vestnikovi je id za ozvočitev in prijetno glasbo. Geza Far ^eja6 ni znak tega vlaka. Vsem je zaželel zdra »cug«. . junij 1999 26. VESTNIKOV VI AK M pret '•'■L °braču. 'Kovnem m je več Oziroma 'a so bila ^enova- ^a bo gro-!u, Na Kri-;klie delo ‘^etajar. ‘^traraz. breznih in ““ BREZNI .N JAMAMI - V Koimkm » rakopane Tekst MILAN JERŠE Fotografije: NATAŠA JUHNOV, JUREZAUNEKERi VESELO RAJANJE - Na dvorišču gostišča Tušek pred vrnitvijo domov. gumni so se celo zavrteli ob prijetnih zvokih domačega ansambla. In ravno tu smo prvič in edi-nokrat videli medveda, pravzaprav dva, ki je nekakšen simbol Kočevskega. Podjetnik Tušek, si je namreč omislil še živalski vrt. Medtem ko je stari medved lenobno poležaval, si nas je mladi radovedno ogledoval izza varne ograje v veliki kletki. Seveda si je marsikdo močno želel, da si ob tej priložnosti ogleda tudi muzej 'domače robe v bližnji Ribnici, zato je bilo razočaranje pred zaprtimi vrati tamkajšnjega muzeja tolikanj večje. Toda večerna vrnitev z vlakom, na katerem je Geza radodarno delil nagrade in zabaval potnike s svojimi značilnimi dovtipi, jih je znova spravila v dobro voljo. In v takem razpoloženju smo se okrog tri četrt na enih vrnili v Mursko Soboto. Množica svojcev in prijateljev, ki so nas pričakali, dokazuje, da Vestnikov vlak živi v srcih ljudi. Torej, na svidenje na 27. Vestnikovem vlaku! '^IjevaH*^ K°SI 'z Robadja pri Štrigovi je s svojo tamburica ' Na Vestnikovem vlaku je bil tokrat tretjič. bOST - s stalne razstave o Kočevarjih Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo depozit za 5 kot naročen. 5e posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali. Sicer pa vas bo zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker ■ wsga muzeja Ko-dom š® ni b" d0’ stavb' 'e od 1' V1943 zaseda'zbor ' eni^ na SSže ®?redkoali ®to'etju, Na zaprtem območju In naposled so nas popeljali še v Kočevsko Reko, kjer je bilo dalj časa zaprto območje Gotenica. Od predstavnice notranjega ministrstva zvemo, da je obsegalo 200 kvadratnih kilometrov. Če današnje stanje primerjamo z letom 1953, ko so zaradi posebne namembnosti začeli to področje zapirati, kmalu ugotovimo, da se je število prebivalstva zmanjšalo kar za tretjino. Enako usodo kot številna naselja so doživeli tudi sakralni objekti. Ko so junija 1990 odprli vrata podzemskega objekta v Gotenici, je slovenska javnost prvič zvedela za skrivnost zaprtega področja Kočevske Reke. Žal pa si tokrat nismo mogli ogledati podzemnih rovov in »soban«. Zdaj je v Gotenici vadbeno-rekreacijski center notranjega ministrstva. Medved šele v dolini! Po številnih ogledih se je množici potnikov 26. Vestnikovega vlaka zares prilegel postanek v gostišču Tušek v bližini Kočevja, MOTOR 18 ŠPORT 17. junij 19992 Nogomet Potrošnik ostaja prvoligaš, Nafta in Crenšovci drugoligaša Težko pričakovani zadnji krog nogometnega prvenstva je za nami in marsikje so si pošteno oddahnili. Zadnje tekme so namreč odločale o naslovih prvakov pa tudi o tistih, ki se morajo seliti v nižje tekmovalne razrede. V pomurskem prostoru je bila v središču zanimanja ljubiteljev nogometa prvoligaška tekma v Beltincih med domačim Potrošnikom in Živili Triglavom iz Kranja, ki je odločala o obstanku Potrošnika v prvi državni ligi. Beltinčani so se na tekmo dobro pripravili in ob enkratnem razpoloženju na igrišču, kjer se je zbralo 2.500 ljubiteljev nogometa, nastopu pevca Vilija Resnika ter ob bučnem navijanju skupine Žuti Marki, ki je bila tokrat najštevilčnejša, zaigrali dobro in prepričljivo zmagali ter si zagotovili obstanek med prvoli- gaši. Med ljubitelje nogometa pa so z žrebanjem razdelili še nekaj lepih nagrad. Predsednik kluba Marjan Maučec pa je ostal brez brk, ki jih je negoval dvajset let. Ljubitelje nogometa so prijetno presenetili tudi nogometaši Mure, saj so v Ajdovščini premagali domače Primorje. Za nogometaše Nafte iz Lendave je bila izredno pomembna tekma v Renčah z Goriškimi opekarnami, saj je odločala, kdo od njih bo motal zapustiti drugo ligo. Sreča se je nagnila k Nafti, ki je v zadnji minuti dosegla zmagoviti zadetek in tako obdržala status drugoligaša. Veselje so pripravili tudi v Čren-šovcih, saj so si domači nogometaši z zmago zagotovili prvo mesto v tretji državni ligi in se uvrstili v drugo državno ligo. (FM) Prva državna nogometna liga Potrošnik: Živila Triglav 5 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 2.500. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Baranja (8), 2 : 0 Moro (13), 3 : 0 Moro (57), 4 : 0 Jurkovič (73), 4 : 1 Starčevič (89), 5 : 1 Utroša (90). Potrošnik: Kuzma, Škafar (Kokaš), Novak, Erniša, Dema, Tratnjek, Fridl, Bukovec, Baranja, Moro, Jurkovič (Utroša). Primorje : Mura 0 : 1 Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 400. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelec: 0:1 Škaper(86). Mura: Nemec, Ristič, Ilič (Žilavec), Gabor, Cifer, Lukič, Dvoršak, Cipot (Mesarič), Vogrinčič, Gutalj (Petrovič), Škaper. Druga državna nogometna liga Goriške opekarne : Nafta 0 : 1 Renče - Igrišče Goriških opekarn, gledalcev 300. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelec: 0 : 1 Koša (90). Nafta: Magdič, Hozjan, Novak, Gabor, Drvarič, Šabjan, Novak (Balantič), Baša, Tompa, Koša, Gerenčer. Tenis Klepačevi dva naslova V Kamniku je bilo državno prvenstvo v tenisu za dečke in deklice do 14 let. Med dvesto igralci in igralkami sta zmagala prva nosilca. Najuspešnejša je bila eno leto mlajša članica TK Radenske Andreja Klepač, saj se je sprehodila do finala, za prvo mesto pa premagala Majo Senica (Branik) s 6 : 4 in 6 : 4 ter postala državna prvakinja. Klepačeva pa je bila uspešna tudi v tekmovanju dvojic, saj je skupaj s Knausovo (TC Bombač) v finalu premagala dvojico Škedelj - Zorec (Maribor) s 6 : 1 in 6 : 3 ter tako osvojila dva državna naslova. Uspešen je bil tudi Radenčan Andrej Pintarič, saj sta skupaj z Nipičem (Šp. plus) v polfinalu premagala dvojico Keržan - Pogačar (Kamnik) in šele v finalu izgubila z dvojico Kranjc - Šolar (Branik) s 6 : 7 in 0 : 6 ter tako zasedla drugo mestp. (FM) Hokej na travi Mladinska liga V nadaljevanju prvenstva v državni mladinski ligi v hokeju na travi so igrali: Moravske Toplice : Moravske Toplice (ž.) 7 : 0, Moravske Toplice (ž.) : Lek 0 : 2, Murska Sobota : Moravske Toplice (ž.) 1 : 0, Triglav (ž.): Murska Sobota 1 : 0. M. Sobota 12 7 2 3 22:7 23 Triglav 12 6 3 3 26:8 21 Lek 12 5 5 .2 29:15 20 Triglav (ž.) 11 5 3 3 12:17 18 Svoboda 12 4 3 5 30:17 15 M. Toplice 10 3 4 3 13:8 13 M. Toplice (ž.) 11 0 0 11 0:61 0 Lek in Triglav v finalu Odigrani sta bili povratni tekmi končnice državnega članskega prvenstva v hokeju na travi. Lek iz Lipovec je premagal Svobodo s 4:0. Strelca: F. Maučec 2 in Štiblar 2. Triglav iz Predanovec pa je premagal Mursko Soboto s 7:1. Strelci: Škrilec, 2, Puhan, 2, Fujs, Obal in Kuzma za Triglav ter Županek za Mursko Soboto. Ker sta Lek in Triglav zmagala tudi na prvih tekmah, sta se uvrstila v finale. | i. MNL Murska Sobota Lesoplast Križevci novi član 3 Končano je bilo prvenstvo v Prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, kjer je sodelovalo 12 moštev. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Lesoplasta iz Križevec v Prekmurju, ki bodo igrali v novi tekmovalni sezoni v 3. SNL vzhod. Tromejnik pa bo igral kvalifikacije za vstop v 3. SNL vzhod z drugouvrščenim moštvom v MNL Lendava Bistrico. Nogometaši Lesoplasta, ki jih je treniral Zlatko Gabor, so imeli v boju za naslov prvaka velikega tekmeca v Tromejniku iz Kuzme, saj se do zadnjega sodnikovega žvižga ni vedelo, kdo bo zasedel prvo mesto. O tem je namreč odločala zadnja tekme med Tromej-nikom in Lesoplastom v Kuzmi, Kri-ževčani pa so rezultat na tekmi izenačili tik pred koncem, kar jim je zadostovalo za prvo mesto. Zanimivo je, da je doživel Lesoplast edini poraz v prvem krogu tekmovanja v Ižakovcih, Tromejnik pa je edino tekmo izgubil z Lesoplastom v jesenskem delu prvenstva. Največje razočaranje prvenstva sta moštvi Ljutomera in Ižakovec. Ljutomerčani, ki so bili po jesenskem delu prvenstva na tretjem mestu s 24 točkami, so v spomladanskem delu tekmovanja zbrali le 8 točk in pristali na šestem mestu. Ižakovci, ki so bili po prvem delu prvenstva z 19 točkami na četrtem mestu, so spomladi zbrali samo 6 točk in zasedli l^omaj 8. mesto. Boljše kot jeseni so igrali v drugem delu prvenstva nogometaši Apač, ki so osvojili 23 točk (jeseni 17) in se s petega mesta prebili na tretje. Slabša od preostalih pa so bila moštva Rakičana, Hodoša, Pušče in Dok-ležovja. Iz lige so izpadli nogometaši Dokležovja in bodo igrali v novi sezoni v drugi medobčinski ligi Murska Sobota. Najbolj disciplinirano moštvo je bila Serdica s 117 kazenskimi točkami pred Lesoplastom, 118, Apačami, 120, Tišino, 127, Tromejnikom, 131, Rakičanom in Hodošem, po 143, Ljutomerom, 183, Prosenjakovci, 196, Ižakovci, 197, Dokležovjem, 220, in Puščo, 268 kazenskih točk. Najboljši strelec v ligi je bil Jože Oršoš (Lesoplast) z 20 goli. Sledijo: Zdravko Cener (Tromejnik), 14, Andrej Turza (Serdica), Robert Vukan (Apače) in Robert Kerčmar (Lesoplast), po 13, Valter Kutoš (Lesoplast), Sandi Koca (Hodoš) in Saša Makoter (Ljutomer), po 12, Drago Horvat (Serdica) in Bojan Horvat (Tromejnik), po 11, ter Andrej Toth (Hodoš), 10 golov. FERI MAUČEC Karate 1. SNL - zadnji krog Potrošnik : Živila Triglav 5 : 1 Primorje : Mura 0 : 1 Maribor: Gorica 2 : 0 BS Tehnik : Olimpija 2 : 2 Publikum : Korotan 1 : 0 Koper: Rudar 0 : 2 Dravograd : Železničar 2 : 3 Tabor: Slovan 8 : 0 Aluminij : Šentjur 3 : 1 Zagorje : Rudar 1 : 1 Elan : Šmartno 0 : 2 Factor: Jadran 2 : 1 Pohorje : Drava O : 1 Maribor 3319 9 5 72:29 66 Gorica 3318 8 7 55:31 62 Rudar 3316 8 9 43:33 56 Mura 3316 5 12 53:35 53 Korotan 3314 6 13 44:45 48 Olimpija 3312 8 13 54:50 44 Publikum 331012 11 30:35 42 BS Tehnik 331011 12 39:49 41 Primorje 3311 7 15 39:45 40 Potrošnik 3310 6 17 41:62 36 Koper 33 8 8 17 34:60 32 Živila Triglav 33 510 18 28:58 25 2. SNL - zadnji krog G. opekarne : Nafta O : 1 Dravograd 3018 7 5 69:31 61 Pohorje 3016 6 8 56:35 54 Železničar 30 15 9 6 58:30 54 Šmartno 3015 8 7 49:28 53 Tabor 3015 7 8 59:35 52 Aluminij 3014 9 7 57:42 51 Drava 3013 9 8 48:36 48 Zagorje 3012 7 11 45:43 43 Šentjur 3011 7 12 38:44 40 Elan 3011 6 13 45:61 39 Nafta 3010 6 14 35:47 36 Jadran 3010 5 15 36:42 35 G. opekarne 30 9 7 14 37:53 34 Factor 30 611 13 30:44 29 Slovan Slavija 30 4 6 20 29:75 18 Rudar 30 3 6 21 17:62 15 1. MNL MS 1998/99 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Lesoplast Križevci 1:0 6:1 2:2 2:0 3:0 4:1 0:1 3:1 3:3 2:2 3:1 2:1 4:0 3:2 8:0 7:2 2. Tromejnik Kuzma 0:1 2:1 1:1 2:0 2:2 1:0 2:1 2:0 3:3 1:1 2:1 1:1 3:1 2:1 6:0 1:0 3. Apače 1:6 1:2 0:1 1:0 0:2 3:0 2:1 2:1 2:2 1:1 1:2 0:2 8:0 5:1 4:0 3:0 4. Tišina 2:2 1:1 1:0 0:0 0:2 0:1 0:1 2:2 1:3 1:2 2:1 3:3 3:0 3:1 3:1 0:1 5. Serdica 0:2 0:2 0:1 0:0 2:6 2:0 0:1 5:1 1:2 1:1 2:0 3:3 1:1 4:2 3:0 5^ 6. Ljutomer 0:3 2:2 2:0 2:0. 6:2 1:0 6:0 1:1 .0:4 1:3 0:8 0:3 1:1 0:2 3:4 7:3 7. Prosenjakovci 1:4 0:1 0:3 1:0 0:2 0:1 2:1 2:2 2:3 1:2 1.5 1:3 2:4 2:0 1:2 3:0; 8. Ižakovci 1:0 1:2 1:2 1:0 1:0 0:6 1:2 2:0 0:8 0:6 0:4 1:3 0:3 4:3 2:1 2:5 9. Rakičan 1:3 0:2 1:2 2:2 1:5 1:1 2:2 0:2 2:7 0:1 0:3 1:0 4:5 3:7 0:3 5:2 10. Hodoš 1:4 0:6 1:1 2:5 3:1 0:3 1:1 1:3 2:2 1:4 0:3 2:5 0:5 1:3 3:3, 1:3 5:1 ižj 11. Pušča 1:5 1:4 1:1 0:1 0:7 2:2 0:3 0:1 1:3 0:1 0:3 1:2 3:3 2:0 1:0 1:4 2:1 1:1 12. Dokležovje 0:3 1:4 0:4 1:5 0:3 2:5 0:1 1:1 1:0 3:3 2:8 1:2 2:3 4:5 2:4 3:2 3:1 1:3 10 5:2 3:1 1:5 2:2 2:1 5:2 5:0 3:0 3:3 4:1 4:1 3:1 2:4 6:0 3:0 7. olimpijski tek v Moravskih Toplicah 11 5:1 4:1 3:0 21 2:2 4:1 3:1 1:3 4:2 4:2 Si 2:4 0:2 Pričakujejo okrog 500 teW^ V Moravskih Toplicah bo v soboto, 19. junija 1999, ob 17.00 že 7. olimpijski tek, ki ga tretjič organizira Športna zveza Moravske Toplice. Na to množično špojjno prireditev se zavzeto pripravljajo in pričakujejo tudi nekatere ugledne goste, med njimi naj bi bil tudi predsednik države Milan Kučan. Že v petek, 18. junija, ob 12.00 bo na OŠ v Bogojini o olimpionizmu predaval dr. Rajko Šugman, ki bo odprl v soboto ob 15.30 v prostorih Občine Moravske Toplice razstavo o olimpionizmu. Dogodka se bo predvidoma udeležil tudi Miro Cerar. Pred olimpijskim tekom pa bodo pripravili kulturni program. Ob 17. 00 bo olimpijski tek, ki nima tekmovalnega značaja. Udeleženci bodo lahko izbirali progo na 4 ali 10 km. Prijave bodo zbirali od 14. ure dalje na štartnem prostoru. Štartnina je 400 SIT za odrasle in 200 SIT za osnovnošolce in mlajše. Imetniki olimpijske kartice imajo 50 odstotkov popusta. Ob tej priložnosti bo v Zdravilišču Moravske Toplice tudi vse imetnikov oli^P ;e 18.30 pa bo zr®Lvol^ udeležence ime kartice in olimP1)3 9. kolesarski maraton Ajda Na voljo bodo štiri kolesarke proge Zdravilišče Moravske Toplice in Kolesarski klub Tropovci organizirata v nedeljo, 20. junija 1999, ob 10.00 s startom v zdravilišču 9. tra- Prvo mesto za Satlerjevo V Nedelišču je bil zadnji krog jesenskega dela tekmovanja v karateju (borbah) za dečke in deklice do 15 let v hrvaško-slovenski ligi. V A-ligi je sodelovalo 15, v B-ligi pa 21 klubov s 128 tekmovalci in tekmovalkami. Uvrstitve pomurskih tekmovalcev po jesenskem delu tekmova- 3. SNL vzhod - zadnji krog Lakoš : Panonija 6 : 2 Čarda: Turnišče 2:4 Renkovci: Kerna 2 : 0 Bakovci: Odranci 3:1 Reno Škafar: Polana 4 : 1 Črenšovci: Kobilje 4 : 1 Goričanka : Beltrans 1 nja: A-liga dečki: Zdravko Kovač nad 40 kg (Civitas) 3. mesto; mlajši kadeti: Denis Ficko nad 50 kg (Civitas) 2. mesto; Beno Žurman nad 50 kg (Radenci) 4. mesto. B-liga dečki nad 40 kg: Sašo Kostric (Radenci) 3. mesto; deklice nad 38 kg: Ines Satler (Radenci) 1. mesto. (D. S.) MNL Lendava - zadnji krog Graničar: As Lajter 3 : 1 Čentiba : Hotiza 0 : 9 Kapca : Dolina 6 : O Žitkovci: Petišovci 0 : 3 Olimpija : Nafta vet. 2 : 3 dicionalni kolesarski maraton Ajda. Udeleženci bodo imeli na voljo štiri proge: družinska vožnja na 20 km, rekreacijska vožnja na 37 km, rekreacijska vožnja na 80 km ter tekmovalni in rekreacijski maraton na 108 km. Tekmovalni maraton bo štel za državno prvenstvo rekreativcev, veteranov, študentov in žensk. Štartnina je 2000 SIT. Vsak udeleženec kolesarskega maratona Ajda dobi spominsko medaljo, toplo malico in pijačo, imel pa bo tudi prost vstop v odprte bazene. Udeleženci kolesarskega maratona Ajda in kolesarskega maratona občin Tišina in Cankova bodo sodelovali pri žrebanju nagrad, med katerimi je največja barvni televizor. (FM) Namizni tenis Crenšovci Beltrans Bakovci Renkovci Kerna Goričanka Kobilje Turnišče Čarda_ Reno Škafar Odranci Polana Lakoš Panonija 2617 5 2616 6 2615 6 2615 6 2612 8 2613 3 2611 3 26 9 7 2610 3 26 26 26 26 26 9 6 9 4 5 6 3 4 3 3 4 4 5 5 6 10 12 10 13 11 13 15 19 20 : 4 56:28 54:26 68:29 48:20 49:33 48:39 37:40 36:47 38:47 35:45 41:43 24:63 33.60 24:71 56 54 51 51 44 42 36 34 33 33 31 21 13 12 Hotiza Nedelica Bistrica As Lajter Čentiba Olimpija Nafta vet. Graničar Petišovci Žitkovci Dolina Kapca (-3) 22 22 0 22 16 2 2216 2 2213 1 2212 2 2210 4 22 22 22 22 22 22 8 3 7 3 6 3 5 2 3 1 2 1 0 4 4 8 8 8 11 12 13 15 18 19 126:19 91:33 73:30 95:53 54:47 57:43 43:71 37:75 28:59 28:73 11:79 32:93 66 50 50 40 38 34 27 24 21 17 10 4 0609630898,041630898 jasmi113 Bošti3” Mače* ui zmagaj v organiz^1' vačatrapfc^ strelišču v Ra |janju lige vzhod v golobe. Go^« mesta. V ekip gala SD šte go^ j/., posamično gaue dl.de-",? » mladinski ran Pojbic J baStaz boe P» nikomMe5dl^^^ Stanko vni Žižkom ^°sdKro^ Vajda j®s mesto. Koščak drug«^ Letošnjo tekmovalno namiznoteniško sezono so sklenili mladinci z drugim državnim turnirjem TOP-12, kije bil v Logatcu. Štel pa je tudi za dokončno sestavo državne mladinske reprezentance, ki bo od. 16. do 25. julija sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu v Fridek Mysteku na Češkem. Na turnirju je sodelovalo šest igralcev Moravskih Toplic Sobote, ki so dosegli pričakovane uvrsti; ščak, klfst0, ^.rL®*' S ŠPORT flaketi Vestnika Lukič in Moro nogometaša sezone 1998/99 I ga oomurskeaa noaometaša in I Sobote Sašo Lukič. Naziv naiboli- I - ga pomurskega nogometaša in Sobote Sašo Lukič. Naziv najbolj- Oba sta prejela spominski plaketi Mali nogomet 1. Medobčinska liga MS šega strelca pa si je pridobil nogometaš Potrošnika iz Beltinec Is-sah. Moro. Z doseženimi 15 goli je na drugem mestu strelcev 1. SNL, čeprav ni igral kar nekaj tekem. strelca v prvi državni nogometni ligi za tekmovalno sezono 1998/ 99. Za najboljšega nogometaša je bil po ocenah športnih novinarjev izbran nogometaš Mure iz Murske W začetka samostojne Slove-spremlja in ocenjuje najboljše nogometaše pomurskih prvoligaša Mure in Potrošnika. Tako je fetos že osmič razglasilo najboljše- Hitrostno rolanje Vestnika iz Murske Sobote. Plakete Vestnika so doslej dobili: Najboljši nogometaši v 1.SNL 1991/92 - Jože Kosi (Potrošnik) 1992/93 - Kristjan Cener (Mura) 1993/94 - Marjan Bakula (Mura) 1994/95 - Marjan Bakula (Mura) 1995/96 - Srečko Ilič (Potrošnik) 1996/97 - Haris Alihodžič (Mura) 1997/98 - Dejan Nemec (Mura) 1998/99 - Sašo Lukič (Mura) Černelavci prvak Končano je bilo tekmovanje v 1. medobčinski ligi malega nogometa Murska Sobota, kjer je sodelovalo sedem moštev. Naslov prvaka je osvojilo moštvo Černelavec pred KEB Beltinci in bo igralo kvalifikacije za 2. slovensko ligo malega nogometa. Sicer pa sta bili ekipi Černelavec in Beltinec boljši od drugih ekip. Zaostajala pa je ekipa Stročje vasi, ki je pristala na za- dnjem mestu. Najboljši strelec lige je bil Peter Voroš (Beltinci) z 31 zadetki pred Samirjem Džafičem (Černelavci), 28, in Zmagom Matjašičem (M. Nedelja), 25 zadetkov. Černelavci 18 13 0 5 92:58 39 KEB Beltinci 18 12 2 4 100:67 38 Junior SNV 18 8 1 9 62:60 25 Tr. M. Nedelja 18 7 3 8 72:65 24 Šafarsko 18 7 1 10 63:67 22 Ivanjkovci 18 6 3 9 55:74 21 Stročja vas 18 5 0 13 55:106 14 Najboljši strelci v 1.SNL 2. Meobčisnka liga MS Ž^otonc^ izbirno tekmo' J^inanju. m za,drzavnoPrven-^nskirhijezma-aDU^nd ^Whpa va' (F. Matko) Jetika V italijanski Oderzi je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za pokal Alpe - Jadran. V slovenski reprezentanci so nastopili tudi številni pomurski tekmovalci. Najuspešnejši med njimi sta bili: Jasna Šantavec (MS) in Doris Solarič (Lendava), ki sta zasedli prvi mesti. Druga je bila Tinka Kupljen (MS), tretja pa Davor Šijanec (MS) in Doris Solarič (Lendava). 1991/92 - Milan Kukič (Mura) 15 golov 1992/93 - Štefan Škaper (Potrošnik) 22 golov 1993/94 - Štefan Škaper (Potrošnik) 23 golov 1994/95 - Štefan Škaper (Potrošnik) 25 golov 1995/96 - Mihael Hlebalin (Mura) 13 golov 1996/97 - Štefan Škaper (Mura) 14 golov 1997/98 - Štefan Škaper (Mura) 17 golov 1998/99 - Issah Moro '(Potrošnik) 15 golov Prvak Logarovci ■ Kokoriči S tekmovanjem so končali tudi v drugi medobčinski ligi malega nogometa Murska Sobota. Presenetljivo, vendar zasluženo so zasedli prvo mesto nogometaši ekipe Logarovci - Kokoriči, ki so bili novinci. Najboljši strelec je bil Branko Belšak (M. Nedelja) z 32 zadetki pred Sašo Lukmanom (Cven), 29, in Mihaelom Makotrom (Caffe Per- la), 18 zadetkov. Log. - Kokoriči 18 13 Križevci MCM 1811 Cven SIP servisi8 9 Marinci 18 8 Caffe Perla 18 7 Pristava 18 6 ŠD Mala Nedelja 18 5 1 4 70:54 40 1 6 65:60 34 2 7 90:66 29 3 7 72:60 27 0 11 55:69 21 1 11 68:86 19 0 13 65:80 15 Obč. liga M. Toplice Kolesarstvo M'etsk’ poka' članice, ki je so sode'°va'’tud' Pomurje iz Murske odrezali. To še mladinca Davorina stooku v višino z no-^eltJ^ordom 211 cm za-...... Wo in dobil srebrno in Romanova druga odličje. Prav tako druga na 1.500 m (4:24,71) je bila Sonja Roman, v teku na 800 m (2:05,32) pa je po razburljivem finalu zasedla četrto mesto. Na enaki razdalji je Marija Šte-vanec (2:16,70) zasedla peto, mladinka Polonca Horvat (2:16,45) pa osmo mesto. Marija Števanec je nastopila tudi v teku na 400 m (56,80) in zasedla peto mesto. Na mednarodnem atletskem mitingu v Feldbachu v Avstriji sta se izkazala Sobočana Tomaž Horvat v teku na 100 m (11,43) in Davorin Čeleš v skoku v višino (206>, saj sta zasedla prvi mesti. G. GRABAR e '9r® šolarjev V Romuniji so bile 29. mednarodne športne igre šolarjev. Med-700 tekmovalci iz 20 mest in 12 držav je sodelovala tudi Mestna reprezentanc ca Murske Sobote. Najuspešnejši je bil atlet Gregor Lenarčič, saj je v suvanju krogle zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo. V skoku v višino sta bila Miha Žalik in Anja Cipot četrta, Dejan Banfi v teku na 1500 m in Lučka Cvetko v teku na 800 m'peta, Gregor Hull pa je v skoku v višino zasedel šesto mesto. Košarkarska ekipa Murske Sobote je zasedla peto mesto. Teniška igralca Vanja Bransberger in Marko Fišer pa sta se uvrstila med dvaintrideset najboljših. Na fotografiji: Gregor Lenarčič (drugi z desne) ob podelitvi edine medalje za Sobočane. Fotografija: I. G. Čer ve k Zmagal in prevzel vodstvo V ,Novem mestu je bila kolesarska dirka za veliko nagrado Krke, ki je hkrati štela kot 5. dirka za slovenski pokal za dečke. Med 112 kolesarji so sodelovali tudi tekmovalci KK Tropovci. Najuspešnejši je bil Tilen Červek, ki je prvič zmagal v konkurenci dečkov A in po petih dirkah prevzel vodstvo. Blaž Gyuha je bil deseti. Med dečki B je vodeči Simon Špilak padel, vendar kljub temu po petih dirkah obdržal vodstvo. Judo Na tekmovanju za pokal Alpe - Jadran v Korovcu na Madžarskem so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Prva mesta so zasedli: Tadej Časar (33 kg), Blaž Mlinarič (36 kg), Rene Žunič (50 kg), Marko Mlinarič (60 kg), Lea Benko (57 kg) in Alenka Premoša (nad 57 kg), drugi pa so bili: Dominik Dominko, Rok Dominko, Doris Žunič. Tretji mesti sta zasedla: Boris Rudaš in Robert Haj-' du. (F. Bobovec) Prosenjakvci občinski prvak Z minulo tekmovalno sezono v občinski ligi malega nogometa Moravske Toplice so zelo zadovoljni v Prosenjakovcih, saj so tamkajšnji nogometaši postali občinski prvaki. Za las pa je naslov občinskega prvaka ušel Maljtincem, ki so zaostali za le za točko. Razred zase so bili Filovci, ki niso osvojili niti ene točke. Prosenjakovci 18 13 4 1 59:25 43 Mlajtinci 18 13 3 2 77:37 42 Ivanci 18 12 2 4 71:42 38 Sebeborci 18 8 4 6 57:41 28 Tešanovci 18 8 3 7 64:59 27 Vučja Gomila 18 6 5 7 38:42 23 M. Toplice 18 7 0 11 44:58 21 Čarda 18 6 1 11 41:51 19 Suhi Vrh 18 5 1 12 45:63 17 Filovci 18 0 0 18 32:114 0 Predstavljamo vam Andreja Klepač izredno talentirana igralka V teniškem centru v Radencih bodo v prihodnje poleg teniških šol in rekreativnega tenisa posebno skrb namenjali tudi vrhunskemu tenisu, zato so v svoje vrste pritegnili izredno nadarjeno mlado tekmovalko 13-letno Andrejo Klepač iz Kopra. Andreja, ki je prišla prvič v stik s teniškim igriščem pred šestimi leti v teniški šoli v Kopru, je postala že leta 1995 prvakinja Primorske. Prvo mednarodno zmago je dosegla že naslednje leto na turnirju Alpe Jadran v Italiji. Prvi večji podvig pa je pripravila leta 1997, ko je na Otočcu postala državna pr- vakinja za deklice do 12 let. Svoj največji uspeh pa je dosegla lani na evropskem prvenstvu med deklicami do 12 let v italijanskem Porto San Giorgiu, ko je postala evropska prvakinja. V zadnjih dveh letih je bila z ekipo Kopra tudi ekipna državna prvakinja, bila je razglašena za športnico Kopra ter dobila posebno plaketo občine. Na letošnjem državnem prvenstvu v Radencih za deklice do 14 let pa je postala državna prvakinja. Po rang lestvici Teniške zveze Slovenije je bila Andreja Klepač zadnja tri leta (do 12, do 13 in do 14 let) razglašena za najboljšo slovensko k al9SkrijeprL.^i in ro-dečkih V^rni^so^ Saks '^hitrejši: 110 str । a Za žen- strelov šol, društev in klubov. Prve tri ekipe dobijo športno opremo, vsi udeleženci pa spominsko majico. Zmagovalna ekipa bo sodelovala na finalnem turnirju, ki bo septembra v Mariboru. Na turnir so vabljeni tudi starši, saj bodo tudi za njih organizirali dodatne zabavne aktivnosti. Judo - V Koroncu na Madžarskem je bilo tekmovanje judoistov za Pokal Alpe - Panonija. Med 135 tekmovalci so sodelovali tudi Sobočani in se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi, je bil Alen Rogan (33 kg), drugi sta bili: Tjaša Ivanič (30 kg) in Maja Uršič (44 kg). Tretja mesta so zasedli: Tilen Apšner(30 kg), Simon Bukovec (50 kg) in Jernej Rumeš (nad 66 kg). Katarina Borovšak, Dejan Felkar in Uroš Topolovič so bili četrti, Denis Ščančar pa peti (TK). Judo - V Zagrebu (Botinec) je bilo mednarodno tekmovanje za mlajše dečke in deklice v judu za pokal bratov Radič. Med 174 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi Len-davčani in se lepo odrezali, saj so zasedli dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Prvi mesti sta zasedla: Tadej Časar (38 kg) in Boris Žunič (40 l bliskalo in je 9r ^er n^B streljal s t°Ponq’. ra|izl^'J dolgčas, smo se i9 J kami kot majhn10 oSeiJ\ bilo kock dovolj, s co vas, mOStO J i Ceste so se le v luže. Zdeloi« « drevesa in trav ka) 3 2 <0 N ra o c o E •m O T3 o N ra o <2 o CD c CD 2 o o * I O ci> o. N t o o o Q m E "J ah E 0 ra c o 'c ra i999 NA SCENI I ■S 0 Se bojiš prihodnosti? teh dneh vse kaže, da se odloča o vaši prihodnosti; kakšen uspeh si bom uspel(a) zagotoviti, ali bo dovolj za šolo, ki sem si jo izbral(a), in ali bom zadovoljna z ocena- mi in rezultati, ki bodo sledili. Zato radi govorimo, da se sedaj odloča o naši prihodnosti, čeprav ni tako resno, kot se zdi v tem trenutku. Vseeno pa si želimo, da bi se vse, kar se da, najbolje izteklo. Odgovorite na nekaj vprašanj in videli boste, ali se bojite prihodnosti. 1 2 3 4 5 A 1 2 2 0 2 B 0 1 1 2 0 C 2 0 0 1 1 STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 Sa naloge nakopičijo W za korakom Se ne začne vedno z velikim včasih naJbo,i Pripravljeni in razp0’°J" dela in nalog, ki "hCanaib koliko energije, da bi se I . tudi usPešno izpeljali d® k ■ da jmarn0 ve. '^nain„ ?! ^orda se nam celo velikokra ’ roki| ko moramo postoriti, določenis0 hitrostjo pri-Včasih se nam s Ze i “rok' ko moramo uresničiti nalog > jn skrb) I anam ne bo uspelo tako, kot kakovost in ne I tT.ri°.Zara<:i’ pomanjkanja časa trpe a k pred ča- smo9'narediV1 tako’kot sm0 si 'ih ZaT t nroiekta lotili pra-> < 6t0 *ili, da se bomo tokrat p^kta^ I '^ba obupati in vsega pusft^^^ L oUSpemo. I se rdno v26" v sv°ie roke ■ vedn° a • i7 rok ali pa se je I Z9odl’da vam začnejo stvari uhaja i da :epotreb- babi obvladali, se moramo zaved^ ' ^°v®k°rak za korakom, torej postopom kdam VSe’ k*1 moraš storiti, j ' I® skrajni čas, da bo končano. se na vsak cilj posebej. 4 ^n'eZn° na'°S° končab šele potem se loti nove kalte čaka Prl nasledn^’ k pobijal čas. "l1M|e^rav'|eno nalogo boš bliže '^««5, to, teu ve£ možnosti, M « * “sl,el°' Tnl ■ " ' 1. Zaključevali bodo ocene, ti pa pri mnogih predmetih nihaš med oceno. Kaj se bo zgodilo. a) Prepustiš se usodi. b) Že sedaj ne spiš, ker veš, da bodo učitelji šli z oceno dol. c) Pripraviš se za vsak predmet, kjer se le da popraviti oceno. 2. Kaj pa po končani šoli. Vsi se odločajo, na katero šolo bodo šli, kakšno službo si bodo našli. Ti pa... a) Tudi sam(a) natančno veš, kaj te čaka in kakšne so tvoje možnosti. b) Bo že kako. c) Praviš, da nikoli ni bilo še tako . slabo, kot je letos. 3. Kako boš preživel(a) poletje in počitnice? a) S prijatelji ste že naredili načrt, kam boste šli in kaj boste počeli. b) Ne razmišljaš o tem. c) Da bi kam šel, je predrago, prijatelji pa bodo pozabili nate. 4. Še eno šolsko leto se je končalo, o njem razmišljaš... a) Zapravljeni čas, vse je šlo narobe. b) Ocene bodo dobre, spoznal(a) sem veliko novih prijateljev, imam nove možnosti... c) Vsa leta so bila ista. 5. Napetosti so iz dneva v dan večje, zaradi tega se pogosteje spreš s prijatelji, starši... a) Ko bo konec šolskega leta, bo tudi konec nestrpnosti. Vse si bomo oprostili. b) Nihče me ne mara. c) Če so pa tečni. or a> & % 080 1234 s. 1OM pri ZPMS AKtZMACfH KnC ■ VSAK PAN OO 1Z BO ZO' Točke od 10 do 8 Zelo optimistično gledaš na življenje in se nikoli ne daš presenetiti. Poskrbiš zato, da ti v življenju gre vedno vse tako, kot je treba, zato se prihodnosti ne bojiš. Veš, da so v življenju vzponi in padci, ter tudi to, da za vsakim dežjem posije sonce. Od 7 do 5 S prihodnostjo se ne obremenjuješ preveč, raje se držiš pravila, da bo že kako in da še nikoli ni bilo tako, da nekako ne bi bilo. Za prihodnost se ne bojiš, vendar ne želiš vplivati na usodo in se ji raje prepustiš. Probleme raje rešuješ sproti. Od 4 do 0 Zaskrbljen(a) si in prepričana, da se ti v življenju godi vse samo najslabše. Si nepremagljiv pesimist in v vsaki življenjski situaciji in ob vsakem problemu vidiš vse najslabše. Naj te ne zagrabi panika, s pozitivnim mišljenjem in delovanjem lahko marsikdaj spremeniš na bolje. >N Ul Q o te oc - ‘ Ul OC 3| Qi S o cc tako kot 9. junija, ko si (oblečen v ampak to bo nekoč. Matej Zlatko! Oprosti, ker sem prišla tako na hitro in še hitreje odšla. Hvala za prijetne trenutke. Štoparka Neznanemu kolesarju! Pogosto se vračam, da bi ponovno uzrl tvoje očarljive oči, k^te , o/i Av t\ bila še H H d1 pre- C%kresbolZ Skrbmi' So l^Uro^0 vidk S* °'r°- ^ko!^0^ Vaša pisma vznemirjenja ni. Ampak kako srečna sva bila nekoč in kako sva si risala najino skupno prihodnost, ki naj bi bila povsem drugačna. Tako Pač je v tem življenju in podobno se ie zgodilo že marsikomu. Vsi preveč pričakujemo in si preveč idilično rišemo življenje. Tudi znameniti stavek »Pri meni bo drugače!« se kaj hitro razblini. Ampak vsak dan, ko pridem domov, me čaka kosilo, moje sraj-ee so vedno zlikane, otroci so čisti 'n veseli, radi smo skupaj in radi se imamo. Ugotovil sem, daje najina ljubezen postala drugačna, da se mi roke, kot te srečam, ne potijo več, in da mi srce ne bije tako hitro, ko te zagledam. Vem pa, da lahko vedno stopim v hišo, ki me bo toplo sprejela. Ljubezen si danes kaževa na povsem drug način, in ko sem to spoznal, sem bil zadovoljen sam s sabo in s svojim spoznanjem, saj sem sedaj veliko bolj zadovoljen, kot sem bil. In veš, še vedno si lepa. Še vedno te imam rad, tako kot sem te imel nekoč. Morda še bolj in sploh si več ne morem zamišljati življenja brez tebe. Še veliko lepih skupnih let! Tvoj Darko Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj ima- REBEL, d. o. o., Staneta Rozmana 3, 9000 Murska Sobota, tel.: (069)35 950 te radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5 . Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ belo z modrim) šel iz poslopja P. mimo mene do bankomata in nazaj ... ter se odpeljal. Fant s pisanimi hlačami iz Murske Sobote Irena! Videla boš, prišel bo dan, ko mi bo vseeno zate, ki imam te rad. Pozabil te bom, za vedno boš odšla iz srca. Tujka mi boš, ne bom se oziral za tabo. Vseeno mi bo zate, Uroš! Zakaj hodiš mimo mene, kot da me ni in kot da se najina ljubezen nikoli ni zgodila. Čakam te! Nekdo s črnimi lasmi Bena! Češnje so že zrele! Migi n o z a u Naj ga pustim zaradi nje? Moja prijateljica je bila že dolgo zaljubljena v Z-ja, toliko mi je govorila o njem, da je tudi meni postal všeč. Ampak jaz nikoli nisem bila zaljubljena v njega. Enkrat smo se spoznali z njim in po tistem smo se veliko družili. Z. se je z mano veliko pogovarjal, več kot z mojo prijateljico. Tudi meni je bil vedno bolj všeč in potem me je vprašal, ali bi z njim' hodila. Jaz sem rekla »ja«, potem pa je bila moja prijateljica zelo jezna name in mi je povedala, da sem jo izdala. Z. mi je povedal, da sem mu jaz bolj všeč kot ona in da on ne bi rad hodil z njo. Zato mislim, da nisem naredila nič narobe. Kaj naj storim, hudo mi je, ker se je prijateljica z mano sprla, Z-ja pa ne bi rada pustila. Help! S. Draga S.! Včasih se nam res zgodijo stvari, ki nam samo zapletajo življenje. Zaljubila si se prav v tistega, v katerega se ne bi smela. Ampak ljubezen je taka in velikokrat ne izbira. V tej zadevi je najhuje, da si se zaljubila ravno v simpatijo tvoje prijateljice. Zato ni prav čudno, da ti je prijateljica zamerila, verjetno bi ji tudi ti. Ker pa ti vajino prijateljstvo veliko pomeni, se moraš sama pri sebi vprašati, koliko ti je res do tega fanta in koliko si ga želiš, ker sta pač o njem veliko govorili. Če si se vanj že zaljubila in ga imaš rada, ga ne smeš (( pustiti, prijateljica, če je prava, pa ti bo to sčasoma oprostila. Konec koncev Z. ni edini fant na tej obli. Starši ml ne pustijo Imeti punce! Star sem 16 in do sedaj sem se kar dobro razumel s svojimi starši. Ubogal sem jih in vedno delal tako, kot so mi povedali. Zadnjič pa sta ugotovila, da sem zaljubljen in da imam punco. Zaradi tega sta bila zelo jezna in sta nasprotovala, da hodim z njo. Hudo pa mi je tudi to, daje sploh ne poznata in sta proti njej. Pravita, da se ne bom imel časa učiti in da mi bodo po glavi hodile samo neumnosti. Pravita, da še ni čas za to in da je moja prva naloga učenje, ne pa letanje za puncami. Kaj naj naredim, da me ne bi obravnavala kot otroka? Tej Dragi Tej! Za svoje starše, pa če to želiš ali ne, boš vedno samo otrok, tudi ko boš star 50 let. Res je, da ljubezen včasih destruktivno deluje na naše delo in nas tako okupira, da ne moremo misliti na nič drugega kot samo na tistega, v katerega smo zaljubljeni. To pa še ne pomeni, da lahko starši odločajo in upravljajo s tvojimi čustvi. Ljubezen pride nepričakovano in je ne moremo prestaviti. Vseeno ti svetujem, da vzdržiš do konca šolskega leta, da ga končaš s kar se da dobrimi ocena-j j mi, med počitnicami pa ti starši ne 7 bodo mogli braniti ljubezni. Kaj je kakšen teden v primerjavi z dolgimi počitnicami! 22 DOBRO JE VEDETI __________ 17. junij 1999, OVEN DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI BIK Ali uspešno obvladujete svojo telesno težo? (1) Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dozorijo. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo zato še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo zate! On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa je dejstvo, da brez tve-' ganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav. Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on. Zanemaril boš poslovno plat življenja. Ona: Poskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, daje on popolnoma drugačen, kot pa si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo naravnost v zdi, saj se lahko zid podre ... On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot pa si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice. Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Kritično obdobje je sicer za teboj, vendar pa ti sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš ustregla. Toda pazi se! On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse levzraku ... Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil priložnost. On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo te bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boš prepričal o nasprotriem. Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem zunaj vseh tvojih pričakovanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno ti bo razplet še kako všeč. On: Ona ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušil vse dosedanje življenje. Poskusi z neke vrste kompromisom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene. Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar že dolgo načr-\ tuješ, pri tem pa boš prišla navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj podobnega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi smetano, dokler je je še kaj. On: V nekaterih stvareh si vse preveč prepričan vase, kaj lahko pa se ti zgodi, da se ti bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govori in več delaj, saj bodo tvoja dela govorila kar sama od sebe. Ona: Le kako si zamišljaš partnerjevo zvestobo, ko pa vendar dobro veš, da mu svoje enostavno ne moreš zagotoviti. Prijeten znanec ti bo všeč že na prvi pogled, kasneje pa bo sledilo še vse kaj drugega... On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš, ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le eno, na dveh stolih se ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si že pred časom začrtala. Ponudbo pa kar sprejmi. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetne situacije. Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti prav koristno obrestoval, če ne, bo lahko prepozno. On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je ali je sedaj tudi pravi trenutek. V primeru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. Debelost in hujšanje ogled v zrcalo vam kaže, da lanska garderoba ne prihaja več v poštev. Tudi tehtnica razkriva slabe novice. Je teža, ki ste jo pridobili, le nedolžna »razširitev srednjih let« ali bi vas morala skrbeti? Kje je meja med »prijetno zaobljenostjo« in »kilogrami za srčni infarkt«? In kaj sploh je zdrava telesna teža? Telo potrebuje hrano za toploto, gradnjo in obnovo tkiv ter oskrbo z energijo pri vzdrževanju življenjsko pomembnih kemičnih in telesnih funkcij. Energetske potrebe se razlikujejo pri ljudeh podobne višine, rasti, starosti in spola. Če jemo več, kot potrebujemo za energijo, ki jo trošimo, telo skladišči presežke kot maščobo. Če maščobno tkivo postane očitno, lahko veljate za »debelega« človeka. Kaj je torej debelost? Debelost je čezmerno povečanje telesne teže na račun povečanja de- leža telesnega maščevja. To se lahko poveča zaradi povečanja števila maščobnih celic, v katerih se maščobe shranjujejo, ali pa zaradi povečanja celic, ne da bi te postale številnejše. O čezmerni telesni teži govorimo, kadar posameznikova teža presega »idealno« do 20 odstotkov. Če pa telesna teža presega »idealno« za več kot 20 odstotkov, govorimo o debelosti. Svojo težo boste lahko ovrednotili na podlagi Indeksa Telesne Mase (ITM), ki ocenjuje vašo telesno težo in je merilo telesnega maščevja. ITM lahko izračunate tako, da telesno višino (v metrih) pomnožite samo s seboj, nato pa telesno težo (v kilogramih) delite s to dobljeno vrednostjo. Npr.: če tehtate 68 kg in ste visoki 1,65 m - 1,65x 1,65 = 2,72 68: 2,72 = 25 (ITM) Zdravo območje ITM je med 19 in 25. Če ste blizu zgornje meje ali imate ITM prek 25, poskusite shujšati Korenčkova kremna juha Ribezove rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Nadevana petelinja prša z lisičkovo omako Široki rezanci s skuto Olupljena paradižnikova solata Korenčkova kremna juha 400 g korenja, 100 g čebule, 50 g zelene, 20 g peteršilja, 30 g masla, 10 g moke, 10 cl smetane, sol, poper, muškatni orešček, limonin sok, 1,5 I perutninske osnove -Maslo v kozici razpustimo, na njem prepra- žimo na rezance narezano čebulo, korenje, peteršilj in zeleno. Ko zelenjava ovene, pomokamo in med stalnim mešanjem pražimo še 3 minute. Zalijemo s perutninsko osnovo, premešamo, začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom. Kuhamo do mehkega. Nato vse skupaj prepasiramo, damo nazaj v kozico, z metlico gladko razmešamo, prevremo, po potrebi začinimo in dodamo kislo smetano. Če je juha presladka, jo okisamo z limoninim sokom. Juho serviramo z rezinami prepečenca. ■ Nadevana petelinja prša z lisičkovo omako 720 g petelinjih prsi, 80 g prešane šunke, 60 g špinačnih listov, 1 jajce, 20 g belih drobtin, sol, poper, majaron; 120 g lisičk, 50 g čebule, 10 cl belega vina, 5 cl olja, 15 g masla, 10 g moke, 10 cl smetane, zelen peteršilj Iz petelinjih prsi narežemo zrezke, jih na deski rahlo potolčemo, in popramo. Zrezke premažemo z razžvrkljanim jajcem. Na premazane zrezke damo rezino prešane šunke, ponovno premažemo z jajcem, potresemo z drobtinami, prekrijemo z blanširanimi špinačnimi listi, ponovno premažemo z jajcem in potresemo z drobtinami. Vse skupaj zvijemo v rulado. Konice pritrdimo z zobotrebci. Med tem časom v kozici segrejemo olje, na katerem opečemo ruladice. Opečene damo v drugo kozico. Na preostanku maščobe prepražimo čebulo, dodamo na lističe narezane lisičke. Vse skupaj pražimo, da postane aromatično, nato zalijemo z belim vinom, prevremo, zalijemo z 20 cl vode, dodamo , Petelinje ruladice in vse skupaj dušimo do mehkega. Omako zgostimo z masleno kocko (moko in maslo gladko zamesimo in damo med gobe). Na koncu dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Široki rezanci s skuto 280 g širokih rezancev, 100 g sveže skute, 30 g masla, 3 cl olja, sol V slanem kropu skuhamo rezance, ki jih odcedimo in splahnemo z vodo. Med tem časom, ko se rezanci kuhajo, pripravimo preliv, in sicer: mešanico olja in masla segrejemo, dodamo skuto, na rahlem ognju prekuhamo in solimo. Dodamo široke rezance, premešamo, segrejemo in serviramo. Olupljena paradižnikova solata 700 g paradižnika, 4 cl olja, sol, zelen peteršilj Paradižnik operemo, položimo za 10 sekund v vrelo vodo in olupimo. Olupljenega narežemo na tanke rezine in damo v skledo. Začinimo s soljo in oljem. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ribezove rezine 250 g moke, 120 g sladkorja, 120 g margarine, 2 jajci, 1 vanilin sladkor, 1 /2 pecilnega praška, 150 g ribezove marmelade, 500 g ribeza, 3 jajčni beljaki, 100 g sladkorja Med presejano moko zmešamo pecilni prašek. Dodamo razdrobljeno margarino, sladkor, jajce in vanilin sladkor. Na hitro pognetemo v krhko testo. Na hladnem pustimo stati 20 minut. Testo na pomokani deski razvaljamo na centimeter debelo. Testo krpo položimo na pomazan pekač. Testo v pekaču premažemo z ribezovo marmelado in spečemo do polovice. Nato testo vzamemo iz pečice in ga potresemo z opranim in osušenim ribezom. Po ribezu rahlo premažemo sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli sladkor. Damo nazaj v pečico in pečemo nadaljnjih 25-30 minut pri temperaturi 150-170 °C, da sneg svetlo zarumeni. toliko, da se bo indeks zmanjšal za eno ali dve enoti. Poleg ITM dajeta boljši vpogled in možnost ovrednotenja teže še razmerje med obsegom pasu (npr.: 68 cm) in bokov (npr.: 95 cm) - 68:95 = 0,71 (pri ženskah naj bi bilo to razmerje manjše od 0,8, pri moških pa manjše od 1) ter osebna in družinska zdravstvena zgodovina. Statistični podatki zavarovalnic in zdravstvenih organizacij kažejo, daje debelost povezana z nevarnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, možganska kap, koronarna arterijska bolezen, motnje v delovanju ledvic in žolčnika ter nekatere vrste raka (na debelem črevesu, danki), neposredno pa prispeva tudi k visokemu krvnemu tlaku. Zelo debel človek, ki ga je potrebno operirati, predstavlja tudi dokaj resen problem za kirurge in anesteziologe pa tudi porod pri predebeli ženski je lahko posebno težak. Večina ljudi lahko obvladuje problem debelosti sama, včasih pa se je potrebno posvetovati tudi z zdravnikom. Kako si pomagate sami? Glede nato, da sta poletje in kopalna sezona pred nami, vam pa ogledalo in tehtnica kažeta odvečne kilograme, je mogoče ravno sedaj pravi trenutek, da storite kaj dobrega sami zase. Raziskave dokazujejo, da je redna telesna dejavnost, združena z zdravimi prehranskimi navadami, najučinkovitejši in najbolj zdrav način za obvladovanje telesne teže, ki ga morate čimprej vključiti v svoj življenjski slog. Vsak dan se srečujemo z velikim’ številom ponudb prek oglasov, v katerih nam ponujajo »čudežne načine hujšanja«. Vendar bodite realni in verjemite, da pri hujšanju ni »čudežnih« poti. Razne udarne diete, s katerimi poskušamo doseči velike izgube teže v nekaj dneh, ne pomagajo, saj z izstradanjem izčrpamo le zaloge glikogena in vode, pri tem pa izgubimo le malo maščobnega tkiva. Po dieti zaužita hrana nam izgubljene zaloge kaj hitro spet napolni in teža se povrne. Zato ne poskušajte doseči velike izgube teže v nekaj dneh, ampak naj bo vaše vodilo »počasi, vendar vztrajno«. Zavedati se morate, daje postopno izgubljanje teže bolj zdravo in zagotavlja dolgotrajnejše ohranjanje dosežene teže. Primerna hitrost hujšanja je 1,5 do 3 kg v treh tednih. Vaša dieta naj bo uravnotežena, energijska vrednost hrane pa naj znaša dnevno od 6300 do 8400 kJoulov (1500-2000 kalorij). Izogibajte se mastnim in sladkim jedem z visoko energetsko vrednostjo, izdatneje pa uživajte sadje, zelenjavo in polnozrnate žitne izdelke (tudi kruh iz moke z otrobi). Vsak dan popijte vsaj 1,5 litra vode, saj voda dobro blaži občutek lakote, obenem pa preprečuje zaprtje, ki je med hujšanjem pogosto. AA URŠKA SO^ Čaj za hujšal Pomemben je tudi ca pored obrokov. Edenn l . ših pripomočkov pn h kontroliramo vse, ra hrano zaužijemo samo o presledkih. Če bl ne jejte med obroki!^ J zavedajte, koliko P°J® iite^ časi in hrano dobroph.flatiz^’ pomembno prihranl' jte# nami). Vendar pa ne P°za šati se ne da sede-■ Redno se gibajte n javnosti, v katerih । . 30 minut aerobne krat tedensko lahko o meni vaš videz. Za o te, plavajte, loparjem. Vedite, -gpat^ hoje na dan dela cu poj# gledanju televizije^ * stoječe kolo. ,n|ateleslj Poleg uravnavanji j redna telesna dei® ^i,^ tudi nevarnost vec o razpoloženje in p0 do sebe, s tem pa kakovost življenja- dnameC\. Danes kar nekaj metod razmerju, sP^te|es^ navad, program zaZdA zdravili, ki zrna J večajo P^^Lativ^ učinkov) ter za P j želodcu ali č^e^anja^ vanja primerne vam poleg PreJop |eSne navad ter ustrezn* 5epre . v lekarnah na,^h>”l obliki čajev in cajn tkov, sirupov, sul,kisovamla strah V®’CesaJih ^l, 8V|i°, da 'k°nec kon-80 ®e vsi prišli letalskem en,U'Aero-pripravi! akrobatski kabini- 'Triglav, 'Ivh mem°. d^Žbi?8'družbi \%li Ropajočih ^k?Un^ ®Or ^rir>ski r V'i’Z|etaii n Ste 'ahko kar P°b'ranie 'bralnih, ultralahka in druga letala. Med drugimi bodo v programu sodelovali tudi padalci, zmajarji, balo-narji, helikopterji in vsi, ki znajo leteti. Pri vsem tem res ne bi bilo najbolj udobno sedeti v letalu in z lastnim želodcem doživljati te akrobacije in mnogi bi raje pobe- pravljajo še kup presenečenj, ki jih ne smemo izdati. Morda boste prav vi med tistimi, ki se boste znašli na nebu. Strah res ni prijeten občutek, ampak v soboto, 19. junija, bo na letališču prava priložnost, da najdete odgovor, česa vas je strah pri letenju. A.'NANA RITUPER RODEŽi Brezplačno parkiranje na letališču^ Kje pa so nas našli? □ esni breg Mure je vedno slovel po velikih in lepih kmetijah, čeprav smo tako skupaj in loči desni breg od levega samo Mura, obstajajo velike razlike. Zaradi različne oblasti, zaradi dednega prava in tudi zaradi drugih življenjskih okoliščin, vsa ta podedovana dejstva pa so vplivala na to, da se podeželje ni razvijalo enako. Zato tudi kmetij v Pomurju ne moremo vrednotiti in ocenjevati po istih kriterijih, čeprav je odločilen in prav gotovo najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na razvoj kmetije in podeželja, prav človek, ki je kmetijo dobil v roke. Prva kmetija, ki smo jo letos obiskali, je bila v Okoslavcih pri Korošako-vih, ki so že naši stari znanci in so lani dobili tudi nagrado za arhitekturo. Čeprav je od obnove preteklo že osem let, njihova hiša res pade v oči. Povedali so, da bi že zdavnaj potrebovala obnovo, ampak ne morejo in ne morejo najti takega mojstra, ki bi se kakovostno lotil dela. Korošakovi, ki so Radio Murski val in gasilsko društvo Branoslavci organizirata v soboto, 10. julija 1999, ob 14.00 ob Gajševskem jezeru območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. Podpisani naslov: telefon doma: _ _ i. avtor ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE PRIJAVNICA , rojen bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: naslov skladbe naslov skladbe avtor Seznanjen sem s pravili tekmovanja. | Kraj In datum podpis Prijavijo se lahko harmonikarji, ki igrajo na diatonično harmoniko (»frajtonarco«). Izpolnite priloženo prijavnico in jo do ponedeljka, 5. julija, pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota s pripisom Za zlato harmoniko Ljubečne. Prijavite se lahko tudi po telefonu, številka je 33 016. imeli ravno obisk iz Kanade, so si poleg stare hiše zgradili tudi novo, ampak vsi so raje v stari hiši, novo pa imajo, če kdo pride in prespi. Stare hiše imajo pač svojo dušo. Oglasili smo se tudi pri družini Miki v Blagušu, ki ima znamenito kroniko kmetije, že daleč nazaj so namreč njihovi predniki zapisovali, koliko živine so imeli, koliko pridelka, kaj so prodali in še marsikatere malenkosti in zanimivosti so zabeležili. Moram priznati, da smo se lansko leto kar namučili, da smo jih našli na tistem idiličnem kraju, letos pa smo jih našli »sprve«. Pri našem raziskovanju pogosto ugotavljamo, da so kmetije vedno na najlepših mestih. Že nekoč so vedeli, kam je potrebno postaviti hišo, kje sonce vzhaja in kje zahaja, že nekoč so vedeli, da je pomembna tudi kakovost življenja. Na prav takem mestu so svojo hišo zgradili Vukovi v Terbegovcih. »Kje pa so nas našli?« so bili presenečeni Muhičevi v Biserjanah in nam takoj v en glas povedali, da naj z njimi še malo počakamo. Tudi oni so zgradili novo hišo in veliko je še malenkosti, ki jih morajo urediti, so razložili. V stari hiši je že začelo zmanjkovati prostora, kajti družina šteje osem članov, in pohvalijo se lahko, da imajo tri otroke. Gospodinja nam je povedala, da imajo časa vedno manj, in se spomnila, kako so imeli nekoč rože še na hlevih. Izvedeli pa smo tudi, da si letos še najbolj želijo, da bi lahko družina za nekaj dni odpotovala na počitnice. Kmetija in živina jim namreč to preprečujeta, letos pa so razmere tako »ugodne«, da bi jim morda po petih letih vendarle uspelo kam oditi. Naključje je hotelo, da smo se kmalu za tem ustavili pri družini Golnar ali po domače pri Danfarovem Pepeku, pri katerem so Muhičevi kakšno uro nazaj stiskali med. Tudi pri njih je vedno polno dela, ampak tu in tam si z Muhičevimi vendarle najdejo čas, da se udeležijo kakšne konjske dirke ali si vzamejo kakšno urico za obisk. Danfarov Pepek, kot imenujejo očeta, ker je imel nekoč prvi »danfar« ali po prekmursko »ma-ganjar«, se nam je najprej skril. Potem pa smo se z njim zapletli v zanimiv pogovor, kako je nekoč z njim po vasi in še dlje hodil mlatit žito. Pri Rantašovih v Kupetincih so nas najprej povprašali, ali potrebujemo tudi zemljiškoknjižni izpisek in kakšne druge papirje, pa smo v en glas odkimali, da smo prišli samo na obisk in da od njih pričakujemo le nekaj pozornosti in pripravljenosti za pogovor. Potem so se nas takoj razveselili, Sandi in Nina, ki sta bila že pripravljena za spanje, pa sta razkazala kmetijo. Komisija za naj... kmetijo je bila prav zadovoljna z opravljenim delom, saj šest kmetij nismo obiskali v enem dnevu, kar pomnimo. Ne kar pomnimo, nikoli. A. NANA RITUPER RODEŽi 17. junij 1999, Ime in priimek: Naslov: ___ 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 25. junija 1999. UJ moteli |W| TMa si pa spejvfe pa ^iijčba: Tog&nte, ge sunce doj ide, se do? ta ga Bftejge šbaftj, viita b nan nouvi den p/tijde, modftijo mo vidft te mij. 4 Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke o. 6.1999}: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Cveto Cvetko, Štefana Kovača 3, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Domen Gujtman, Brezovci 48, 9201 Puconci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Bojana Cizerl, Koračice 3, 2258 Sv. Tomaž pri Ormožu Ladislav Gal, Kamovci 49, 9223 Dobrovnik Zoran Feliks, Veščica 8 b, 9240 Ljutomer Metka Virag, Mladinska 17, 9233 Odranci Franc Kamnik, Ditingerjeva 14, 2390 Ravne na Koroškem Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Med reševalce bomo razdelili REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 3.6. ’ 1999: SNAKA RIVER, TANA- NARIVE, DEVETDESET, LET, JO, KNEZ, VARICA, ZAGREB, SPOMIN, KUKOČ, SPLETIČNA, LOKAL, FAROS, RAA, LOK-RUM, UGANKAR, ARMANI, STRANKA, GONDOLA, CERDA, MOI, AL, AJ, ENI, CANTO, SARNEY, EO, NALOG, I0, NRAVI, CLARUS, KARAVANA, INTENZIVNOST, AKI, ATENA, COATES, IKS, BAŠ, KOR, GEA, Ml, KSENON, IZID, ROMAR, PANTER, EIRE, NEMEC, DAVORIN JENKO, CEV, ANALI, ALA-SKA, ANNAN, AHA Z « ca LU cc. o >o fVMAVM HA ŠitVilKE. HA VSAK) STRMI &KčWT0 mm EJ) W2EPE?! Tl TEMU viš ra ?/ c* cn |/A1 o.ALL.. Sl^ORl. KF kosA? 2 OD- ŠRAUE NAJETA DELAVKA NA KMETIJI MONGOLSKI VLADAR SOL OLJNE KISLINE pripadnik ESENOV PREŠERNOVA PESEM majhna JAT* ČEHOV anton_ tekočina VŽILAH^. TROlEJ' BUSH1 tOKOVN' ODJf'* ROBERT graves^ potočna ŽIVAL _ Qenau poumni ^efa, bab je bifcu, gda smo bi&j pod Jlugovta. Qda so guča^ se bencin nede pod/tabšo, te smo vsi gnaft, ba v b/tatbon ceno gdignejo. našoj mfodoj samoetojnoj d/igaviei smo dugo gdrgaft, ba je cena bencina os davnin so pa novine napisafe pa nadla je doj dah, ba cena bencini nede sfa goJ- smej počo, iteboč: »^ačnofo se je.« Ta se je nej gmejšo. .^ij Tencin je d/tabši, s ten pa jabo gnani sp/tem^jajoči' stansbi učinbL guča aft de pa ganema/dljivo maja, p/tavijo ovi ggo/taj, šte/ii si boubše p^e P zKak de ^ajn viita, do cejne doC, pte do vetke, de standa/id šou gon. 7) e gmetno gd/igati vse tou, nan p/ieveč bifeu bi ftpou. ^daj ndn pa ide na sfobže, nibdb gdaj še ciigfe d«gL bab de vee Itita šh k gda vajeti g ftoub te spist'- j jjo 9CI,' ^D/tabši bengin de, wesoe e vsi mo bfteg posh, de stan 0 U4o pasft se v t/tavi ftpow pa ^ujcbaft pesem si tou- a-1 TA I^KSAJA W\vSC SKOPFUSTlL B>VMFO f PRI HlRU ? PICA, Mf PA KOZA > ?IG4 / JE RIT Tl Sl B . RjrlUKMM SlMJORl .1 PlCA.c^FO ? FRMKO minb... w 99 Petek, 18. 6. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.20 Samo posest, italijanska drama 12.05 Resnična resničnost 13.00 Poročila, vreme, šport 14.35 Po domače 15.25 Letni koncert APZ Tone Tomšič » 16.90 (Ne)znani oder 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport' 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, kultura, vreme 22.40 Šport 23.30 Polnočni klub 0.40 Koncert orkestra Zagrebške filharmonije TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 13.35 14.35 16.10 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.05 21.05 22.55 23.40 0.30 1.50 Videoring Doktor Finlay, škotska nanizanka Scapinove zvijače, gledališka predstava 35-letnica ansambla Lojzeta Slaka Bilo je nekoč za Kitajskem, hong. film Aliča, evropski kulturni magazin Vzhajajočemu soncu naproti, port.serija Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče Videoring Z M. Palinom okoli oceana, serija Natalia, francoski film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Gode 10-07, kanadska nanizanka Sharman, angleška nanizanka Športni program pop tv 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Lesket, ameriška nadaljevanka, 3/4 - 14.20 Brez zapor - 15.30 Ograje našega mesta, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Moja mačeha je z drugega planeta, ameriški film - 22.00 Dosjeji X, nanizanka - 23.00 Tik pred zločinom, nanizanka - 0.00 Nove Emanueline pustolovščine, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, risanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Zaročenec ali tudi prijatelj - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Zaljubljen do ušes, ameriški film - 22.08 Kvantni skok, nanizanka - 23.00 Airvvolf, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno • razvedrilno -Intervju - Navigator -16.00 V bolnišnici, nanizanka - 17.00 Oče In sin, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Zgodba s temne strani, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Tv-pika: Resnica o vinu - Brez šminke: Oriana Girotto Cavazza - 23.00 Halifax, nanizanka STUDIO AS 10.30 • Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz mestne občine Murska Sobota,17,00-Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (108. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (108. del avstralske nadaljevanke), 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop, 23.45 - Erotika, 01.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašanja iz Azije: Smrt - 20.45 Glasbena oddaja - 22.00 Opazovanja - 22.30 Večer z Željkom Ogrestom TVFf»VASKA2 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 18.00 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Foxov filmski večer: Rojen za dirke - 22.50 Fatamorgana TV MADŽARSKA I 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik - 12.30 Saint Trapez, na- • daljevanka - 13.25 Romanca ogrlice, nanizanka - 14.25 Zakladnica - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 18.50 Sončni mrk - 19.00 Skrivnosti zračnega oceana - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nanizanka - 21.00 Vključujemo Vigado - 22.00 Posebna poročevalka -22.40 Aktualno - 23.10 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje -12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Druga možnost, ameriški film (č.-b.) - 15.30 Vino in oblast - 17.00 Nihče ničesar ne ve, češki film (č.-b.) - 18.15 Dvopičje, gala koncert - 19.05 Dharma in Greg, nanizanka - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000, kraljevska mesta - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Poraz, tv-film - 22.40 Globoka voda ■ TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Obalna straža -10.15 Rdeči eskadron, vestern - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta -18.39 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Smrt ji pristaja, filmska komedija - 21.55 Arahnofobija, srhljivka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Univerzum - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Na prizorišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy EUROSPORT 11.30 Avto-moto šport - 12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm -15.00 Tenis: četrtfinale v Eastbournu -16.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos četrte etape (Bellinzona-Chiasso, 167 km) - 17.00 Kolesarstvo: dirka po Kataloniji, posnetek prve etape (Universals Port Aventura-Tortosa) - 18.00 Tenis: četrtfinale v Hertogenbosschu -19.00 Motociklizem, posnetek kvalifikacij 250 ccm - 20.00 Pogon na štiri kolesa, posnetek z Islandije - 20.30 Tovornjakarji - 22.00 Bowling - 23.00 Motociklizem - 0.00 Ekstremni športi -1.00 Gorsko kolesarstvo TV SLOVENIJA 1 9.35 Don Kihot, risana nanizanka 10.05 Izvrstna ekipa, francoski film 11.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Turistična oddaja 13.25 Petka 14.40 Gypsy, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Svet čudes, avstralska serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Kdo je na vrsti, ameriška nanizanka 21.00 Slovenska popevka'99, prenos 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Življenje z Rogerjem, ame. nanizanka 23.40 McCallum, angleška nanizanka 0,30 Enoroki boksar, hongkonški film TV SLOVENIJA 2 9.25 Videoring 9.50 Zlata šestdeseta: Lado Leskovar 10 45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.40 Davov svet, ameriška nanizanka 12.05 Pearl, ameriška nanizanka 13.00 Šport 18.00 Teniški magazin 18 25 Kolesarstvo za VN Kranja 18.45 Seul: Pred odločitvijo o domačinu ZDI leta 2006 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 2Q75 Jane Eyre, francosko-ameriški film 22J5 Cikcak 22.45 Sobotna noč, Chris Jones, Melissa Etheridge g.45 Srhljivo, avstralska nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Reboot, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Doktor Seuss, risanka - 9.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 9.30 Batman - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Računalničarji, nanizanka -11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Parker Lewis, nanizanka - 12.00 1, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev -13.00 Sabirna, mlada čarovnica, nanizanka - 13.30 Hollywoodski portreti: Tom Hanks - 14.00 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 15.30 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 16.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 17.30 Pop'n’roll, glasbena oddaja - 18.20 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.15 24 ur -20.00 Princ plime, ameriški film - 22.20 Rt strahu, ameriški film - 0.35 Mulhollan-dski hrib, ameriški film - 2.35 Vsak dobi, angleško-ameriški film KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Kri ni voda, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Meego, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Peta opica, ameriški film - 16.00 Zaljubljena družabnika, ameriški film - 18.00 Odklop -19.00 Lovec, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nanizanka -22.00 Sova, ameriški film - 23.40 Cestni bojevnik, nanizanka - 0.40 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Tv-pika: Resnica o vinu - Brez šminke: Oriana Girotto Cavazza - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Rangers, nanizanka - 16.00 Kako poročiti milijonarja, ameriški film -18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Radijska postaja, nanizanka -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Maxie, ameriški film - 22.00 Odpuščena, ameriški film - 0.00 Sreča pa taka, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Sosedje (108. del avstralske nadaljevanke), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 17.50 -Najspot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (108 . del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Soseska strahu, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.10 Dnevi gneva, italijanski film -15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.20 Briljantina -16.10 Velike pustolovščine 20. stoletja -17.05 Micki in Maude, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Noč nad Manhattanom, ameriški film - 22.10 Opazovanja -22.45 Polnočna premiera: Kralji travnatih gradov - 2.05 Pearl, nanizanka - 2.30 Nočna past, ameriški film TV HRVAŠKA 2 11.55 Koledar - 12.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka -15.40 Črno belo v barvah -16.30 Francoski film petdesetih: Noč nad Parizom -17.50 Obzorja divjine, serija -18.20 V Medžimurju, glasbeno-dokumentarna oddaja -18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Inteligenca živali, serija - 21.00 Mednarodni otroški festival Šibenik '99 - 22.05 Pesmi Podravine in Podravja TV MADŽARSKA 1 11.05 Tropska vročina, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Evrominute - 12.15 Saint Trapez, nadaljevanka - 13.25 Otok metuljev, nanizanka - 14.20 Po sledeh Hi-tchocka, kriminalka - 16.00 Delta 2000 - 16.30 Kviz - 17.00 Telešport, nogomet -18.50 Sončni mrk - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kumara -20.20 Satelit - 21.00 Nemi očividec, nanizanka - 22.45 Madžarska specialna olimpiada, gala - 23.45 Pogovori ob koncu tisočletja: Z. Galantai, zgodovinar znanosti TV MADŽARSKA 2 8.00 Za kmetovalce - 9.00 Aktualno - 9.30 Okno v Evropo - 11.30 Za otroke - 13.35 Zgodovina književnosti -14.00 L. Vasarhelyi, portret - 15.05 Narodne vrednote: Eszter-gom, zakladnica - 15.15 Varstvo mest - 16.05 Razpad monarhije, 6. del - 16.45 Domoznanstvo -17.00 Zvezdniški intervju: Scorspions -17.30 Od blizu - 18.00 Maliki, slike Pala Veressa - 18.30 Dharma in Greg - 19.00 Nepridipravove dogodivščine -19.30 Pravljice -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Šestilo - 21.10 Vodni policisti, nanizanka - 21.30 Zabavni magazin - 22.30 Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin TV AVSTRIJA1 10.15 Ena, dve ali tri -10.40 Smrkci -10.55 Disneyev festival - 12.10 Skoraj popolna -12.35 Nick Freno - 13.00 Princ iz Bel Aira -13.20 Policijska akademija - 14.05 Sabrina -14.30 Dawsonov potok - 15.20 Beverly Hills 90210 - 16.50 Srček -17.40 Poroka leta, prenos - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Forrest Gump, film - 22.30 Zaščitni jopič, akcijski film - 0.00 Joy - Tempelj strasti, erotični film TV AVSTRIJA 2 11.25 Začelo se je v Neaplju, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Halo, taksi, filmska komedija - 14.40 Bavarca v haremu, filmska komedija - 16.00 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Oh, ti moja Avstrija, prenos iz Knit-telfelda - 22.15 Poročila - 22.20 Vse je komedija - 0.05 Čas v sliki EUROSPORT 10.30 Gorsko kolesarstvo -11.00 Tovornjakarji -12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij -13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm - 15.00 Tenis: polfinale v Eastbournu -16.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos pete etape (Bellinzona-Grindelwald, 171 km) - 17.00 Atletika: Super liga v Parizu, prenos - 18.00 Tenis: polfinale v Hertogenboschu - 19.00 Motociklizem: kvalifikacije 250 ccm - 20.00 Atletika: Super liga v Parizu - 21.00 Nogomet (ž.): ZDA - Danska - 23.00 Boks - 0,00 Motociklizem - 1.Q0 Nogomet: Musič lndustry Soccer, posnetek iz Londona /v 9.30Ljubezenske vez/, nadaljevanka - /0.20Preciosa, nadaljevanka - //. /O Prevare, 4^4^. fr nadaljevanka - /2.00 Umor, je napisala, nanizanka - /3.00Nevarne dirke, nanizanka -/4.30 Hu/kove avanture, nanizanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 24. 6. 1999 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, na-“ “ daljevanka - 19.1524 ur - 20. OO Puščavski ogenj, italijanska mini serija - 1. OO 24 ur irrutnsM /3.55 Ko/edar - /4.05 Upor na /adji Bounty, ameriški fi/m - / 7.00 Sto/etje, serija /8.05 Hugo - /8.30 Prijate/ji, nanizanka - /9.00 Hrvaška danes - /9.30 Dnevnik -20. /O Kviz - 20.30/ncantesimo, nadaljevanka - 2'1.20 Popolna tujca, nanizanka - 2/.50 DosjejiX, nanizanka - 22.35 Reševalci, nanizanka TV SLOVENIJA 1 10.50 Otroška oddaja 11.35 Boj za obstanek, angleška serija 12.25 Življenje slovenskih vasi: Krkavče 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Očetje in sinovi 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 17.35 18.00 18.10 18.30 19.30 20.05 21.00 21.40 Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Znanje je ključ Zenit Dnevnik Tednik TV Poper Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Portret Draga Jančarja TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 VVildbach, nemška nanizanka 11.20 Ekstremne avanture 11.45 Filmski triki 12.10 13.05 15.15 15.40 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nadaljevanka Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Jane Eyre, koprodukcijski film Po Sloveniji Doktor Finlay, škotska nanizanka Kolo sreče Videoring 35-letnica ansambla Lojzeta Slaka Odkritje spomenika Rudolfu Maistru Ogledalo, iranski film Sovražnikov sovražnik, Šved. nad. KANAL A 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 0.00 Glava družine, nanizanka - 0.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Čas velikih sprememb - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit' nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkanje - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.20 Dvojni morilec, ameriški film - 0.15 Petek, trinajstega, nanizanka -1.15 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 20 let Območne obrtne zbornice Gornja Radgona - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Misija v Vietnamu, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Izidor Horvat • Izak - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Ponovno med rojaki v Betlehemu - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes -informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo.%1.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 21.45 Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Bcach, nadaljevanka -13.15 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 O klasični glasbi -15.00 Kosovska kriza - 15.10 Poslovni klub - 16.05 Otroška serija - 17.05 Poročila -17.20 Jalna, serija -18.10 Ra-' dost srcu in veselje duši - 18.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bajeslovni zakladi, dokumentarna serija - 21.10 Kviz - 21.45 Francoski film petdesetih: Demoni -23.45 Opazovanja - 0.10 Identifikacija neke ženske, italijanski film - 2.15 Poročila TV klADZARSKA 1 I1.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Rondo, za manjšine - 14.25 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 15.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 15.00 Program madžarskih Židov -18.20 Novi verski tednik - 18.25 Risanka - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto - 20.35 Kviz -21.00 Portreti kriminalcev - 21.35 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno TV MADŽARSKA 2 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magi-ster - 14.00 Otroška matineja - 15.30 Vino in oblast - 16.50 Odprti studio: Balkan Expres - 17.00 Za manjšine - 17.55 T. I. R„ nanizanka - 19.00 Naravno zdravilstvo -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.00 Sen kresne noči, gledališka predstava TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Obalna straža - 9.50 Marilyin Monroe: Resnična zgodba, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver -15.35 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.10 Zvezdna vrata - 21.55 Dosjeji X - 22.45 Absolutno Resetarits - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.05 Smrtonosni denar, prvi del TV-filma - 10.45 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji • 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Univerzam - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Čikaški sinovi EUROSPORT 8.30 Gimnastika - 10.00 Nogomet: legende EP - 11.00 Tovornjakarji - 11.30 Avto-moto šport -12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm -15.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos zadnje etape (Coire - Winterthur, 222 km) - 16.00 Formula 3000, posnetek iz Neversa - 16.45 Formula 3000, prenos iz Neversa - 17.30 Motociklizem: posnetek kvalifikacij 250 ccm - 18.30 Motociklizem - 19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet (ž.) - 22.00 Boks: Chris Byrd (ZDA) - Jose Ribalta (Kuba) - 23.00 Motociklizem - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Motokros RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11 .OO Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. e SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - T2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem-18.15 Mali oglasi-19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21 .OO Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - i 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 1 5.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ■o«waK» Nedelja, 20. 6. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 Pika Nogavička, nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pevski tabor Šentvid pri Stični 14.10 Slovenska popevka'99 16.00 Potepanja 17,00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Po Sloveniji, dokumentarni film 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport 22,50 Riverdance v New Yorku, irska plesna skupina 23.50 Po Sloveniji, ponovitev 0.20 Potepanja, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 Videoring 9.30 Peščeni grad, slovenski film (č.-b.) 11.00 Cikcak 11.30 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.55 Oddaja o Slovenski vojski 12.25 Motocik. za VN Catalunye do 250 ccm 13.15 Košarka NBA Action 13.55 Motocikl. za VN Catalunye do 500 ccm 14.55 SP v kajakih in kanujih, slalom 16.00 Šport 19.10 Kolesarstvo za VN Kranja 19.30 Videoring 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nad. 20.55 Nacisti: Svarilo iz zgodovine, ang. serija 21.50 Šport v nedeljo | 22.35 Natalia, francoski film 1 no JMsonoMi, risanka - .30 Kaaper . risanka - Kre-mcntkovi - v-jara -slrrx\a.r-.si sr prfriorinosv. risanka - 9.00 VA\viya ieVje, vrAarAivrska Wm - 10.90 nam- zanka - 11.00 Beverly Hllls. naOalievanKa - 1^00 Brez zapor, ponovitev - 19.00 Bojen za tek, ametista trim - 14.30 instinkt, ameriškanadaV\evanka, 3/4 - 10.30 Skora\ popolni par, nanizanka - 16.00 Kako izdelati razred, ameriški tilm - 11 Ati Ponosno za\\u-bijena, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Meirose Piace, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Šola golta - 22.15 Teksaški mož postave, nanizanka -23.00 Brez laži, francoski film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Kri ni voda, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka- 11.30 Meego, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Diagnoza: Umor, ameriški film - 15.50 Kliki - Pravdarji, nanizanka - Katie Joplin, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja -Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Spet v zasedi, ameriški film - 22.10 Stilski izziv - 22.50 Skrivnostna smrt Nine Cherau, ameriški film -0.45 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz nasaja studia: Predstavitev Pomurske založbe -Reportaža z otvoritve novega bazena v Banovcih - 20 let Območne zbornice Gornja Radgona - Tv-pika: Kuhamo skupaj - Portret: Mirko Šeruga - Na dopust s Pomursko banko - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna -15.00 Ogledalo, nanizanka -15.30 Power Rangers, nanizanka - 10.00 Prezgodaj oče, ameriški film - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka -19.00 Radijska postaja, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Kralj Ralph, ameriški film - 22.00 Smrtonosni grižljaj, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30- Plinifikacija, 12.30 ■ Iz mestne občine Murska' Sobota, 13.00 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Volkovi Willoughby Chasa, ameriški tilm - 9.55 Mladen Kušec vam predstavlja - 10.15 Otroški festival -11.25 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Med nami - 14.30 Dokumentarni film - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.15 Oprah Show - 16.10 Lassie, nanizanka -16.40 Opera Box - 17.10 Poročila - 17.20 Pusti me oditi, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Giuliano, koncert - 21.45 Šejk Mohammed, dokumentarna oddaja - 22.40 Opazovanja - 23.10 Zakladnica, glasbena oddaja - 23.55 Poročila - M .1% VJlrnSKa. — At AH STetmv.a, vt>\- notra - 19.99 Vterauvve v»\rc\e.<\9xife, na serifa - 13.36 Bnevnfa - 36.16 \n Popotetič m VAoStatiu, Končen. - 31Ati \_asln\V. Itiše, ameriški tilm - 22.45 Zakonske vode, nanizanka - 23.16 Oblazinjena kn\\ga, ameriški film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Biblija - 7.05 Otroški program - 10.00 Tv-magister -11.00 Zabavni program - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Minute za srečo - 12.35 Pesmi E. Kondorja - 13.00 Vaška TV - 13.25 Živali iščejo dom - 14.00 Dan na morski obali, danski film -15.45 Evangeličanski verski program - 16.10 Mreža, dokumentarna reportaža - 16.45 Življenja: Laszlo Csekd - 17.35 Na pdti - 18.00 Dramatični trenutki v naravi - 18.50 Sončni mrk - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Predsednikova ugrabitev, kanadski film -21.50 Glasbeni kviz - 22.20 Telešport - 22.50 World Musical, gala, 1. del TV MADŽARSKA 2 7.00 Izobraževalni program - 9.25 Kanon, vera in kultura - 10.00 Za otroke - 11.00 Telešport - 13.05 Zlati dim, magazin - 15.00 Balatonsko »primaško« tekmovanje -15.30 Delta, znanost - 16.00 Dobrodošli, gospod major, madžarski film - 17.45 Lahko bi bil zaščiten: Szabolcs - 18.00 Šipširica, tv-film, 2. del - 19.00 Gimnazija strtih src -19.45 Risanka - 20.00 Teden, Dnevnik - 21.00 Nedokončana spregatev, tv-film - 22.10 Orkenyevo gledališče, 1. del - 23.00 MM, Zlato moštvo - 23.10 PoliTour TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.05 Rožnati panter, filmska komedija - 10.55 Smrt ji lepo pristaja, filmska komedija - 12.30 Veslanje, posnetek svetovnega pokala z Dunaja - 13.30 Šport - 13.55 A moštvo - 14.40 Old Surehand, pustolovski film - 16.10 Dva, ki ju ne morejo ustaviti, filmska komedija - 18.00 Nogomet: Street Cup na Dunaju - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Agent 00 - Licenca za smeh, filmska komedija - 21.35 Kolumbe - 23.10 Jack Reed: Lov brez milosti, kriminalka - 0.40 V mreži strasti, film TV AVSTRIJA 2 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Grešni kozel s Spat-zenhausna, film - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Nori par. -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Poročila - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično: Grofica Marica, opereta EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Atletika - 10.00 Motociklizem, prenos ogrevanja - 10.30 Motocikle zem, prenos priprav - 11.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado Katalonije -15.15 Atletika: Super liga v Parizu, prenos - 17.00 Kolesarstvo: dirka po Švici, posnetek šeste etape (Meiringen- Meiringen (28 km) -18.00 Tenis: finale v Hertogenboschu - 19.00 Motociklizem - 20.00 NASCAR, prenos dirke v Poconu, prenos - 21.45 Športne novice - 22.00 lndyCar: dirka v Portlandu - 0.00 NASCAR - 0.30 Atletika Ponedeljek, 21.6. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.45 Rdeči grafit 10.20 Raziskovalec, ameriška serija 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, avstralska serija 12 .00 Alpe - Donava - Jadran 12 .30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Izvrstna ekipa, francoski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15,20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 RadovedniTaček 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Panel: Genetika, znanost 3. tisočletja 0.20 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.55 Z M. Palinom okoli oceana, serija 13.45 Nacisti: Svarilo zgodovine, ang. serija 15.05 Dama iz Šanghaja, ameriški film 16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka 17.25 Po Sloveniji 17.55 EP v košarki, Slovenija: Rusija 19.40 Glasbena oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Leteči cirkus M. Pythona, serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.00 EP v košarki, Hrvaška: Italija POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.30 Fotomodeli, nadaljevanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2,3 - kdo dobi? - 21.10 Zarota, ameriški film -23.10 Nevarne dirke, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Odtujene duše - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit', nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadaljevanka - 21.00 Moja domovina, ameriški film - 23.00 Alo, alo, nanizanka - 23.45 Ned in Stacey, nanizanka - 0.00 Petek, trinajstega, nanizanka - 1.15 Misija: Nemogoče, nanizanka - 2.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 V bolnišnici, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Varuhi luke, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka -20.00 Šola golfa - 20.30 M.A.S.H., ameriški film - 22.15 Živa, regionalni program -Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Olimpijske igre in tek v občini Moravske Toplice - 23.00 Dobro in zlo, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.35 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Mladinski film, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (109. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes. 20.30 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, M. Sobota, 22.05 - Sosedje (109. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija -11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 Kaj pomeni glasba? - 15.00 Kosovska kriza - 15.10 Opera Box -16.50 Koledar - 16.05 Otroška serija - 16.35 Zapleteni ulomek, serija - 17.05 Poročila - 17.20 Jalna, serija - 18.16 Izobraževalna oddaja -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Gustlsalon, gledališka predstava - 21.10 Pomorska tradicija otoka Lošinja - 21.40 Glas domovine -22.15 Opazovanja - 22.40 Mladi levi, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.05 Koledar - 15.20 Visoka družba, ameriški film - 17.00 Stoletje, serija - 18.05 Hugo - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Incantesimo, nadaljevanka - 21.20 Murphy Brown, nanizanka - 21.50 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Trapez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica -16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Begavčki - 18.20 Družinski zdravnik - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Želeli ste... - 21.00 Tropska vročina, nanizanka - 22.00 Aktualno - 23.05 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 2 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.00 Mreža, dokumentarna reportaža - 9.30 Zakladnica -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Dnevnik - 12.30 Skupščinski dnevnik - 13.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.05 Šansoni - 16.45 Hagedornova hči, nanizanka - 17.35 Nihče se ne vrne, nanizanka - 19.10 Dharma in Greg, nanizanka - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 V imenu republike, dr. Palinkas - 21.06 Meni ta pokrajina... - 22.00 Deset božjih zapovedi, nanizanka - 22.50 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.45 Obalna straža - 10.30 Agent 00 - Licenca za smeh, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke.- 14.25 Pinky in možgani - 14.45 MacGyver - 15.35 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Misija: dimnik prosti, filmska komedija - 21.45 Serijska mama, filmska komedija - 23.10 Nikita - 23.55 Policisti iz San Francisca, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Halo, taksi, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prodana domovina, tretji del TV-filma EUROSPORT 8.30 Atletika - 9.30 Tovornjakarji - 10.00 Nogomet (ž.) - 11.30 lndyCar - 12.30 Vaterpolo: Final Four v Neaplju - 13.30 Triatlon: Ironman Lanzarote - 14.30 Konjeništvo - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos sedme etape (Liechtenstein, 160 km) -17.00 Nogomet (ž.): Norveška - Rusija, posnetek iz Bostona - 19,00 Ekstremni športi - 20,00 Spidvej, posnetek iz Švedske - 21.00 Nogomet (ž.): Nemčija - Italija, posnetek iz Los Angelesa - 23.00 Evrogoli - 0.30 Motociklizem TV SU«\TNV1AA 9.36 Radovedni Taček 9.45 VJaynove dogodivščine 10.10 Otroška oddaja 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 14 .10 Gore in ljudje 15 .00 Panel: Genetika, znanost 3. tisočletja 16 .30 Prisluhnimo tišini 17 .00 Zlatko Zakladko 17.15 Najlepše počitnice, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Duplessisove sirote, kanadska drama, 1. del 0.20 Gledališče T. Kantorja, francoska dok. oddaja 1.10 Frostovo stoletje, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 KANALA 1.30 Fonzijevaklapa, risanka - 8.00 Murk in IMy nanizanka - 8.30 Btadyievi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Mo. alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Izjemne matere - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Dotik smrti -21.00 Črna vdova, ameriški film - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.30 Ned in Stacey, nanizanka - 0.00 Petek, trinajstega, nanizanka - 1.00 Misija: Nemogoče, nanizanka ;------ --------------- — tNS-JVCs brusna nvs&rtevs.- - \\ .?& l.\m,teew\k - %a\n\- WZ5 KraVj pamp - 15.20 Zak\a4nta - 16.55 Smnaaja Strtih sc -17 AS tatsiri tami-niW - 16.00 Katoliška kipnika - 16.20 Srečanje z tenisom - 16.50 Risanka - 16.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Osupljivo območje- 21.00 Kriminalno - 21.30 lelesreča- 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka 10.05 10.30 11.20 12.15 15.15 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.40 22.30 0.00 0.30 Videoring Sestre, ameriška nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Gypsy, ameriški film Po Sloveniji Saint Tropez, nadaljevanka Lingo Videoring Turistične akcije EP v košarki, Slovenija: Španija Mesec na tujem, hongkonški film Svet poroča Murphy Brown, ameriška nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov -16.00 V bolnišnici, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Sveti tovor, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Soboški dnevi ’99 -23.00 Dobro in zlo, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, M. Sobota, 11.35 - Sosedje (109. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.30 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, M. Sobota, 18.05 -Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (109. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Kaj je simfonija? - 15.00 Kosovska kriza - 15.10 Pomorska tradicija otoka Lošinja - 15.40 Koledar - 15.55 Risanka - 16.10 Otroška serija - 17.05 Poročila - 17.20 Jalna, serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pozor, mine!, dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 22.15 Opazovanja - 22.40 Enooki Jack, ameriški film - 1.00 Poročila TV MADŽARSKA 2 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.35 V poljubu je sreča, iz operetnega sporeda -17.10 Za manjšine - 18.00 T. I. R., italijansko-madžarska nanizanka - 19.00 Za upokojence - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Blagovnica »Ob koncu stoletja«. belgijsko-poljski dokumentarni film - 21.00 Senzacija, nanizanka - 22.20 Predilni festival, 1. del - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Pošast, srhljivka - 21.40 Druga mati, film - 23.25 Smrtonosni prijatelji, film - 0.50 Proti njeni volji, resnična' zgodba TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Grešni kozel s Spatzenhausna, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.10 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Čikaški sinovi EUROSPORT 8.30 Nogomet (ž.) - 11.30 Evrogoli - 13.00 Gimnastika, posnetek iz Patrasa - 14.30 Konjeništvo - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Švici, prenos osme etape (Liechtenstein -Avstrija, 164 km) - 17.00 Evrogoli - 18.30 Pogon na štiri kolesa -19.00 Tovornjakarji - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks: Mohamed Benguesmia (Alžirija) - Patrick Ma-ringa (JAR), prenos iz Capetowna - 23.00 Nogomet (ž.) - 0.00 Jadranje - 0.30 Spidvej TV SLOVENIJA 1 9.30 Zlatko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.05 Otroška oddaja 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12,05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Gledališče T. Kantorja, francoska oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18,10 Boj za obstanek, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Pleše sama, koprodukcijski film 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Zefirelli, portret opernega režiserja 0.25 Boj za obstanek, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Turistične akcije 12.55 SP v kajakih in kanujih 14.30 Staviski, francoski film 16.30 Kolo sreče 17.00 Po Sloveniji 17.35 Wildbach, nemška nanizanka 18.25 EP v košarki, Slovenija. Madžarska 20.15 Marjanca 22.00 Bullit, ameriški film 23.50 EP v košarki, ZRJ: Francija POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Nevarne dirke, nanizanka - 14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Darovalec, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.30 Naravnost fantastično, nanizanka - 23.00 Nevarne dirke, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Oannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Povej, kar čutiš - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit', nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Rudy, ameriški film - 22,10 Sever in jug, nadaljevanka - 23.10 Alo, alo, nanizanka - 23.50 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.50 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Amater, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - 20 let Območne obrtne zbornice Gornja Radgona - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30- Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 -Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 21.00 - Najspot, 21.50 Videospot, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.39 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka -13.15 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka -13.50 Poročila -13.55 0 glasbilih - 15.00 Kosovska kriza - 15.10 Velike romance 20. stoletja -15.40 Koledar - 16.55 Risanka - 16.10 Otroška serija - 17.05 Poročila - 17.20 Jalna, serija - 18.10 Ladje in ljudje -18.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.55 Ves ta jazz, ameriški film - 23.00 Opazovanja - 23.25 Upor na ladji Bounty, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.25 Koledar - 14.40 Enooki Jack, ameriški film - 17.00 Stoletje, serija - 18.05 Hugo -18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Incantesimo, nadaljevanka - 21.20 Po poteh uma, serija - 22.15 Črno belo v barvah TV MADŽARSKA 1 10.55 Mojstrovi učenci: A. Bernath - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp -15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Pogled domov - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež, nanizanka -19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vitez La Mancha, glasbena drama - 22.00 Aktualno - 22.35 Otroške igre, dokumentarni film - 22.50 Pogrešan v Tibetu, ameriški dokumentarni film - 23.15 Jazzterday TV MADŽARSKA 2 5.57 Misli ob zori - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Otroška matineja - 15.30 Vino in oblast -17.00 Slovenski utrinki - 17.55 T. I. R„ nanizanka - 19.00 Družinski zdravnik - 19.20 Erdeljski plesi - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Muhasti stric, italijanski film - 22.10 World Musical, 2. del - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.10 Obalna straža - 9.55 Dvojica, ki je ne morejo ustaviti, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.5( MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša - 17.40 Glej kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Hurikan nad Florido, film katastrofe - 21.50 Svetlolaso darilo srhljivka - 23.25 Prepovedana želja, srhljivka - 0.50 Marilyn Monroe: Resnična zgodba film . TV AVSTRIJA 2 , 9.00 Poročila - 9.05 Fantom Sohoja, kriminalka - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.10 Nočna straža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorški zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošl v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 50 let otroške SOS-vasi - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.31 Čikaški sinovi EUROSPORT 8.30 lndyCar - 10.00 Nogomet -11.00 Motociklizem -12.30 Motokros: SP v St. Jear d’Angelyju (Francija) -13.00 Trial: SP v St. Gillesu (Reunion) -13.30 Tenis: preglec ATP-lestvice - 14.00 Jadranje - 14.30 Konjeništvo - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Švici prenos devete etape (Nauders-Arosa, 197 km) - 17.00 Nogomet (ž.) - 18.00 Atletika miting v Kasslu, prenos - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Pikado - 22.00 Aerobika ■ 23.00 Fitness - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Trial "MUiunii 1999 KRONIKA Zakon o športu in realnost Kdo je odgovoren za (ne)varnost? Zgodilo seje Prometne nesreče tekmah dovoljen alkohol? Cl akon o športu (Ur. list RS, št. 22/98) v sanllh u“ na|Oge V A ločilih opredeljuje javni interes v športu,.J dr0ČjU nacionalnega in lokalnega pomena, £nnrta vrhun-športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega spo , *ega športa in športa invalidov. - ^loLinteresi nem v290!3 ie po omenje-dine, ki se n ejaVnost otrok in mla-ŠMom zunaj ohVOljnO ukvarjaj°s bobraževaln!^ -e na njeam 3 Pr°9rama’ ne 9le-sPortna rek ° p°javno obliko. iavnost 0dXr^C,ja Je Športna de-""^obiekfi, ki ni2acijskiJ stroko^nih, orga-?a*hčitew a erialnih možnosti Športainiih nrPr°9ram hunskega a°ije ne P °9ram šPor*ne rekre-SPOrtPaiennTJUje- Vr,1unski ^inteČ!konuo športu pri-^status športn^^ ki ^ainpe^^^^ga.sveto->nva|^^ razreda. ^hstamof1? dejavnost invali-^iosšnnrt' k'Se Prostovoljno •Pr0r,.port°m. za načrtovanje, graditev, opremljanje in vzdrževanje ... se upoštevajo tudi za športne objekte, ki so zasebna lastnina in v katerih se izvaja profitna dejavnost v športu. tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki dovoli točenje alkoholnih pijač v času, ko je to (kot že zapisano) prepovedano, oziroma dovoli vstop osebam, ki so pod učinkom alkohola, ali pa dovoli prinašanje pirotehničnih sredstev. Za odgovor-he (fizične) osebe je kazen najmanj 30.000 tolarjev. Kontrola objektov ■ 'osKočili« bomo določila ne-!^nov. Ustavimo se v poglavju ^^TNI OBJEKTI! Športni so za športno dejavnost tI?Kne ’n urejene površine in j®1Jaw' športni objekti so ki so državna lastni-Stolna lokalnih skupnosti. *'> standardi in priporočila KdaLkozarček? Spet gremo »čez« nekatera zelo strokovna določila in poglejmo, kaj določajo členi, objavljeni v poglavju XI. ŠPORTNE PRIREDITVE, saj bo koristno, da se tako prireditelji kot obiskovalci seznanimo z nalogami. Športne prireditve so organizirana športna srečanja in tekmovanja. Organizator prireditve mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev in igralcev in zagotoviti nujno medicinsko pomoč. V športnem objektu (urejene površine in prostori), v katerem poteka športna prireditev, je prepovedano točenje alkoholnih pijač uro pred začetkom in med športno prireditvijo. Osebam, ki so pod vplivom alkohola, organizator ne sme dovoliti vstopa na športno prireditev. Tja tudi ni dovoljeno prinašati pirotehničnih ali drugih sredstev, zaradi katerih bi bila lahko ogrožena varnost športnikov in gledalcev. Pa sankcije? Z denarno kaznijo najmanj 100.000 bdečega križa Slovenije za Pomurje in Uprava za ek/ %ji R° Murska Sobota sta organizirala prejšnjo soboto v ^epo,^90'1' v- izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti „ ®°dek, C/ zaščite in Rdečega križa. ^S6 ^ksini^ele2n6 županije). eL9 a nn 0 Stevil° točk) je Porno^n-111' ekiPami Dr^^ovcj Cl Civilne zaščite MiSkipa^ Pe- SJ^točk n t0Ck’ Občina Wa28g to6uDy°Je2ična °šL Mi; Oh°bota(ekinMeDtna °bčina ^5f^bcinaY ^ Pa Polana) 286 ekipa), J^toj^tomer (druga ’ testna občina Kdo kontrolira ustreznost športnih objektov? Sekretar Medobčinske nogometne zveze v Murski Soboti Zoran Cirkvenčič nam je povedal, da pred tekmovalno sezono komisija za objekte pregleda športne objekte in seveda ugotovi stanje ter predlaga ukrepe. Ustreznost športnih objektov prekontrolirajo tudi delegati na tekmi in sodniki. Sicer pa morajo imeti vsi klubi na vidnem mestu odločbo o registraciji objektov in igrišča, v kateri so navedene mere igrišča in ustreznost objektov. Pravilna vrata nogometnega gola, na primer, so široka 7,32 metra, visoka pa so 2,44 metra. K pripravi tega članka nas je spodbudila nedavna tragedija na pomožnem športnem igrišču v Ljutomeru, kjer so se vratca gola prevrnila na otroka. Podobna nesreča se je zgodila tudi v Ložu pri Ljubljani. Lani pa je bila smrtna nesreča* na rokometnem igrišču v Radencih. Kot smo že zapisali, mora za varnost poskrbeti organizator športne prireditve. Kaj pa delovna inšpekcija? Njena nadzorstvena pooblastila ne segajo na športna igrišča, saj kontrolirajo, ukrepajo ... »le« zoper pravne in fizične osebe - delodajalce. Tako pač je po zakonu. \ Zažgat »u..., ob\av\\en\ pre\šn\em N estetov, sem zaptsak. Eart' ^'» 32 1102. 9000 ču M. Sobote (nad Borovom) prodam. Tel.: 32 866. m24171 kmetijska mehanizacija KOSILNICO BCS 127 petrolej - bencin z žetveno napravo prodam. Grad 72.. m24057 NOV OKOPALINIK ZA KORUZO in predsetvenik ter odlično ohranjeno kuhinjo Svea z belo tehniko ugodno prodam. Tel. 33 143. m24157 TRAKTOR STEYR 650, predsetvenik, peresast, 1,80 m, in trosilnik gnojila Vicon, 400 kg, prodam. Brezovci 68. m24160 KOMBAJN ZMAJ 133 prodam. Tel.: 412 055. m24170 KOMBAJN ZMAJ 142 prodam. Tel.: 76917. m24173 MOTOKULTIVATOR SIP MINI 100 s koso, 90 cm, prodam. Tel.: 069 412 126. m24189 DVA KOMBAJNA CLAAS, širina kose .2,20 m, prodam. Tel.: 51 229. m24194 BRANO, vrtavkasto, 2,5 m, in plug, tri-brazdni, obračalni, ugodno prodam. Tel.: 49 077. m24197 KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1986, prodam. Tel.: 86 133. m24208 PODRAHLJALNIK ugodno prodam. GSM: 041 596 234. m24209 VELIKO IN STAREJŠO TRAKTORSKO PRIKOLICO (10-tonsko)z novim kesonom, prirejeno tudi za transport velikih okroglih bal (do 11 kosov), prodam. Tel.: 069 68 566. m24210 KOMBAJN prodam zaradi smrti lastnika. Repič, Žitkovci 21. m24218 OKOPALNIK z dognojevalnikom za koruzo prodam. Tel:. 79 231. m24230 kmetijski pridelki ste, rjave ali črne, dostavim || Garancija eno leto. Tel.. m24217 NESNICE, 39OSIW,& nov, grahaste m rjavM<»42)8 dom. Tel.. 041 420514' NESNICE lahko naročite: Pe*; - Marija Debela, tel.: 33 “_ vci 105, tel.; 52 021,«^ 84 289, Crešnjevcl 127, tei„ m24217 W TELICO, brejo 8 mesecev, Dolgavas 115,tel.:76 983-^ KUHINJSKE prodam. Tel:. 67 771. VINO, po 200 SlT.v^^rf cah ali odprto, Pro^’’J90 758?^' va na dom. Tel.: 7884 । 041 773 370. m2422b delo V NOVI GOSTILNI v D°L'“ 0 mo kuharja oz. kuhane , voru. Tel.: 55 031. KUHARJA ALI KUHAR^' Al MO TAKOJ v nemškega jezika. Pa ^.qo43' Stubenbergam Seeu> 76 8801. m24l53 ZAPOSLIJO NATAKAR^ Tei: [It V GOSTILNI v okolici 0 218 180. m24l64 TRGOVCA ALI SLOVODJO ZAPOSLIM ali 46 183. 0124195 . Iščemo varuhinjo Z diiijs!® deklico in pomoč v g P jel-vanje in hrana brezp gj 66 478, po 20. um si VINO šmarnico in žganje prodam. Tel.: 72 147. m24175 SUHO KORUZO V ZRNJU, kvalitetno, prodamo. Tel.: 46 443. m24182 razno TENDE - MARKIZE - ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SCREEN, PLISEJI IN ROLI JI. TIP BIRO LJUTOMER, (mestna hiša, atrij), tel.: 81 772, 84 052 m22440 LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo. Tel.: 063 451 082. m24049 DELNICE Mure in druge odkupujemo po ugodni ceni. GSM: 041 512 428. m24065 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam za 40.000 SIT. Tel.: 22 434. m24165 MATEMATIKO za srednje šole uspešno inštruiram. Tel.: 22 825. m24169 NESNICE, v začetku nesnosti, graha- PLINSKE INŠTALA® ^./5-gretje, Vodomont, m ■ in 79 646. m23692 SUPER UGODNO 490 SIT,.nati_kaci # modni natikači, visi . e JA za 999 SIT; kra*®^ otroški tridelni ko^PggoSjS ženski kositimizezas|T^^ vice, otroške ■9 anlperSy odrasle-190 SIT, W rojenčke samo 1 „etjerovs Rugelj, Černelavci, 11, tel.: 32 920. UGODNO-UGO^ luzije - 2.800 SlT/m ' -2 800SIT/m2,m'eW - popravilo m reze^ ■ 3 Rugelj, Černelavci, , 17124120 -koR 0" POSREDUJEMO KR |T£je DOLGOROČNE^ 421 218. m242i° .S GOSP® a* MPLINm w .. sveTOVANje RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA OPREMA Slovenska 42 tel/faks: (069) 37 160 http://www.b2mb.si a* J7- junij 1999 29 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA ®. letu nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Štefan Pintarič iz Melinec 168 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste ga v tako ve i Pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli soza je, u cvetje, vence, sveče in za svete maše. a g. kaplanu in g. Krampaču za pogrebnji obred, P g odpete žalostinke in govorniku Andreju Zadravcu c besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebništvu Jurič iz Beltinec. Vsem še enkrat - iskrena hvala! - Žalujoči: na Maijeta, sin Štefan, hčerka Nada z družinama ter brata in sestri z družinami ZAHVALA 5. junija smo se za vedno poslovili od naše ljube mame, babice, tašče, sestre in tete I Katarine Horvat I roj. Meolic 1915 II vdove po krojaškem mojstru V g. iz Murske Sobote V 'z8ubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo / PosPremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, ' 'baše, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in nam stali obstrank S areJših v R Vala za S^b in nego celotnemu kolektivu Doma akičanu, domski zdravnici dr. Rousovi ter vsem, ki ^^Vala« - so jo obiskovali. obrM.8' Zupniku za izbrane besede slovesa pri pogrebnem ln mašo ter pogrebništvu Banfi in Komunali. Krog, Toronto, M. Sobota Žalujoči vsi njeni Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustila naša draga En sončni sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan, en črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 51. letu starosti mnogo prezgodaj, tiho in brez slovesa za vselej zapustila draga žena, mama, sestra, snaha in teta Verica Čemi roj. Vidonja iz Renkovec Tvoj edini cilj je bilo delo in prav tu se je pretrgala nit tvojega življenja. Vesela in nasmejana si se odpravila na delo in naenkrat sta za vedno onemela tvoj glas in pogled. Vsak trenutek smo stali ob tebi v upanju, da bo šlo na bolje, toda naenkrat je prenehalo biti tvoje plemenito srce. Z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala za teboj, niti solze, ki neprestano drsijo po naših licih, ne bodo izbrisale bolečine. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno družini Pucko, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju v Rakičanu in Mariboru, gospodoma Ratniku in Balažiču za pogrebni obred, pogrebništvu Banfi, pevcem, godbi, govornicam za besede slovesa in celotnemu kolektivu Mure TŽO, posebno sodelavcem 311. brigade, mojstrom, njenim sošolcem in vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: mož Tone, sinova Aleš in Andreas s Sandro, brata Viktor in Vili z družinama, tašča in vsi drugi sorodniki Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru. V SLOVO Editi Ohranili te bomo v lepem spominu Sodelavke in sodelavci Poslovili smo se od mag. sc. 'Alojzij Gabor župnik v pokoju pri Sv. Juriju v Prekmurju V večnost je odšel naš dragi stric . Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste se v tako velikem številu na čelu s pomožnim škofom Jožetom Smejem in mnogimi duhovniki prišli poslovit od njega z mašo zadušnico pri Sv. Juriju in s pogrebnim obredom na pokopališču na Petanjcih. Še posebno lepo se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste mu med boleznijo na kakršen koli način pomagali, vsem, ki ste mu izrekli poslovilne besede v svojih nagovorih, vsem gasilcem in pevcem iz obeh župnij za slovo z ubranim petjem in za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Najiskreneje pa se zahvaljujemo gospodu Martinu Vorošu za opravljene pogrebne slovesnosti in za njegovo desetletno nesebično in požrtvovalno skrb, za njegovo očetovsko ljubezen, ki mu je omogočila, daje svoj zasluženi pokoj preživljal tam, kjer si ga je najbolj želel - v svoji župniji. Vsem hvaležni nečaki Še ne dolgo ste se veselili z nami, zdaj smo pa ostali sami. Naš dom sedaj prazen bo, naša prababica počivala bo. Pravnuki: Sandi, Jasmina, Tadeja, Marinela ZAHVALA Tiho je v 84. letu zaspala draga, skrbna mama, babica, in prababica Jožefa Buchman roj. Fritz iz Kramarovec 8 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom za številne darovane vence, sveče, za svete maše ter prispevke za vežico in številno spremstvo k večnemu počitku. Lepa hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, društvu upokojencev, godbeniku, pogrebništvu Banfi, govorniku Jožetu Šadlu za besede slovesa in infekcijskemu oddelku za vso pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. /\\\\\\.\ V 85. letu nas je nepričakovano zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Irena Malačič roj. Malačič iz Andrejec 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za bolnišnico v Rakičanu. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Stefana Gruškovnjaka, Marija Ropoša s°žalje, d e lsyeno zahvaljujemo vsem, ki so nam r°vali cvetje in sveče, za svete maše ter za I rv ....... .Za>0sti, ^ala g’ ? mrliško vežico- žaloSf a P°8rebni obred in pevkam za odpete ln e ter pogrebništvu Maje. njeni najdražji Ob Vaši smrti grenka bolečina obdala nam je dušo in srce, a Vi nam govorite, da domovina nebesa njim so, ki Bogu žive. V SPOMIN 22. junija se spominjamo prve obletnice smrti mame Klare Šantak iz Dobrovnika Združeni smo z Vami v molitvi. Vsi vaši dr. med. dolgoletnega predsednika in pobudnika za ustanovitev Društva za boj proti raku Pomurja Ohranili ga bomo v lepem spominu DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA Murska Sobota V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 12. julija mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi sin Anton Horvat iz Suhega Vrha Hvala vsem, ki se ga spomnite z dobro mislijo. Žalujoči: mama, oče, sestre, brat in vsi njegovi Dragi ata, pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer z mamo ti v tišini spiš. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in svak Karel Husar iz Serdice 11 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala spoštovanemu g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, godbi in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi 30 OGLASI 17. junij 1999, po^ TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, t ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 S TIM L ■ran O B K T N A GORNJA RADGONA Obiščite nas na sejmišču v Gornji Radgoni od l 7. do 20. 6. ELEKTRO PR°®S mm. ««»»‘<•7^7, VARSTVO , । i ootenciolnih ..h t. IND. AVTOMA^ । I TELEMETRIJA vodovodi, uidvstRJ« /. / , d . SERVIS opreme V, JO - POSREDNIŠTVO Ali želite prodati delnice? Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! ALFA KOLEKTIV BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, 069 48 847 UREJANJE VRTOV za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna 29 IVIOnur, d o.o. Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei- 65 830 GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK Polana, tel. št. 251 010 Preživite prijetne urice na pokriti terasi ob izvrstni hrani, pijači in glasbi. Novost: odprto vsak dan. SALON POHIŠTVA KOS SALON POHIŠTVA PARTIZANSKA 20/A PANONSKA 26 LENDAVA BELTINCI DO 30. junija VELIKA AKCIJA KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 ♦ vedeževanje * s 25-letno tradicijo s 090 46 63 « ANTON MAKOVEC s. p. Partizanska 24, Bakovci tel.: 43 068 Sanacija dimnikov. Izdelava in montaža cevi iz nerjaveče kovine za dimnike. HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 Pooblaščeni prodajalec in serviser ^fDAEWOO MOTOR n s HimeLRnjH 0252 Radenci. Kapelska 2 / hhlmi: O(,O265-5!7 h L - TRGOVINA - STORITVE - IZPOSOJA (S _ Podgrad 47, 9250 |aG| TeJ./fax:«N»>“' t * * ****** 9250 G. Radgona, Panonska 1 tel. = faks: (069) 62 935 TEKSTIL, REZERVNI DELI, FOTOKOPIRANJE Frizerski salon 9230 Car. Radgona telefon: 069/61-444 FRIZERSKI SALON Marovič Katica Panonska ul. 6 9250 Gor. Radgona tel.: (069) 61 664, 62 444 KuzmaSTJJIs—- . KRI I S0NY »BUUPUHKT Panasonic Technlcs pfkA RTV SERVIS DRAG0 K0LAR|£ s p Prešernova 25, 'Gornja Radgona Tel.: 069/61-363 Mobitel: 0609/636 446, E-mail: elkoS siol.net GRUnDIG PHILIPS gorenje JANEZ MESARIČ ELEKTRO /bllC^ Vrečova 11, 9250 Gornja Radgona, tel.: (069) 61 631, GSM: 041 716 570 ^08°^| ? klanja Kapun LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 MALE OGLASE NONSTOP Cena: 156 SlT/min ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA 090 4642 VEDEZEVALKA IRENA Andnj Gjureč s.p. (MS) M m OKU fudms MM: 041710 S!8 Stopniščne ograje in oprema za lokale iz medenine, inoksa ali ba rvane. Hočem večjo varnost pu otfAN' OSTALI BOSH,. l&l 069^1-926 asa Bank Austria Creditanstalt d.d., Ljubljana If yotl're ready, we're ready. Trdo ste garali za svoj denar. Zdaj bi ga radi varno naložili, zato potrebujete bančnega partnerja, ki mu boste lahko popolnoma Ba zatipali. Bank Austria Creditanstalt je vodilna med zahodnimi investicijskimi in poslovnimi bankami v Srednji in Vzhodni Evropi. Kot ugledni in svetovno znan visoko kreditno sposobnost, kapitalsko moč in mednarodne izkušnje ter znanje. Na voljo so vam razvejana mi lu*______________________________________________________________ 31 1BNK, 17. junij 1999 Jože Špilak Območje. Murska Sobota Prosenjakovci-PAR- 160 . kulturni koledar G.Radgona ....240 ..... '.......360 .... ........220 .... ....260 .... Jabolka... Hruške ... Pomaranče Vl VII Vlil 6 32 i-n 1LWV 0 3 profesor JEZIKAŠ KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: GRADBENO PO-BISTRICA 22, ČREN-določen čas 99; VRZEL TATJA-”UA,TURJANCI25,RA- .»ST-9— M Vi speare. MetaUica NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA 1. LMN' LA VIDA - Ricky Martin 2. LOCK AT ME - Geri Halliwell 3. DOVE LAMORE - Cher 4. WHISKEY IN THE JAR -. PROMISES - Cranberries . PALIM SE NA TEBE - Davor Radolfi . HUMAN - The Pretenders PREDLOGI: CANNED HEAT - Jamiroguai MY STRONGEST SUIT - Špice Girls IWANT IT THAT WAY - Backstreet Boys LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SAM EN MAJHEN POLJUB - Peter Lovšin 2. VSI ME POZNAJO - Nova legija VZEMI ME VETER - Nuša Derenda NAJ PADA ZDAJ DEŽ - Foxy Teens SPOMIN - Damjana Golavšek NAJLEPŠI VALČEK - Milan Pečovnik - Pidžl NISEM SE ODLOČIL - Nikola PREDLOGI: PEPELKA - Nude BEL GALEB - Marjan Zgonc PRESPIVA MED GALEBI - Ritem planet LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KJE JE TISTO LETO - Štirje kovači 2. LJUBEZEN - Primorski fantje .. NAJLEPŠA SO JUTRA - Rosa 4. GLASBA JE MOJE VESELJE - Ans. Janeza Goršiča 5. NAJIN KRES - Vasovalci 6. SANJE - Ans. Petra Finka POLJA ZA PRIJATELJE - Petovio PREDLOGI: SPET SMO SE SKUPAJ ZBRALI - Ansl bratov Poljanšek PESEM JE PRI NAS DOMA - Ans. Franca Flereta MOJA DOLINA - Ans. Šibovniki Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24. junija 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 3 5. B. Skupni zborovski koncert V četrtek, 17. junija, ob 20. uri bo v prostorih soboške galerije skupni koncert ŽPZ Društva medi-oinskih sester in zdrav, tehnikov Pomurja ter MPZ Društva vinogradnikov Goričko. Solo koncert harmonikarja petek, 18. junija, ob 19. uri bo v ljutomerskem domu kulture koncertiral harmonikar Rihard Za- “^ec; na njegovem solo koncertu z naslovom Od amenja do melodije bodo nastopili tudi gosti. Ples Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. -V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled plastike kiparke in slikarke Irene Brunec z naslovom 7 grehov in 7 vrlin. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. -V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij foto-kino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. Kino Park Murska Sobota V četrtek in soboto ob 18. ter v petek ob 20. uri bo na sporedu jugoslovanska akcijska komedija Sod smodnika, v četrtek in soboto ob 20., v petek ob 18. ter v nedeljo ob 18. in 20. uri pa ameriška ljubezenska drama Be- neška kurtizana. Bravo! Ste veliki poznavalci Shakespearja, kar so nam potrdili naslovi del: Dvanajsta noč, Othello, Romeo in Julija, Hamlet, Sen.kresne noči, Julij Cezar, Macbeth, Vihar, Beneški trgovec, Ukročena trmoglavka in še in še, naš žreb pa je za nagrajenko izbral Silvijo Mencigar, Nikole Tesle 15, 9252 Radenci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pase glasi: Imenujte vsaj dva angleška filmska režiserja! Odgovor: 19. junija, bo v veržejskem domu kul-ura nastop plesnih skupin Nine Fras pod naslovom kletni plesni utrinek. paritev razstave PotoK 18. junija, ob 20. uri bo v občinski zgra-Puconcih otvoritev razstave slikarskih del Jozeta Spi|aka. °Pomba ^5 K°nca redakcije še nismo prejeli mesečnega daria kulturnih prireditev za MO M. Sobota, vam ne moremo posredovati napovedi kulturnih prire-fete k ?e^u M’ Sobota, prosimo pa vas, da sprem-nija-iR dar Priredltev ob soboških dnevih (24. ju-no pOnu k' bodo zares obogatili poletno kultur- Ustave SOBOTA , J M. Sobota si lahko ogledate likovna dela ® narodne likovne razstave Pannonia 98 .J^škern gradu si lahko ogledate tudi Stalno s Pokrajinskega muzeja. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del Vladimirja Potočnika in Vladimirja Potočnika ml. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava otroške likovne ustvarjalnosti. Muzej - Galerija v Lendavi sta sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Bože Godec. PUCONCI - V občinski zgrabi razstavlja svoja slikarska dela Kino Gornja Radgona V soboto in ponedeljek ob 20. ter v nedeljo ob 18. in 20. uri bodo vrteli ameriško športno komedijo Mamin sinko. Kino Ljutomer V soboto, 19. junija, in v nedeljo, 20. junija, ob 20. uri si lahko ogledate angleško ljubezensko komedijo Zaljubljeni Shake- «0*in tu MMMMI e* Kupon št. 24 IX '3. 9000MursteSoMM; UURSKEMVALU-NSTSNMV ^bliski *avod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota ™STA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo v 4 skupaj 45 slovenski jezik - govorno in pisno; do 22. 06. 99; OSNOVNA ŠOLA II MURSKA SOBOTA, CANKARJEVA 91, MURSKA SOBOTA UČITELJ ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik-govorno in pisno; do 22. 06. 99; OSNOVNA ŠOLA PUCONCI, PUCONCI 25, PUCONCI PROFESOR ZA VZGOJNE PREDMETE PREDMETNI UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 18. 06. 99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROSENJAKOVCI 97C, PROSENJAKOVCI Kupon INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA LABORATORIJA V BETONARNI; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 18. 06. 99; SGP POMGRAD-NIZKOGRADNJE D. O. O., BAKOVSKA C. 33, MURSKA SOBOTA STROKOVNI SODELAVEC I. ZA PODROČJE POSEGOV V PROSTOR; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 22. 06. 99; MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA KARDOŠEVA 2, MURSKA SOBOTA do’°čen čas 3 \ ieziki: sloven- R0PA'PETANJCI 27, določen izkušenj; ^T^KMktDJE 0skrbne' I - oo?'h izkušenj; jeziki: Ci pr°9raniskih oro- B; do 25. ^^alec-^^uskazadru- SKZ KME- kolodvorska mesa v PREDELAVA D. NSTSNMV: I 7 VELIČASTNIH: । GLASBA | NAŠEGA SRCA: I Ime in priimek ter naslov: ŠOLA PROSENJAKOVCI, PROŠENJA---------— non kadrovskoP,^^ kandidate aa agror^6, 3^^ škega^dnisP^ vača b° tnike-s ho^®°b0 nasipi O predlo^' MU kesedJ^