PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina ptaSana v gotovini Abb.poataio 1 grappo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 217 (12.542)	Trst, nedelja, 14. septembra 1
I TRST
I Ul. Montecchi 6 - PP 559 | Tel. tosni -jcm*— ■ - ,jnj|e)
~i. vi o
X'
o c £
■ _ b 2
‘ m V Z
- C £ %
g**
1
1
>723
I
-j
%
Neugodne
perspektive
BOGO SAMSA
Tržaški politični položaj se vedno bolj zapleta. Sicer za torek napovedujejo rimski sestanek, na katerem naj bi razčistili položaj, za sredo je napovedan tržaški občinski svet, ki naj razpravlja in voli novega župana in odbor ter umesti novo večino. Na splošno se napoveduje, da je sporazum že skoro zaključen in dogovorjen okrog liberalca Traunerja, pa vendar izkušnje zadnjih mesecev kažejo, da je možno vse, da noben sporazum ni povsem veljaven, da prevladujejo navzkrižni veti, skratka strahotna zmeda in je vsaka resna analiza in resna napoved preuranjena in nezanesljiva.
To ni slučajno in v tem je tudi bistvo tržaške krize. Povsem upravičeno namreč ugotavlja osrednji italijanski tisk, da so v Trstu prisotni skriti centri oblasti, tako se nekaj dogovarjajo in sklepajo javno na zasedanjih svetov, na sestankih izvršnih in drugih odborov strank, nekaj povsem drugega pa razpravljajo na skrivaj. Najbrž je preplah neupravičen in so sumničenja prehuda, toda pogosto se vsiljuje sum, da smo padli na raven nekega sicilijanskega mesta, v katerem poleg tradicionalnih centrov oblasti obstaja tudi mafija s svojimi skriv nostnimi kulti in potuhnjenim vplivom.
Predvsem pa je zelo na široko prisotna melonarska miselnost, ki je sicer politično in organizacijsko izraz Liste za Trst, toda je že tako globoko zlezla pod kožo skoro celotni mavrici tržaških političnih strank in drugih političnih organizacij.
Tudi potek in neposredni vzroki za sedanjo akutno upravno krizo so nekje v tem ozračju. Pet strank vladne koalicije in Slovenska skupnost so se dogovorile, da izvolijo župana, manjšinski odbor, predlože proračun in odstranijo Listo od odločanja. S tem bi sprožili krizo in z njo volitve. To je bil logičen in politično utemeljen načrt, saj je pomenil demokratično odločevanje volivcev v razdobju, ko je bila Lista zaradi notranjih sporov tako na tleh, da je bil njen poraz očiten.
Toda v javnosti dogovarjanje ni potekalo tako, odkrito, pogumno in politično pošteno. Na vseh količkaj javnih sestankih, v vseh javnih proglasih in podpisanih sporazumih se izključno govori o upravljivosti, o trdnih večinah in podobnem, vse to pa s prikrito željo in namenom, da bo pred volivci Lista kriva za krizo in predčasne volitve.
Ko pa se je Lista odpovedala svojemu županu in ko je prišlo do zavezništva Liste z delom PSI in do izvolitve župana Agnellija, so vsi ti računi propadli. Kar naenkrat so se karte ponovno zmešale in drugače razdelile: Lista je za trdno upravo, PSI jo je ponovno uveljavila in med petimi strankami je prišlo do spopadov in nedostojnih udarcev v hrbet.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
T!
Začasna rešitev afere Daniloff-Zaharov zgladila pot priprt
04
ZDA predlagale datum vrha Reagan-Go 0 njem bosta govorila zunanja ministra
c-
o
—>.
o
o
c
o
MOSKVA, WASHINGTON — Kljub temu, da afera okoli domnevnih vohunov Daniloffu in Zaharovu še ni dokončno rešena, se je ozračje med velesilama po njuni izpustitvi na začasno svobodo dovolj zvedrilo, da se bodo v prihodnjih dneh redno zvrstili stiki in srečanja, Id bi morali zgladiti pot do drugega sestanka med Reaganom in Gorbačovom. Kot se je včeraj razvedelo iz neuradnih, a zanesljivih ameriških virov, je Bela hiša predlagala Kremlju, naj bi sovjetski voditelj prišel na obisk v Washington po 4. novembru, ko bodo v ZDA imeli parlamentarne volitve, a pred božičem.
Že omenjeni ameriški viri so razodeli, da sovjetska stran ni še odgovorila na predlog o vrhu. O njem se bosta vsekakor pogovarjala zunanja ministra George Shultz in Eduard Še-vardnadze, ko se bosta 19. in 20. tega meseca sestala v ameriški prestolnici. Ni še gotovo, kakšen bo odgovor Kremlja, a vse večja postaja verjetnost, da bo naposled pozitiven. Kot znak v tem smislu lahko beremo članek izpod peresa vplivnega ravnatelja sovjetskega Inštituta ZDA - Kanada Jurija Arbatova, ki ga je včeraj objavila moskovska Pravda. Članek nosi naslov »Koeksistenca ali neeksisten-ca« in dokazuje, da je sožitje edina alternativa za obe velesili.
Mnogi menijo, da je bila afera Da-niloff - Zaharov umetno napihnjena. Velesili naj bi jo izkoristili za to, da bi se posredno pomerili in ugotovili, do kakšne mere je vsaka pripravljena popuščati. Težko si je pač predstavljati, da bi aretaciji ameriškega časnikarja in nižjega sovjetskega diplomata lahko sami po sebi bistveno vplivali na razvoj odnosov med silama, ki pogojujeta usodo sveta. In vendar Washington pripisuje zadevi veliko težo tudi po njeni začasni rešitvi. Ameriški državni tajnik Shultz je po izročitvi Nicholasa Daniloffa predstav-
nikom ZDA v Moskvi resda povedal, da je s tem odstranjena ovira za njegovo srečanje s Ševardnadzejem, a pristavil je, da je dopisnik »US News and World Report« še vedno talec v sovjetskih rokah. Shultz je ponovno obtožil sovjetske tajne službe, da so nastavile past nedolžnemu časnikarju. S tem naj bi pridobile »figuro«, s katero bi Kremelj lahko izsilil izpustitev nižjega sovjetskega diplomata Ge-nadija Zaharova, ki pa je za ZDA dokazljivo vohun.
Na te Shultzeve izjave je včeraj odgovoril glasnik sovjetskega zunanjega
ministrstva Genadij Gerasimov. Na tiskovni konferenci v Moskvi je izrazil začudenje, da ameriški državni tajnik govori na tak način tudi potem, ko je Moskva posredovala Washingtonu dokaze, da je Daniloff resnično »zbiral informacije, ki jih v SZ imajo za tajne«. Gerasimov ni hotel komentirati obtožnice, ki so jo v ZDA izdali proti Zaharovu, poudaril pa je, da bi celotne zadeve ne smeli dramatizirati. »Če je že govor o talcih,« je pristavil, »potem bi morali paziti, da ne bi ameriško - sovjetski odnosi postali talci te afere.«
Potres v Grčiji: vsaj 6 mrtvih
ATENE — Sinoči je južno Grčijo prizadel potres. Po prvih podatkih je zahteval najmanj 6 človeških življenj in kakih 250 ranjenih, med temi 25 hudo. Zemlja se je stresla ob 19.24 po našem času z jakostjo 6,2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki jih vsega šteje devet.
Po podatkih, ki jih je posredovala potresomerna postaja v Atenah, je epicenter potresa bil kakih 250 kilometrov jugozahodno od grške prestolnice, in sicer v morskih globinah pred Mesenijskim zalivom. Sunke so zaznali v vseh južnih grških deželah in še zlasti v Me-seniji. Najbolj je bilo prizadeto mesenijsko glavno me-
sto Kalmata. Kot je sporočila grška televizija, so sunki v njem porušili več zgradb, med temi petnadstropno stavbo. V ruševinah je življenje izgubilo najmanj 6 ljudi in bilo na desetine ranjenih. Zmanjkal je električni tok, tako da so bile telefonske in telegrafske zveze s Kal-mato prekinjene.
Grška televizija je nadalje sporočila, da sta iz Aten takoj odšla na potresno področje minister za zdravstvo George Vennimatas in namestnik obrambnega ministra Vassilis Sarantitis. V Kalmati in sosednjih krajih je mnoge zajela panika.
CGIL, CISL in UIL predvsem za pravičnejši davčni sistem
Vlada mora popraviti finančni zakon drugače bo sindikat oklical stavko
ASSISI — Če vlada ne bo vnesla v finančni zakon popravkov, v katerih bi bile zapopadene zahteve sindikatov, bodo ti oklicali stavko. To so dejali predstavniki CGIL Pizzinato, CISL Colombo in UIL Galbusera, ko so včeraj spregovorili na zasedanju ACLI o problemu obnovitve družbene solidarnosti.
Colombo je rekel, da bi bilo napak stavkati za vsak nič, kot se je to že dogajalo, saj danes sindikat razpolaga še z drugimi oblikami pritiska, toda stavka bi bila čisto upravičena, ko vlada ne bi upoštevala sindikalnih predlogov za večjo socialno pravičnost. Vendar ta protest ne bi smel biti usmerjen izrecno proti vladi, ampak zgolj v uresničitev ciljev, ki si jih je sindikat zastavil, to je proti zakonu, ki ne vsebuje nobene filozofije solidarnosti. Pizzinato je pribil, da je sindikat pravočasno nakazal pot k rešitvi zaposlenostnega vprašanja, reformi davčnega sistema in oblikovanju »socialne države« in da bo pač moral ukrepati, če se bo sestanek s Craxijem izjalovil. Galbusera pa je poudaril, da ni moč sprejeti zakona, ki ne bi upošteval problema obdavčitve državnih vrednotnic in premoženjskega davka.
Srž razprave je vsekakor bila nuja po večji solidarnosti med različnimi družbenimi sestavinami, s katero industrijci ne soglašajo. Za sindikat je solidarnost naravnost vitalno vprašanje, predsednik industrijske združbe Federmeccanica Mortillaro pa meni, da »-ni mogoče
porabiti tega, česar ne proizvedeš« in vprašuje, če je sindikat sploh še potreben. Colombo ga je zavrnil, češ da se gre ceneno filozofijo. Za poživitev diskusije je prvi poskrbel ekonomist Gorrieri: politika solidarnosti ne sme biti v prid le tistim 6 milijonom uradnih revežev, ki jih je naštelo predsedstvo vlade, ampak vsem, ki so tako ali drugače v denarnih težavah, a teh je nič manj kot 20 milijonov. Zanje je predlagal uvedbo »socialnega čeka«, ki naj združi vse sedanje oblike državne pomoči revnejšim slojem.
Padec cen na debelo
RIM — Statistični zavod ISTAT je izračunal, da so cene na debelo julija padle za 0,8 odstotka v primeri z junijem in za 2,2 odstotka v primerjavi z lanskim julijem. To gre polovično pripisati pocenitvi nafte in njenih derivatov, sicer pa 2-odstotnemu znižanju cen kmetijskih pridelkov, takp zlasti žita in vrtnin, kot tudi ublažitvi »termične doklade« uporabnikom električnega toka ter nazadovanju cen barvastih in drugih kovin. V juniju so cene bile za 1,8 odstotka nižje kot v ustreznem času lani.
Dramo v Karačiju zrežiral libijec?
ISLAMABAD - Pakistanka policija trdi, da je v sredo aretirani Suleman Taraki Libijec in baje režiser tragične ugrabitve ameriškega boeinga dne 5. septembra v Karačiju. Zaplenili so mu libijski potni list z vizumom za Ciper in Turčijo (dan pozneje je bil atentat na istanbulsko sinagogo) ter strup valium 10, ki ga teroristi navadno uporabljajo za uboje in samomore. Taraki naj bi prišel v Karači sredi avgusta in v Islamabad dva dni pred napadom na letalo. Indijski dnevnik »The Hindustan Times« pa izraža dvome o istovetnosti (in številu) teroristov in dodaja, da bi ti lahko bili celo pakistanski plačanci ali afganistanski pribežniki.
O pokolu v sinagogi pa je izraelski obrambni minister Rabin zatrdil, da so ga zagrešili pristaši Abu Nidala: sliko enega od ubitih teroristov naj bi pokazali Abu Nidalovemu agentu v zaporu in ta naj bi ga prepoznal.
Poljske oblasti že osvobodile skoraj vse politične jetnike
VARŠAVA RIM — Vsi najvidnejši voditelji razpuščenega poljskega sin-
Tadeusza Jedynaka, Czeslawa Bieleckega, Konrada Bielinskega, Ewo Kulik, Josefa Teligo, Henrvka Wujeca in Leszeka Moczulskega.	rl
Večina izpuščenih sindikalistov in politikov, med njimi z asti Kuhkova Bujak, so ob zadovoljstvu izrazili tudi nekaj pomislekov glede posleckc osvoboditve če v državi ne bo omogočen tudi družbeni in politični plurah-Zem. Pri tem jim je pritrdil tudi voditelj Solidarnosti m Nobelov nagrajenec mir Ledi Walensa. Osvobojenci se bodo danes zelo verjetno zbrah v Gdansku na krstu hčerke enega izmed njih, pater Jankowski pa bo zanje daroval posebno zahvalno mašo.	,	.	. ,	,
V Rimu pa je včeraj predsednik vlade Craxi sprejel poljskega veleposlanika Wiejacza, ki mu je obrazložil sklep o amnestiji in osvoboditvi poučnih zapornikov ter mu izročil osebno pismo generala Jaruzelskega. Na Ostanku sta govorila tudi o možnosti izboljšanja dvostranskih odnosov in sodelovanju Italije in Poljske v prizadevanjih za pospeševanje dialoga med Cvropskimi državami kot prispevek k stabilizaciji odnosov med Zahodom »n Vzhodom. V tem'okviru so sklenili nadaljevati pogovore o datumu za hradni obisk poljskega voditelja Jaruzelskega v Italijo.
Košarka: turnir Alpe - Adria
Smelt Olimpija in Benetton v velikem finalu
Nogomet: danes v A in B ligi
Udinese doma proti Juventusu Triestina v Cremoni
Kotalkanje: državno prvenstvo
V
Se ena zlata kolajna za Sama Kokorovca
NA 10. STRANI
Uspeh gojencev Glasbene matice
OSIMO — Na enem najmnožičnejših klavirskih tekmovanj v Italiji — Coppa pianisti dltalia — v Osimu v Markah je v četrtek in petek med 200 tekmovalci pet gojencev Glasbene matice, v pet različnih starostnih stopnjah, častno zastopalo tržaško šolo. V kategoriji A je Maja Grgič s 86 točkami odnesla tretjo nagrado, v kategoriji B Tatjana Jercog z 80 točkami četrto nagrado, v kategoriji C Tamara Kažem z 88 točkami tretjo nagrado, v kategoriji D Aljoša Starc s 97 točkami prvo nagrado in v kategoriji F Katja Milič s 87 točkami tretjo nagrado. Pripravili so jih profesorji Ksenija Bras, Neva Merlak in Ravel Kodrič.
V nedeljo slovesnost za Trubarjem
LJUBLJANA — V nedeljo, 21. septembra, bo v Rašici pri Velikih Laščah sklepna slovesnost v počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja.
Program je naslednji:
—	ob 10. uri promenadni koncert, igra godba milice;
—	ob 11. uri pozdrav v imenu domačinov Bogomir ’ Samsa, pozdrav v imenu Trubarjevega odbora dr. Anton Vratuša, slavnostni govornik akademik Josip Vidmar.
V kulturnem programu sodelujejo: APZ France Prečeren iz Kranja UPZ Emil Adamič ter igralec Polde Bibič.
Po sklepni slovesnosti sledi srečanje domačinov z gosti.
Za Craxija je Rim že postal zbirališče agentov
Italija mora zaostriti ukrepe proti mednarodnemu terorizmu
RIM — Italija bo na vseh ravneh sprejela ukrepe proti mednarodnemu terorizmu in bo v kratkem zahtevala koordinirane akcije držav Evropske gospodarske skupnosti, ki marajo skupno nastopiti proti zaskrbljujočemu naraščanju prevratništva. To sta obvezi, ki ju je predsednik vlade Craxi podčrtal v letnem poročilu parlamentarni komisiji za varnost in za nadzorstvo nad tajnimi službami, potem ko je sredi tedna vlada sprejela vrsto konkretnih ukrepov, med katerimi sodi tudi strožje nadzorstvo nad diplomati in nad njihovo prtljago. Craxi izraža v tem poročilu precejšnjo zaskrbljenost, ker se je Rim, po podatkih pristojnih teles, v zadnjem času razvil v pravo središče vohunov in tajnih agentov iz raznih držav, nekatera diplomatska predstavništva (kot npr. libijsko) pa upravljajo vsote denarja, ki presegajo njihove realne potrebe.
0 pojavu terorizma in o zadnjih krvavih dogodkih v Karačiju in v Istanbulu je predsednik vlade govoril tudi v intervjuju, ki ga bo jutri objavil tednik Panorama. Craxi je prepričan, da so nedavni teroristični izpadi sad jasne politične logike tistih, ki nasprotujejo političnemu reševanju bližnjevzhodne krize in konec koncev tudi sožitju med blokoma. Rešitev sporov na Bližnjem
vzhodu ni za vogalom, v zadnjem času pa smo priča nekaterim majhnim korakom naprej, med katere se uvršča tudi nedavno srečanje med Peresom in Mubarakom. Ti premiki zelo motijo teroristične centrale, ki so zato sprožile novo krvavo ofenzivo.
Na vprašanje, kaj meni o hipotezi, da za teroristi operirajo tajne službe vzhodnih držav, Craxi odgovarja, da zadeva ni prav taka, medtem ko je bilo ugotovljeno, da je domnevni vodja teroristov Abu Nidal krožil po raznih državah in med drugim tudi v Siriji. Sedaj ugotavljamo, nadaljuje Craxi, da se razne države, vključno z Libijo, hočejo na vsak način distancirati od tega kriminalca in se otresti neprijetne podobe podpornikov ali zaščitnikov terorja. V boju proti mednarodnemu nasilju pa bo treba še marsikaj narediti, zaključuje predsednik vlade, zlasti na področju izmenjave informacij, pri čemer bo Italija navezala plodnejše stike z ZDA in z Izraelom.
Craxi je v pogovoru z novinarjem Panorame spet potrdil bližnji obisk sovjetskega voditelja Gorbačova, ki bo skoraj gotovo v Rimu pred koncem leta.
SANDOR TENCE
Kljub zaskrbljenosti v zahodni Evropi
Ukrajinski minister zagotavlja da je Černobil stvar preteklosti
BARI — »Kljub alarmističnim informacijam o posledicah nesreče v Černobilu mnoge tuje turistične agencije spet pošiljajo svoje kliente v Kijev in v druge ukrajinske kraje. Življenje se v Kijevu odvija normalno. Prvega septembra so se otroci vrnili v šole, kar bi se ne zgodilo, če bi razmere bile nevarne,«
Tako je včeraj povedal minister za turizem Sovjetske socialistične republike Ukrajine Viktor Dobrotvorov na tiskovni konferenci, ki jo je priredil na 50. levantskem velesejmu v Bariju. Minister je navedel tudi mnenje a-meriškega znanstvenika Rotra Galeja,
ki se je pred kratkim mudil v ukrajinskem glavnem mestu in izjavil, da ljudje lahko v njem živijo brez skrbi.
Nekoliko v naspjrotju s temi izjavami pa. so razne vesti o stopaiji radioaktivne onesnaženosti, ki prihajajo iz raznih krajev Italije. V nekaterih deželah so zaradi te onesnaženosti purepovedali nabiranje gob,. Nedavne raziskave so ugotovile prisotnost radioaktivnega cezija v mleku v prahu, ki ga uživajo otroci. Italijanski pediatri, med temi prof. Enrico Chelli, pripjoročajo čim manjšo uporabo takšnega mleka.
Srečanje Magnago-Jankowitsch
BOČEN — Predsednik Južnotirolske ljudske stranke in bocenske pokrajine Silvius Magnago se bo jutri sestal v Innsbrucku z avstrijskim zunanjim ministrom Petrom Jankowitschem, pred sestankom, ki ga bo imel 19. t. m. v Rimu z ministrom Vizzinijem in podtajnikom Amatom. Predmet pogovorov bo predvsem raba nemščine na južnotirolskih sodiščih, ki je še največje odprto vprašanje pri uresničevanju »plaketa« pravic nemške manjšine. Podtajnik Amato je bil pred kratkim izjavil, da so o tem dosegli kompromis, ki naj bi ga v kratkem uzakonih, Magnago p>a zatrjuje, da SVP o tem ne ve prav nič.
• Neugodne
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Končni izhod iz vse te zmešnjave je torej mogoč v skrpucani upravi vseh sredinskih strank, od socialistov in demokristjanov prek laikov do Liste, kateri naj bi menda županoval liberalec Trauner. Taka uprava bi sicer imela večino, toda v njej bi se zaostrovala vsa nasprotja, ki so že do sedaj prišla tako brutalno do izraza. Mogoč izhod pa je tudi v komisarju in predčasnih volitvah ob največji zmešnjavi, ko so vsi proti vsem in ko je Lista z vso svojo negativno miselnostjo ponovno eden izmed protagonistov.
Konkretni dosedanji rezultati so porazni: samo na občini več kot osemsto nezasedenih delovnih mest, izgubljene težke milijarde tržaškega proračuna, večmesečna popolna paraliza upravnega življenja, ne reševanje nobenega vprašanja in kar je najhuje: skrajno slabe perspektive za prihodnost. Kako prav so imeli sindikalisti in delavci, ki so za nekaj časa v znak protesta proti vsemu temu zasedli dvorano tržaškega občinskega odbora.
Bistvo problema ni torej v običajni, pa tudi ostri in polemični, dialektiki med strankami, temveč v odstranjevanju in v boju z ono ozko, nenačelno in vase zaprto melonarsko miselnostjo, ki v oporeki s splošnim demokratičnim stanjem italijanske republike povsem izkrivlja vse metode tržaškega političnega življenja. Listo za Trst je res treba potisniti v kot, to pa ni mogoče z njenimi metodami in s stalnim popuščanjem.
V pričakovanju novih vladnih gospodarskih ukrepov v SFRJ
Družinski proračuni v boju z inflacijo
LJUBLJANA — Jugoslovanski zvezni izvršni svet vztrajno pošilja pakete ukrepov, prav zdaj pričakujejo nov sveženj, toda inflacija kot da se ne zmeni za odločnost vlade. Odstotki rastejo in če so si mnogi oddahnili ob poletni neuradni zamrznitvi cen (veliko industrijskih izdelkov je prešlo na sistem štirimesečnega čakanja, oziroma vnaprejšnje priglasitve podražitve), jih je zdaj groza ob podatku, da se je na uradih za cene nabralo nekaj tisoč zahtevkov za podražitev. Statistično se je draginja za kratek čas res ustavila, toda — kaj ni statistika navsezadnje »pravilen seštevek napačnih podatkov«.? No, če primerjamo cene v letošnjem avgustu s tistimi leto poprej, je tudi ta »pravilni seštevek« porazen: drobnoprodajne cene so v tem obdobju v Sloveniji narasle med 58 in 127 odstotki.
Pri kruhu je bilo poleti precej zapletov. Najprej so ga podražili, potem je vlada cene razveljavila ter jih znižala, pa se je nato spet podražila moka ter s tem kruh. In rezultat: podražitev pri belem kruhu (primerjava avgust 86 - avgust 85) znaša kar 281 odstotkov...
V povprečju so cene na drobno v obdobju od avgusta do avgusta za las zgrešile magično mejo 100 odstotkov, saj so se zvišale »samo« za 99 odstotkov. Rekord ni bil dosežen zaradi industrijskih izdelkov, ki so poskočili »le« za
94,4	odstotka, kajti cene kmetijskih pridelkov in storitev so krepko presegle stoodstotno mejo: pristale so pri 106,5 oziroma 121,1 odstotka.
Morda bo kdo, ki jugoslovansko inflacijo spremlja bolj od daleč, začudeno vzkliknil, čes.
kako lahko ljudje sploh preživijo. Saj prav v tem je »čar« inflacije: tudi plače so na srečo poskočile. Medtem ko je bila povprečna plačilna kuverta junija lani debela za 49.690 dinarjev, je letošnja slovenska povprečna plača v istem mesecu znašala 111.486 dinarjev. Realno so se plače zvišale za 11 odstotkov (če upoštevamo, koliko lahko s to plačo kupimo letos, koliko se je zanjo dobilo lani).
Osebni dohodki so v drugih delih Jugoslavije precej nižji, nižji pa so tudi življenjski stroški. Slovenija za 22 do 28 odstotkov presega povprečje porabe v Jugoslaviji, medtem ko je le ta na Kosovu od 24 do 31 odstotkov nižja od jugoslovanskega povprečja. Povprečna mesečna plača v Beogradu je bila spomladi 62.450 dinarjev, proračun povprečne družine pa je znašal 93.670 dinarjev. Zavod za raziskovanje tržišča je izračunal, da je v Jugoslaviji 6,6 milijona gospodinjstev, od katerih jih ima več kot tretjina mesečno na voljo 60.000 do 80.000 dinarjev. Toda kar 1,9 milijona družin ima mesečno manj kot 60.000 din, 1,18 milijona manj kot 40.000 dinarjev in 0,52 milijona manj kot poltretji stari milijon — za hrano, stanovanje, obleko. Po teh ugotovitvah je potemtakem likvidno komaj vsako deveto gospodinjstvo...
Izgube torej niso le domena gospodarstva, temveč se vse pogosteje pojavljajo ttidi v gospodinjstvih. Pokrivajo se z dodatnim delom, honorarji, vrtičkarstvom in sistemsko s socialnimi dodatki.
Sindikati si precej belijo glave s problemom, kako ljudem za normalno delo zagotoviti zaslužek, ki bo omogočal »normalno« življenje. Doslej so bolj na pamet ocenjevali, koliko povprečna družina sploh potrebuje, s posebno raziskavo pa so v slovenskih sindikatih od leta 1981 do 1983 prišli do ocene porabe v povprečni slovenski družini. Sestavili so tako imenovano košarico življenjskih potrebščin in stroškov. Tako naj bi po teh ocenah povprečna štiričlanska slovenska družina porabila 260.491 dinarjev (od hrane, obleke, stanovanja do prihrankov in investicij). Seveda je situacija od družine do družine drugačna in je zgornji podatek le statistična opora, ki sindikatom pomaga pri usmerjanju socialne politike. Gotovo pa je to načelo razumnejše od zahtev po uvedbi nekakšnih socialnih kartic, ki so bile ponekod po Jugoslaviji zelo pogoste. Slovenski sindikati so namreč prepričani, da si nihče od delavcev ne želi nikakršne podpore ali miloščine, ampak hoče za dobro opravljeno delo in ob normalnih gospodarskih rezultatih svojega podjetja dobiti denar za dostojno življenje. Problem je torej predvsem v tem: kako zagotoviti normalne gospodarske rezultate.
A to je seveda že druga zgodba. Do uresničitve stabilizacije pa bo najbrž še vedno držalo, da je Jugoslavija dežela milijonov »malih čarovnikov«, ki kljub inflaciji in draginji na skrivnosten način vendarle spajajo en mesec z drugim, vsej statistiki navkljub...
Z. Š.
Jutri nova pogajanja članic GATT
Bo vanj sprejeta
PUNTA DEL ESTE — V tem urugvajskem mestu se jutri začne konferenca držav član e Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT - General Agreement on Tariffs and Trade). Gre za nov krog trgovinskih pogajanj med zastopniki 9 industrializiranih in 20 držav v razvoju (med njimi je od leta 1966 tudi Jugoslavija), ki pa ne bodo lahka. To dokazuje dejstvo, da udeleženci niso dosegli predhodnega dogovora niti o temah niti o načinu pogajanj, čemur so botrovala nesoglasja med EGS, ZDA, Japonsko in Kanado (nanje odpade kar 42 odstotkov svetovne trgovine) na nedavnem sestanku v Sintri na Portugalskem.
Osrednji predmet pogajanj bo liberalizacija svetovne trgovine. Današnjih izmenjav ne ovirajo več toliko carine, ki so se poprečno znižale na 4 do 8 odstotkov, kolikor dvostranski sporazumi o omejevanju izvoza pa tudi uvoza (od katerega je kar 2 odstotkov podvrženih raznim prepovedim in kontrolam) v industrializiranih
Sovjetska zveza?
državah. To povzroča križno polemiko med EGS, ZDA ter Japonsko, ki se obtožujejo dumpinga in (ali) protekcionizma (a Tokio je na zatožni klopi tudi zaradi prevelikega zunanjetrgovinskega prebitka). Ko bi teh problemov v Urugvaju ne rešili, bi se utegnil protekcionizem razširiti na raven izpred 50 let. Drug predmet spora med EGS in ZDA tiči v podporah kmetijski proizvodnji in izvozu; oba tabora izvajata dumping (svoje blago na tujem ceneje prodajata kot doma) in davita druge proizvajalce (problem je zlasti pereč pri pšenici). Ti zahtevajo odpravo državnih podpor, Pariz pa npr. noče niti njihove omejitve.
Govor bo še o sprostitvi izmenjav na področju storitev in odprtju trgov v industrijskem svetu blagu iz držav v razvoju, veliko pričakovanje pa je za odločitev, ah naj se SZ sprejme ali ne v GATT. S tem bi se sovjetski trg odprl zahodnemu in narobe, a Zahod temu ni posebno naklonjen, (dg)
semena - gnojila orodje za kmetijstvo in vrtnarstvo stroji in proizvodi za enologijo
TRST ■ Trg Goldoni 9 ■ Tel. 040/772517
Nova uredba o delu v šolah
RIM — Ministrica za šolstvo Fal-cuccijeva je izdala uredbo, ki določa konec šolskega leta v osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah za 13. junija 1987, v otroških vrtcih pa za 30. junija. Tromesečja se bodo morala zaključiti 13. decembra letos ter 13. marca in 13. junija, štirimesečja pa 13. februarja in 13. junija. Uspo-sobljenostni izpiti se bodo začeli 16. junija, mature pa 17. junija, in se bodo zaključili do konca meseca. Okrožnica urejuje tudi potek šolskih izletov in poučnih obiskov ter izmenjavo dijakov in razredov v okviru mednarodnih sporazumov, ki jih predvideva okrožnica iz leta 1985.
angleški jezik
se naučiš v
BRITISH SCH00L
v ulici torrebianca 18, trst tel. 040/69453 - 69140
f	' Tn
POSEBNI TEČAJI ZA OTROKE
Pravilna angleščina za vaše otroke — Angleški učitelji, specializirani za poučevanje angleščine kot tujega jezika — Jamstvo — Dopolnilni pouk, brezplačno utrjevanje snovi — Ugoden urnik »po šoli« — Da ti bo življenje odgovarjalo z »yes«, zaupaj Britishu
Founder Member Aisli
v
J
Včeraj v zgornjem Posočju
Prijateljsko srečanje v znamenju S. Gregorčiča
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Še vedno ostaja pereče vprašanje, kako povečati izvoz v tujino
V planinski koči na planini Kuhlja nad vasjo Krn so se včeraj zbrali predstavniki teritorialnih odborov Slovenske kulturno - gospodarske zveze za Goriško in Videmsko pokrajino skupaj s člani SZDL za Severno Primorsko. Srečanje, ki je v zadnjih letih postalo že tradicionalno, je tokrat potekalo v duhu Gregorčičevega kulturnega leta in tudi izbira kraja tovariškega srečanja ni bila slučajna. Zato je bil tudi popoldanski spored obiska usmerjen spoznanju in vrednotenju goriškega slavčka. Predstavniki SKGZ in SZDL so najprej obiskali Gregorčičevo rojstno vas, kjer so prisluhnili pesniškemu recitalu slovenskih pesnikov z obeh strani meje.
O možnostih nadaljnjega sodelovanja ob meji je na jutranjem srečanju najprej spregovoril Marjan Tavčar, predsednik medobčinskega sveta SZDL Severnoprimorskih občin. Potem ko je ocenil stvarnost v tem predelu Primorske, predvsem z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika, je podčrtal prizadevanje Socialistične zveze pri vrednotenju stikov s Slovenci v Italiji.
Slavica Plahuta iz Goriškega muzeja je prisotne seznanila s pobudami, ki se na obeh straneh meje pripravljajo v okviru Gregorčičevega leta. V ta sklop gre omeniti osrednjo prireditev, ki bo 23. novembra v Drežnici, Gregorčičevo proslavo 26. oktobra v go-riškem avditoriju, srečanje borcev Gregorčičevih brigad, razstavo o življenju pesnika z Vršnega ter vrsto
pobud, ki jih bodo pripravili na Primorskem.
O trenutnem položaju gcriških Slovencev je spregovoril predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, dr. Mirko Primožič, ki je dokaj zaskrbljujoče ocenil poslabšanje politične klime, ki jo podpirajo nekateri goriški krogi in sam župan. V tem duhu je ugotovil Primožič, pa je še kako važno sodelovanje naših organizacij z matično domovino in še posebej s sredinami ob meji.
Viljem Černo, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Videmsko pokrajino je svoje izvajanje osredotočil na prizadevanja Beneških Slovencev, da bi se kulturno in vsestransko bogatili, čeprav je v njihovih dolinah odpor javnih oblasti dokajšen. Uresničitev mešanih podjetij, kulturni stiki z matico in podobne pobude pa dajejo Beneškim Slovencem, tako je podčrtal Černo, novega zaleta za njihov vsakdanji narodnostni boj.
Predstavniki SKGZ ter SZDL iz Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine in Idrije so v nadaljevanju pogovorov sestavili načrt bodočega dela in sodelovanja.
Na popoldanski slovesnosti pred Gregorčičevo rojstno hišo so po uvodnem pozdravu Cirila Zlobca, predsednika častnega odbora za Gregorčičeve proslave, ter nastopu Kobariškega okteta, natopili pesniki z obeh strani meje. Iz zamejstva so bili prisotni Marko Kravos, Aleksander Pregare in Renato Oualia.
RUDI PAVŠIČ
40 let Splošne bolnice »Dr. Franc Derganc«
V Novi Gorici so občuteno proslavili 40. obletnico Splošne bolnišnice Dr. Franc Derganc" v Šempetru, ki je namenjena nad sto tisoč prebivalcem severno-primorskih občin. Govorniki so poudarjali, da se je ta osrednja zdravstvena organizacija razvila iz zelo skromnih začetkov v Vipavi, v moderno bolnišnico na visoki strokovni in organizacijsko tehnični ravni. Storitve, oskrbo in posredno tudi zdravstveno prosvetljevanje lahko opravlja na skoraj vseh zdravstvenih področjih in specialnostih, pri čemer zelo uspešno sodeluje tudi z univerzitetnim Kliničnim centrom v Ljubljani.
Slavnostni govornik v Kulturnem domu v Novi Gorici - med udeleženci so bili predstavniki vseh slovenskih bolnišnic in zdravstva, pa tudi gostje iz Gorice -, je bil predsednik izvršnega sveta (vlade) Slovenije Dušan Šinigoj. Dejal je, da so temelje sedanjega zdravstva položili partizanski zdravniki, med katerimi so bili na Goriškem tudi akademik dr. Bogdan Brecelj, doktorica Franja Bojc-Bidovec in Franc Derganc, po katerem je bolnišnica poimenovana. Zatem je ponazoril razvoj zdravstvene službe in poudaril, da imajo v Sloveniji dobro razvito mrežo zdravstvenih organizacij, to je bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn in zdravilišč. Že v letu 1976 so dosegli 6,7 desetink bolnišničnih postelj na tisoč prebivalcev in s tem standardom Prehiteli nekatere gospodarsko in zdravstveno razvitejše države. Lani so imeli v Sloveniji enega zdravnika na 540 prebivalcev. V Sloveniji imajo Program za usmeritev zdravstvene službe in skladno z njim bo potrebno nadaljnje zmanjševanje tistih bolnišničnih zmogljivosti, ki niso nujno po-
trebne za zagotavljanje učinkovitega zdravstvenega varstva. Po besedah predsednika Šinigoja pa bo treba še nadalje krepiti osnovno zdravstveno dejavnost z zdravljenjem in nego bolnikov na domu ter s specialistično ambulantnimi dejavnostmi.
Predsednik izvršnega sveta je nadalje poudaril, da skrbijo za izboljšanje materialnih razmer zdravstvenih delavcev, ker so bili njihovi osebni prejemki nižji kot pa v gospodarstvu. Izboljšave izvajajo, čeprav sicer v Sloveniji letos ne izpolnjujejo v celoti reso-lucijskih ciljev o rasti proizvodnje in izvoza. Ob tem pa je Dušan Šinigoj opozoril, da način urejanja odnosov na področju delitve osebnih dohodkov, kot so ga ubrali v nekaterih okoljih, med njimi tudi v zdravstvu, ko s prekinitvami dela (s stavkami) izvajajo pritisk na družbenopolitične skupnosti in organe, ni sprejemljiv. Izvršni svet takšno ravnanje odločno zavrača, je dodal Dušan Šinigoj.
Na slovesnosti je bolnišnici "Dr. Franc Derganc", čestital tudi dr. Bruno Gregorig, v imenu krajevne zdravstvene enote, vseh' zdravstvenih delavcev ter splošne bolnišnice v Gorici. Ob jubileju so bolnišnici v Šempetru izročili v uporabo tudi prenovljen in povečan Center za dializo ledvičnih bolnikov.
MARJAN DROBEŽ
Berite
»Novi Matajur«
Ko je julija ZIS z naglim padcem vrednosti dinarja do tujih valut in z denarnimi spodbudami skušal povečati usihajoči izvoz, se je del jugoslovanskega gospodarstva nekoliko oddahnil: zaradi devalvacije dinarja je postalo jugoslovansko blago na tujih trgih nekoliko bolj iskano, ker se je pocenilo; samo gospodarstvo pa si je od izvoznih spodbud obetalo boljši dohodek. Po slabih dveh mesecih pa vsaj v izvozu ne kaže veliko bolje kot prej. Izvoz na trge, kjer kupujejo blago s trdnimi valutami, se ne povečuje, kot je bilo predvideno. Narašča pa dokaj močno izvoz v SZ in sosednje socialistične države, kar pa za Jugoslavijo ni ugodno, saj ima s temi državami dobro (pozitivno) trgovinsko bilanco, dolgove pa ima v zahodnem svetu. Kaj ukreniti, je vprašanje, ki si ga zastavljajo odgovorni jugoslovanski gospodarstveniki.
Vlada napoveduje marsikaj, vendar nič določnega. Bolj kot o sebi in svoji gospodarski politiki govori in kaže na gospodarstvo. Vlada mu marsikaj očita. Predvsem pa to, da se ne zna prilagoditi svetovnim gospodarskim razmeram. Za svetom zaostaja tehnološko in poslovno, to pomanjkanje pa skuša nadoknaditi tako, da od države kar naprej zahteva dodatne izvozne spodbude: bodisi da hoče neprestano in dokajšnje razvrednotenje dinarja, bodisi da zahteva nove in nove denarne spodbude. Država ne more kar v nedogled podpirati slabih izvoznikov, ki ne znajo delati tako, da bi na tujem več zaslužili, pravijo v vladi. Ne moremo kar mirno nadaljevati zdajšnjega ravnanja, ko je zaradi nesposobnosti poslovnežev jugoslovansko blago na svetovnem trgu označeno za manjvredno blago. Zaradi takih oznak zdaj še tisti, ki sicer izdelujejo kvalitetno blago, izgubljajo in morajo prodajati pod ceno. Zato vlada ne more pristati na zahteve po hitrem in neprestanem devalviranju dinarja in na zahteve po čedalje večjih izvoznih spodbudah, čeprav pristaja na zahtevo, da mora voditi politiko realnega tečaja dinarja.
S tem torej ZIS napoveduje, da dinarja ne namerava pretirano ceniti. Izvozniki bodo zaradi te napovedi seveda poskočili in spet očitali vladi, da ne zna razumeti zakonitosti, po kateri mora tečaj dinarja slediti inflaciji, če hočemo, da gospodarstvo ne izgubi svojih trgovskih položajev v tujini. Toda vlada take ugovore že zdaj zavrača. Opozarja, da vsaka pocenitev dinarja povzroči, da se tuja posojila, preračunana v dinarje, močno podražijo, kar škodi gospodarstvu. Polletno povečanje vrednosti tujih valut na jugoslovanskem finančnem trgu za povprečno približno 34 odstotkov je n.pr. povzročilo, da se je dinarska protivrednost tujih dolgov povečala za več kot 2200 milijard dinarjev. Ali drugače rečeno: tisti, ki imajo tuja posojila, bodo morali zbrati toliko več denarja za odplačilo. Toda to ni edina posledica, ki nedvomno povečuje inflacijo. Podobne učinke je opaziti tudi pri deviznih hranilnih vlogah. Dinarska vrednost teh deviz, ki jih imajo zasebniki v bankah, se je zaradi prej omenjenega znižanja tečaja dinarja povečala kar za 960 milijard dinarjev. Ta denar močno pritiska na trg in torej deluje kot inflacijska vzmet.
Gospodarska politika bo torej pri tečaju dinarja previdna. Obljublja sicer še nekatere druge ukrepe za spodbujanje izvoza, toda hkrati opozarja, da njihovi učinki ne bodo veliki, če ne bo prišlo do pomembnejših sprememb v samem gospodarstvu. Gospodarstvo je namreč za nastop na tujih trgih zelo slabo organizirano. Znanih je veliko primerov, ko si naša podjetja na tujih trgih sama konkurirajo in na ta način
zbijajo cene. Zvezna vlada zahteva, da se morajo proizvajalci že doma dobro organizirati in potem nastopiti enotno na tujih trgih, da se ne bo dogajalo tako kot v Alžiriji, kjer je pri eni večji gradnji tekmovalo kar 6 jugoslovanskih gradbenih podjetij, ki so si "uspeli" temeljito znižati cene.
Toda pomembnejša od te je zahteva, da mora jugoslovansko gospodarstvo temeljito spremeniti svojo proizvodno sestavo, saj prav zaradi slabih proizvodnih programov (slaba kakovost izdelkov, zaradi zastarelosti pa previsoki stroški) ne uspe povečati izvoza. Tako zahtevo je sicer zelo lahko izreči, zelo težko pa je zagotoviti pogoje za spremembo gospodarske strukture. Vlada napoveduje, da bo v to smer ukrepala že jeseni, ko bo predlagala nekatere pomembnejše spremembe v gospodarskem sistemu in ko bo izdelala strategijo za tehnološko prenovo jugoslovanskega gospodarstva. Kajpak to še ne bo moglo takoj vplivati na izboljšanje dosežkov v našem trgovanju s tujino, zato bo treba ukrepati tudi kratkoročno. Vlada vidi takšno možnost predvsem v povečani proizvodnji. Toda prav proizvodna rast v zadnjih dveh mesecih zamira. Vladni gospodarstveniki se temu čudijo, kajti gospodarstvo že dolgo ni bilo tako dobro preskrbljeno z izdelovalnimi materiali, surovinami in energijo, kot prav v teh zadnjih mesecih. Najti bo torej treba vzvode, da bi začel sam povečan obseg dela siliti v iskanje novih kupcev, torej v izvoz.
Ce sklenemo: vlada upravičeno opozarja, da lahko le temeljitejše spremembe v gospodarstvu bistveno povečajo izvoz. Ker se teh sprememb ne da doseči na hitro, bo treba izvozno živahnost povečevati s spodbudami in tečajem dinarja, vendar ne brezglavo, ampak previdno, saj bodo rezultati julijskega paketa spodbujevalnih ukre-
pov vidni šele naslednje mesece. Vlada pa je prepričana, da si bo do konca leta izvoz prav zaradi julijskih spodbud opomogel.
Kaj pa, če si ne bo opomogel? Neprijetno vprašanje je zdaj kar nekako preslišano. Zadnji izvozni podatki (tudi avgusta se je izvozni popravil) pa opozarjajo, da je vprašanje povsem upravičeno. Kaj storiti v tem primeru? Vladi bo ostala ena sama možnost; v zadnjih letošnjih mesecih bo morala močno omejiti uvoz, kar pa bo povzročilo, da bo gospodarstvo moralo prihodnje poslovno leto začeti z velikimi težavami.
JOŽE PETROVČIČ
Kmalu pogodba med Deželo F-JK in družbo ITALSTAT
TRST — Deželni odbor je na seji, ki ji je predsedoval predsednik Biasutti, odobril dokument o sporazumu z družbo ITALSTAT, ki sodi v skupino IRI. ITALSTAT je družba, ki je specializirana v gradnji velikih infrastruktur in prav dokument, ki ga bosta v kratkem podpisali Dežela F-JK in ITALSTAT, naj bi bistveno pripomogel k izgradnji nekaterih velikih del.
Dežela bo seveda morala izdelati seznam najnujnejših del. Že sedaj pa se govori o cestnem omrežju, o novem carinskem središču na Kokovem, o načrtih za varstvo narave, o usklajevanju velikih del, pa tudi o razvoju znanstvenih raziskav.
Tesnejše sodelovanje med Deželo in ITALSTAT pomeni tudi korak naprej v kooperaciji z velikimi družbami z državno soudeležbo. Prav glede tega so v teku velike polemike, ki očitajo sami družbi IRI, da ne izpolnjuje svojih obvez.
EDOARDO FURLANI s. P. a.
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4 Ind. cona III. trasv. est — Tel. 040/820308
□	zastopnik HILARVS PAGANI
□	zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom
AGRARIA FURLANI s n e
TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije
cmn
L Jir.L
TRST — Ul. Valdirivo 30 Tel. 040/69244
VELIKA IZBIRA
VSEH NADOMESTNIH DELOV
ZA VSE KMETIJSKE STROJE
Philipp Vandenberg
Hetera
bolj sovražno, kolikor dalje boš predrl proti sovražnikom. Lakota in stiska te bosta vedno spremljali.
Tedaj si je Kserks s palci zatisnil ušesa, da ne bi več slišal besed svojega strica, in rekel s pikrim prezirom: »Preden greš, poslušaj, kaj ti bom povedal: ko bi bili tisti, ki so bili kralji pred menoj, mislili tako kot ti, bi bilo perzijsko kraljestvo danes majhna dežela, kot je dežela Helenov, in ne bi stali tukaj ob Helespontu!«
Medtem ko je tako govoril, je divjal vihar vedno močneje. Sonce je potemnelo, ladje so si poiskale zavetje ob obali in vojščaki so zbežali v šotore. Kserks je z eno roko držal svojo krono, z drugo pa se je oklepal prestola. Dostojanstveniki so se zagrizeno upirali viharju, nobeden se ni upal umakniti. »O Ariman, ki prinašaš vse zlo človeku,« je kričal Kserks proti besnečemu vetru, »ne bo si ti posrečilo, da bi me premagal. Ahura Mazda je na moji strani. Ahura Mazda...«
Morje, še pred kratkim prijazno se lesketajoče zrcalo, je zdaj grozilo, da bo s penečimi se šapami razbilo majavi most. Ladje, ki so jih vrvi komaj še držale, so se vzpenjale pod pritiskom velikanskih valov, že v naslednjem hipu pa jih je vrglo v globoko dolino med njimi. Kot suhe veje v jesenskem mesecu pianopsionu so se lomile deske in krožile na površini, dokler se z velikim truščem niso pretrgale tudi vrvi južnega ladijskega mostu. Besneče vodne gmote so zdaj vrgle ladje v razpenjeni vodi proti drugemu mostu, ki tega navala ni vzdržal in se je v sredini pretrgal.
»Ahura Mazda!« je tulil veliki kralj proti viharju, »Ahura Mazda, kje si? Mar ti nisem žrtvoval tisoč govedi in dragocenih posvetilnih polivov?«
Toda bog se očitno ni zmenil za to. Bičal je morje, da je grozilo prestopiti čez bregove. Medtem ko so vojščaki privezovali šotore, vozove in živali, da jih ne bi odneslo v morje, so prve ladje udarile ob skalnato obalo, druge pa je odneslo na sredo razbesnelega Helesponta, kjer so se v kratkem času potopile. Ponosno delo feničarskih in egipčanskih inženirjev se je razbilo pred očmi velikega kralja, kakor da bi šlo za igračko.
Ko se je vihar polegel, je Kserks na vzpetini divjal kot neukročen nisajski žrebec, ki prvič začuti svobodo: »Ubiti, ubiti!« je vedno znova vzklikal in slepo divjal sem in tja, »vse jih je treba vreči med mlinske kamne!«
Hiliarh je povprašal, komu velja ta smrtna obsodba, in izvedel, da naj bi umrli feničarski in egipčanski graditelji. Ali res nimajo boljših v svojih vrstah? Artaban je omenil velikega graditelja z otoka Samosa, ki mu pripisujejo veliko znanje.
»Že jutri naj začne graditi nove mostove!« je vzkliknil Kserks. »Boga morja, ki je Grk, pa je treba zvezati. Odpeljite se še danes ven na Helespont in potopite dve veliki nošni sponi. Peščica sužnjev naj ves dan biča morsko vodo, jonski učenjaki pa naj izgovarjajo grške besede: Ti umazana, slana voda, naš gospodar ti nalaga to kazen, ker si ga užalila. Kserks, kralj vseh kraljev, te bo prekoračil, naj ti je to všeč ali ne!«
Še zadnji poskusi reševanja krize pred novo sejo občinskega sveta
Načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu se se včeraj sestali, da bi se dogovorili o dnevnem redu prihodnje seje, ki bo, kot znano, v sredo zvečer. Seveda pa je tudi včerajšnje srečanje potekalo v znamenju negotovosti, saj še nihče ne ve, ali bo mogoče do srede doseči sporazum o novem županu in odboru.
Dogovorjeni dnevni red je izraz te negotovosti: na prvem mestu bo odgovor na interpelacije, na drugem izvolitev novega odbora, na tretjem proračun in na četrtem mnenje o premogovni centrali. Sklenili so tudi, da se bo občinski svet sestal še v dneh 18., 22., 23., 24. in 25. septembra, tako da bo na razpolago, vsaj teoretično, dovolj časa za odobritev proračuna v roku, ki ga je določil nadzorni odbor, se pravi do 30. septembra.
Dnevni red torej ne predvideva izvolitve novega župana, kar je tudi razumljivo, saj je Agnelli že na prejšnji seji preklical svoj odstop. V primeru, da bi bil sporazum dosežen tudi glede imena novega župana (kot znano se govori o liberalcu Traunerju), bi morali sejo občinskega sveta nujno odložiti za 24 ur, ker bi bilo treba spremeniti dnevni red.
Seveda pa bo diskusijo o proračunu mogoče izvesti le v primeru dogovora. Načelniki skupin so se vsekakor domenili, da bodo morebitno proračunsko razpravo že takoj na začetku prekinili, da bi se občinski svet lahko izrazil o vprašanju lokacije premogovne
centrale v tržaški pokrajini. Dežela je od Občine zahtevala, naj bi to mnenje izdelala do 18. septembra, z Občine pa bodo zaprosili za nekajdnevno odložitev roka.
Kot rečeno, pa bo na prvem mestu sredine seje odgovarjanje na interpelacije. Predvsem bo moral župan odgovoriti na interpelacijo predstavnika Tržaškega gibanja Parovela in misov-cev o njegovi udeležbi na proslavi pri spomeniku Nazariu Sauru, ki je že sprožila veliko polemik.
Skratka, ozračje velike negotovosti še dalje traja. Med kolikor toliko nova dejstva naj zabeležimo, da je Lista za Trst spet prevzela pobudo za skupen sestanek s strankami deželne večine, ki naj bi bil na sedežu Liste v ponedeljek ob 18.30. Kot je znano, je Lista sklicala podoben sestanek že pred desetimi dnevi, a se ga takrat predstavniki povabljenih strank niso udeležili prav zaradi sporov glede kandidatur
za župansko mesto. Za sedaj še ni znano, ali bo tokrat drugače. Že naslednjega dne, v torek, pa naj bi bil na sporedu sestanek v Rimu, kjer naj bi vsedržavni organi strank posredovali v reševanju krize. Iz tega sestanka si marsikdo pričakuje, da bi lahko privedel vsaj do novega odstopa župana Agnellija.
Krščanska demokracija je medtem objavila dokaj zaskrbljeno noto o političnem položaju, v kateri med drugim pravi: »Imamo občutek, da se mesto sprehaja na robu prepada, ne da bi imelo moč, da spremeni smer«. KD nato poudarja, kako se je potegovala za premagovanje težav in se v ta namen odrekla lastnim kandidaturam za mesti župana in predsednika Pokrajine, dodaja pa, da je nemogoče, da bi bitka za oblast paralizirala obe tržaški upravi. Ko bi se tak položaj nadaljeval — meni v bistvu KD — potem bi bile predčasne volitve manjše zlo.
Devinsko-nabrežinski vrtci odpirajo vrata
Po otrocih iz zgoniške občine bodo jutri spet stopili v vrtce tudi predšolski otroci v devinsko-nabrežinski občini. Občinski otroški vrtci v Nabrežini, Devinu, Mavhinjah in Šempolaju bodo jutri po poletnem počitniškem premoru spet odprli vrata našim malčkom. Najmlajši se bodo v prvih dneh spoznali z novim okoljem, z vrstniki in vzgojiteljicami. Če bo vreme dovoljevalo, se bodo lahko razigrali na vrtovih in dvoriščih, lepo vreme pa bodo izkoristili tudi za sprehode v okolico.
V četrtek, 18. septembra, bodo z začetkom pouka na šolah začeli delovati tudi državni vrtci in občinski vrtci v tržaški občini.
Pismo sindikatov predsedniku IRI Prodiju
Čimprej sklicati konferenco o državni udeležbi v deželi
Vlogi državnih udeležb v deželi Furlaniji in Julijski krajini in sedanjemu stanju podjetjih z državno udeležbo je posvečeno odprto' pismo, ki so ga deželna tajništva CGIL, CISL in UIL poslala predsedniku Iri Romanu Prodiju. V treh letih, odkar so se odprla pogajanja med Deželo, IRI in sindikalnimi organizacijami — ugotavljajo podpisniki pisma, deželni tajniki Radovan, Giustina in Trebbi — so bili doseženi nekateri rezultati, pri čemer izstopajo zgraditev nove peči v železarni Terni in nova naročila za tržiško ladjedelnico, obstaja pa še veliko nerešenih vprašanj tako glede sedanjega položaja, kot razvojnih perspektiv. Se posebno dramatičen — ugotavljajo deželna sindikalna tajništva — je položaj Tržaškega Lloyda, kjer se je ogromnim zamudam parlamenta pridružil še očitni namen FINMARE, da zariemari promet na Jadranu, po drugi strani pa so še neznani rezultati pogajanj o pristopu zasebnikov k upravljanju pomorske družbe.
Težaven ostaja tudi položaj v Arzenalu San Marco, saj ni bila še točno določena njegova vloga, še posebno kar se tiče posebnih gradenj. Glede Tovarne velikih motorjev sindikati pozitivno ocenjujejo uvedbo študijskega centra, obžalujejo pa, da še ni jasnih obvez glede gradnje dizlovih motorjev, ki bi jih morala FINMARE sprejeti v teku letošnjega leta.
Skratka, menijo sindikati, označuje sedanji položaj znatna negotovost v
Za nad 200 dijakov Zavoda združenega sveta
Začetek 5. šolskega leta devinske mednarodne šole
Za več kot 200 dijakov z vseh vetrov sveta, ki obiskujejo Zavod združenega sveta Jadranskega morja v Devinu, se bo jutri začelo novo šolsko leto. V devinski mednarodni šoli bo steklo že peto leto pouka, ki bo trajalo vse do maja. Ob izteku bodo polagali dijaki drugega letnika bienija zaključne izpite za dosego bakalavreata, mednarodno priznane diplome o izpolnitvi srednješolskega študija.
Čeprav se bo šolsko leto uradno začelo šele jutri, so se dijaki mednarodne šole spoprijeli s šolskimi dejavnostmi že v začetku septembra. Novinci, tisti, ki so prejeli štipendije za obiskovanje prvega letnika šole, so se v prvih dveh tednih lotili učenja angleščine in italijanščine, uradnih jezikov na devinski šoli, "veterani" drugega letnika pa so usmerili svoj študij na področje informatike in pripravo referatov za sklepni del šolskega leta.
Z novim šolskim letom se bo v devinskem zavodu zvečala prisotnost dijakov iz vzhodnoevropskih dežel: 13 dijakom iz Jugoslavije in 4 Poljakom se bosta pridružila Madžara. Njuna prisotnost je sad sporazuma, ki sta ga z madžarskimi šolskimi in političnimi oblastmi dosegla predsednik zavoda posl. Belci in rektor Sutcliffe med junijskim obiskom v Budimpešti.
Letos bodo prvič študirali v Devinu tudi dijak iz Etiopije, dijak iz Tunizije in dijak iz Peruja. Med učnim osebjem
bo nekaj novih profesorjev iz Kanade, ZDA in Velike Britanije.
Zavod združenega sveta Jadranskega morja ima tudi letos v programu številne pobude in prireditve. Ze 21. septembra bo zavod, v sklopu prizadevanj za spoznavanjea okolja, v katerem deluje, priredil srečanje z devinskimi družinami (family day). Istega dne se bo predstavništvo zavoda udeležilo mednarodnega dne pogrešanih v Medeji pri Gorici. 18. in 19. septembra bodo dijaki zavoda sodelovali na "pohodu upanja" od Gorice do Trsta, da bi tako opozorili na vprašanje lakote v svetu in med pohodom zbrali med prebivalstvom prispevke za lačne v svetu. Ta dva dni bo gost devinskega zavoda odgovorni urednik uglednega ameriškega dnevnika New York Times Hechynger, ki se je sam že večkrat zavzel za pobude mednarodnih šol tega tipa. Dijaki Zavoda združenega sveta bodo nadalje 23. oktobra gost popoldanske televizijske oddaje RAI, med katero bodo obrazložili delovanje šole.
Dijaki devinskega zavoda so imeli že konec tega tedna v gosteh kakih osemdeset dijakov, ki so v prejšnjih letih dokončali šolanje v Devinu in v drugih petih Zavodih združenega sveta po svetu. Namen tega neobičajnega obiska je bila izmenjava mnenj in izkušenj med mladimi iz različnih krajev sveta.
Nadaljuje se vpisovanje v tečaje zavoda za poklicno izobraževanje
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje nadaljuje te dni z vpisovanji v poklicne tečaje. Medtem ko je bil dosedanji vpis v 1. letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične administrativne uradnike zadovoljiv, je vodstvo zavoda zaradi preskromnega vpisa odpovedalo 1. letnik tečaja za mizarje. Odpoved tega tečaja je bila že v zraku, saj je bilo malo verjetno, da bi bilo po dveh uspelih mizarskih tečajih, v preteklih dveh letih, povpraševanje za tečaj še veliko.
Drugače je s tečajem s kvalifikacijo za kamnoseke. Doslej se je vpisalo v ta tečaj že lepo število fantov; obstajajo tako realne možnosti, da bo tečaj stekel po programu. Vodstvo zavoda upa seveda na še nekatere vpise, in to predvsem tistih dijakov, ki so se odločili, da ne bodo nadaljevali šolanja na višjih srednjih šolah, a še niso dobili zaposlitve.
Glede drugih tečajev gre omeniti, da so še nekatera prosta mesta za tečaj tehnikov vzdrževalcev računalnikov, tečaj angleščine in tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino. Prav zaradi tega je SDZPI podaljšal vpisovanje do konca meseca. Tečaji s kvalifikacijo se bodo začeli v ponedeljek, 29. septembra, preostali tečaji pa bodo stekli v začetku oktobra.
Na seminarju za slovenske šolnike na vrsti predavanja za profesorje
S predavanji za profesorje slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov se bo v torek in v sredo nadaljeval 22. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. V torek, 16. septembra, bo v Gregorčičevi dvorani dr. Jože Koruza z ljubljanske filozofske fakultete govoril o Trubarju v svojem in našem času. Po predavanju bo prof. Zora Rebula predstavila knjigo antologije prof. Nade Perto-tove Naše bogastvo: včeraj, danes, jutri, ki jih je končno izdala Uprava slovenskih šolskih knjig.
Profesorji slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov bodo sledili tudi predavanju dr. Olge Kunst - Gnamuš s pedagoškega inštituta v Ljubljani o Smotrih in metodah slovnične, semantične in pragmatične obravnave jezika v srednji šoli.
Letošnji 22. seminar za slovenske šolnike bosta sklenili predavanje in ekskurzija za profesorje naravoslovnih predmetov, matematike in fizike. V četrtek, 18. septembra, bodo v Peterlinovi dvorani sledili predavanju dr. Toneta Vraberja z biotehniške fakultete v Ljubljani o živem svetu solin. Dan zatem se bodo udeležili poldnevne ekskurzije v sečoveljske soline.
vseh sektorjih tradicionalne prisotnosti IRI v Julijski krajini.
Sindikati pripisujejo odgovornost za sedanje težave delno deželni upravi in njenim zamudam, pa tudi neodločnosti v podpiranju novih dejavnosti IRI, delno pa samemu IRI, ki ni izdelal poglobljenega in izčrpnega prenovitvenega načrta.
Deželni tajniki CGIL, CISL in UIL v zaključnem delu pisma predsedniku IRI Prodiju postavljajo predvsem dve zahtevi: 1. potrditi in čimprej sklicati deželno konferenco o državnih udeležbah, ki naj bo priložnost kritičnega preverjanja obvez IRI glede sanacije in razvoja celotnega sektorja; 2. ustanoviti v najkrajšem času Teritorialni odbor IRI - sindikati za zagotovitev kontinuitete soočanja, tudi mimo same konference o državnih udeležbah.
Sindikalna kronika beleži danes tudi izjavo deželnega tajništva CGIL o vprašanju premogovne centrale. Deželna CGIL potrjuje svoje nasprotovanje namestitvi centrale v tržaški pokrajini predvsem iz dveh razlogov. Predvsem manjka študij o uresničljivosti centrale, ki naj bi zajemal več lokacij in torej dopuščal primerjavo tako glede značilnosti teritorija, kot tudi glede stroškov za urbanizacijo, ki bi bili potrebni za uresničitev tako pomembnega obrata. Drugič pa sindikati kritizirajo dvoumno stališče ENEL, ki je sicer izrazil pripravljenost, da pri uresničitvi obrata upošteva zaključke komisije Brambati in normativ EGS, po drugi strani pa še ni izdelal načrta, ki bi jasno nakazal rešitve in tehnologije, ki naj bi jih sprejeli pri uresničitvi centrale.
Po mnenju CGIL je treba torej izdelati študijo o uresničljivosti glede več lokacij ter dokončni načrt, poleg tega pa je potrebna tudi jasna obveza, da se centrala zgradi v naši deželi, za kar je deželno tajništvo CGIL že izrazilo svojo pripravljenost. Ko pa bi skušali z enostranskimi sklepi vsiliti rešitev glede lokacije, bi se deželna CGIL temu naklepu zelo odločno zoperstavila, se zaključuje sindikalna nota.
V teku vpisovanje za ”Marcialongo“
Občinski rikreatoriji bodo v soboto,
4. oktobra (v primeru slabega vremena pa naslednjo soboto) organizirali zanimivo "ekološko" tekmovanje z imenom "Marcialunga". S to pobudo nameravajo prireditelji doseči tri cilje: spoznavanje Krasa, nekaj fizične aktivnosti in seveda veselo družbanost.
"Marcialonge" se lahko udeležijo vsi otroci od 6. do 15. leta starosti, ki jih bodo razdelili v tri starostne skupine.
Vpisani se bodo zbrali pri proseš- ' kem spomeniku padlim ob 15. uri. Ob 15.15 se bo začelo tekmovanje, ki se bo odvijalo na 5 kilometrov dolgi progi s ciljem v rekreatoriju "Attilio Grego" v Križu. Tu bodo tekmovalce okrepčali, za tem pa bo, približno ob 17. uri, predstava. Sledilo ji bo nagrajevanje, nakar bo, približno ob 18.30, avtobus odpeljal tekmovalce spet v Trst.
Interesenti se lahko na tekmovanje vpišejo v rekreatoriju "A. Grego" Križ 441 (tel. 220357) do 25. septembra; vpisnina znaša 2.000 lir.
V petek so otvorili novo delovno sezono grafične delavnice ATELIER v Nabrežini
WWF: zaščititi morje pred onesnaževanjem
V	petek je bila v Nabrežini otvoritev nove sezone grafične delavnice ATELIER in kulturno-umetniške skupine PRINTS.
Delavnico, ki ima svoj sedež v preurejenih prostorih tipične kraške hiše v nabrežinskem centru, je šele pred letom dni odprl Mauro Tonet, glavni akter te pobude.
Med slovesnostjo, ki je potekala na hišnem dvorišču, v prijetnem scenariju iz kraškega kamna, lesenih bal-končkov in gorečk, sta Tonet in Mirjam Mikoljeva orisala delovanje v prejšnji sezoni in obrazložila razloge, ki so jih vodili v to aktivnost; grafična delavnica ima predvsem dva namena: širjenje grafične umetnosti na obrtniški način in krepitev stikov med Slovenci in Italijani, saj se tečajev udeležujejo tako eni kot drugi.
V	teku svoje prve delovne sezone, ki je bila uspešna celo nad pričakovanji, so imeli v ATELIERJU tečaj bakroreza in lesoreza, ki se ga je udeležilo skupno 40 tečajnikov, od katerih tudi 20 otrok, poleg tega pa še jezikovna tečaja angleščine in nemščine. Vendar se delovanje ni ustavilo na strogo delavni ravni. Med tečajniki je zrastel pravi prijateljski odnos, tako da so se pričeli srečavati tudi pred in po delu, mnogo je tudi takih, ki se bodo letos spet vpisali na tečaje.
Za to sezono sta na programu dva
trimesečna tečaja bakroreza in lesoreza, ob koncu katerih bodo priredili razstavi grafičnih izdelkov. Nadaljevala se bosta jezikovna tečaja, katerima bi hoteli dodati še tečaj slovenščine in tečaj italijanščine. V načrtih je tudi organizacija seminarjev z likovniki iz drugih držav. Prav tako bi radi priredili srečanje v obliki seminarja z grafiki iz Trsta in FJK, da bi se grafično delovanje čimbolj obogatilo. V zvezi s tem je seveda v načrtih tudi razširitev te defavnosti drugod po Krasu. ATELIER bo v teku leta dobil dovoljenje za tiskanje izdelkov dru-
gih umetnikov, ki sami nimajo potrebnih naprav.
Zaključno besedo pa je imel župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar, ki je ATELJERJU čestital za uspešno in kvalitetno delovanje. Tonetu in njegovim se je župan tudi zahvalil, ker s svojo dejavnostjo oživljajo kraške vasi, ki se v zadnjih letih tako nevarno praznijo. Prav zaradi tega socialnega aspekta, ki ga ima delovanje ATELIERJA, namerava občinska uprava še bolj, kot je to počela doslej, podpirati vse njegove bodoče pobude.
Ekologi vedno znova opozarjajo, da morje ne sme postati navadno »smetišče«, ki bi požiralo vse odpadne materiale in mestne odplake. Seveda je to v manjših količinah možno brez večje nevarnosti, če pa s takim početjem prekoračimo naravno ravnovesje, ogrožamo s tem ne le okolja, ampak tudi sebe.
Pred kratkim smo izvedeli, da je odlagališče odpadnih materialov v Ulici Errera že povsem nasičeno in da so javne ustanove določile za tak nov »morski smetnjak« prostor ob izlivu Ospa. Tržaška sekcija Sklada za zaščito narave (WWF) opozarja, da se v naši pokrajini nahajajo že tri odlagališča raznih odpadnih materialov, predvsem zemlje, kamenja, pepela in starega železja. Poleg že omenjenega odpada v Ulici Errera, lahko omenimo še »smetišče« v Barkovljah in ob izlivu Ospa.
Sklad za zaščito narave vodi že več let bitko proti takemu brezvestnemu onesnaževanju. Dejansko so predstavniki te organizacije potrkali na vrata, vseh odgovornih ustanov. Vendar pa ni problema nihče vzel resno v poštev. V dogajanje je kasneje posegla sanitarna služba, ki je dosegla samo to, da so odlagališče v Barkovljah dokončno zaprli. Predstavniki organizacije, ki se bori za zaščito naravnega okolja, pa so prepričani, da bi bilo mogoče vse te probleme dokončno rešiti. Najprej bi bilo treba zavarovati morje pred onesnaževanjem s posebnimi jezovi, ki bi odpadnim materialom branili dostop do morja. Za gradnjo teh jezov bi bilo
mogoče koristno uporabiti veliko količino peska in kamenja, ki so ga razna gradbena podjetja odstranila pri izkopavanju zemlje za temelje hiš, cest in drugih zgradb.
Ob koncu pa člani sklada za zaščito opozarjajo še na dejstvo, da bi bilo mogoče vse odpadne snovi s pridom ponovno uporabiti — spričo sedanje krize bi bila takšna poteza izredno pametna. Neobčutljivost odgovornih organov je torej povsem »neodgovorna«-»Če pa ti problemi onesnaževanja v našem mestu ne bodo kaj kmalu rešeni«, zaključuje svoje spročilo WWF, »lahko preprosto pozabimo na možnosti in perspektive, ki jih ima Trst kot turistično mesto«.
Mirošič pri TPPZ
V petek zvečer se je generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič mudil na prijateljskem obisku pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru "P. Tomažič". Srečanje je spadalo v okvir poslovilnih obiskov pred odhodom Mirošiča na novo službeno mesto.
Uglednega gosta so člani TPPZ »P-Tomažič« pozdravili s pesmijo, nakar mu je predsednik zbora izročil v spomin na njegovo delovanje v zamejstvu ploščo Zemlja in narodi.
Jugoslovanski generalni konzul je nato izrazil zahvalo in podčrtal doprinos, ki ga ima TPPZ »P, Tomažič« v boju za sožitje in enakopravnost med tu živečima narodoma in za mir na svetu nasploh.
Zaskrbljujoča ugotovitev z včerajšnje okrogle mize Kmetijskih dnevov
V kmetijstvu se nadaljuje osip mlade delovne sile
Druga debatna razprava na letošnjih Kmetijskih dnevih je bila posvečena srnemu izmed ključnih vprašanj, ki tarejo kmetijstvo in sicer vključevanju mladine v to gospodarsko panogo. V primerjavi z uvodno okroglo mizo je zanimanje tokrat bilo manjše in to kljub temu, da je včerajšnje debatno
srečanje v nekaterih trenutkih res načelo temeljne aspekte te žgoče problematike. Da pa je stanje v zvezi z vključevanjem mladih naravnost zaskrbljujoče smo se ponovno prepričali ravno včeraj: spričo neneimega osipa delovne sile v tej panogi tvegamo namreč da bo 1. 2000 zaposlenih v kmetijstvu le 2 odst. aktivnega prebivalstva naše dežele.
Uvodni poseg je na včerajšnji debatni razpravi imel novi ravnatelj Kmetijskega nadzomištva v Trstu Giusep>-pe Fantina, poleg njega pa so predstavili svoje referate še predsednik združenja Confcoltivatori iz naše dežele dr. Dante Savorgnan, predstavnica Zadružne zveze Slovenije Milena
fcllij
Razstavljeni kmetijski stroji
Kulovac in agrarni izvedenec pri Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva Sandro Baldo. še posebno izčrpen je v svojem izvajanju bil ravno Baldo, 'ti je svoj referat osredotočil na več poglavij; največ poudarka je vsekakor posvetil vzgojno-izobraževalnemu a-spoktu in seveda potrebi po strokovnih kadrih. Dosedanje izkušnje na omenjenem področju je ocenil pozitivno in to kljub temu, da je usmerjanje mladine v kmetijsko-strokovne šole spiričo premajhne spodbude čedalje bolj težavno. Med dragim je obžaloval nezadostno politično voljo za reševanje teh problemov in s tem v zvezi navedel primer treh zakonskih o-snuktov iz leta 1984, ki še danes čakajo na razpravo v deželnem svetu.
Najbolj kritičen do upravnih organov je vsekakor bil dr. Savorgnan, ki je deželni upravi očital premajhno u-poštevanje celo najbistvenejših programskih navodil EGS. Pred njim je spregovorila zastopnica Zadružne zveze Slovenije in ta je v svojem poročilu iznesla predvsem izkušnje na kmetijskem področju v sosedni republiki ter seveda nekatere osnovne značilnosti sedanjega kriznega trenutka. Dejala je, da je pojav zmanjšanja vpisovanj v agrarne šole v zadnjih letih doseglo tudi v Sloveniji zaskrbljujočo raven, vendar pa so republiški organi kljub temu sprejeli nekatere ukrepe, ki se v bodočnosti znajo res obrestovati. Tu je navedla primere uvajanja fakultativnega pouka v kmetijstvu, nadalje poskus za bolj usmerjeno vzgojo v družinah in nekatere drage izobraževalne posege.
Na sliki je godba na pihala Heraklith Akustisch iz Feradorfa (Avstrija), ki je bila ustanovljena leta 1931. Ansambel šteje 32 članov, gostoval je že v tujini, doma na Koroškem pa je zelo poznan in cenjen. Godbo vodi kaptelnik Josef Pemusch. Godba bo nastopila s.krajšim koncertom ob 17. uri na zabavišču Kmetijskih dnevov.
Kratek sprehod med stojnicami...
Ko se pomikamo mimo stojnic in kioskov, srečujemo znane in nepoznane obraze. V soboto dopoldne je bilo sejmišče precej mimo, čeprav je bil priliv obiskovalcev stalen. Ju-
Od ponedeljka na Pomorski postaji
Mednarodni simpozij o anesteziji
Od ponedeljka do potka bo v Trstu pomemben mednarodni študijski simpozij, posvečen najnovejšim dognanjem na področju anestezije, intenzivne nege in terapiije proti bolečini, ki bo privabil v kongresno dvorano Pomorske postaje okrog 300 strokovnjakov z vsega sveta. Uradno odprtje simpozija, ki ga organizira inštitut za anestezijo tržaške medicinske fakultete, bo v ponedeljek popoldne, od torka dalje pa se bodo zjutraj in popoldne vrstile okrogle mize, poročila in diskusije.
Privekal je mali
LUKA UDOVIČ
Svojemu tajniku Dušku in ženi Sonji iskreno čestita
Slovenska kulturno -gospodarska zveza
Sonji in Dušku od srca čestita ob rojstvu
LUKE
in vsem trem želi veliko sreče kolektiv
Primorskega dnevnika
Prihodnjo soboto in nedeljo spet odprta meja pri Botaču
V soboto 20. in nedeljo 21. septembra 1986 bo od 9. do 18. ure dovoljen prost prehod državne meje pri Botaču na območju Glinščice - Beka in obratno.
»Odprta meja« ima že nekajletno tradicijo. Zamisel za takšen prijateljski prehod državne meje se je porodila ob prireditvi mednarodnega piosveta o Glinščici, kjer je prišla do izraza želja, da bi ta predel postal, v okviru UNESCO, piosebno zaščiteno območje. Ob tej priložnosti je občina Dolina v sporazumu s prijateljsko občino Sežana, priredila prehod čez mejo brez obveznih formalnosti. Prvič so se seveda tej pobudi odzvale predvsem številne krajevne oblasti z obeh strani meje, dandanes pa je, seveda le za dva dni, državna meja med sosednjima državama odprta vsakomur.
Obiskovalci Odprte meje morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument, prireditelji pa opozarjajo izletnike, naj nosijo s seboj čim manj opreme. Obenem priporočajo udeležencem, naj se ne oddaljijo od začrtane »steze prijateljstva«.
Jutri v muzeju Revoltella razstava o »Tržaškem LIoydu«
Jutri bodo v muzeju Revoltella v Trstu odprli razstavo dokumentov, slik, fotografij, knjig, časopisov, ladijskega pohištva in kolajn, s katerimi bodo predstavili zgodovino plovne družbe »Tržaški Lloyd«, ki letos slavi 150-letnico delovanja.
Katalog razstave, ki ima naslov »Lloyd triestino dalTAdriatico al mon-do: 1836 - 1896«, so na nedavni tiskovni konferenci predstavili predsednik Tržaškega Lloyda Vittorio Fanfani ter Tito Favaretto in Bianca Maria Fa-vetta. V tej publikaciji, ki ima 410 strani in je izšla v 3500 oštevilčenih izvodih, je mogoče dobiti vse podatke, ki se nanašajo na delovanje Lloyda, od samih začetkov pa vse do sedanjega stanja družbe.
DANAŠNJI SPORED
Ob 10.30 okrogla miza: »Osnovanje in negovanje biološko-dinamičnega vrta«.
Ob 11. uri srečanje med prireditelji Kmetijskih dnevov in predstavniki pobratenih občin.
Ob 17. uri koncert pihalnega orkestra Heraklith Akustisch iz Avstrije.
Ob 18.30 nagrajevanje.
Večer se bo zaključil v prijetnem vzdušju ob zvokih narodno zabavnega ansambla in kozarcu vina.
JUTRIŠNJI SPORED
Ob 20. uri okrogla miza: »Pokušnja vin: stična točka med proizvajalcem in odjemalcem«, ki jo bodo vodili: predstavnik Tržaške trgovinske zbornice inž. Iginio Vascotto, enolog Marcello Pilon, dr. VValter Fi-lipputti in vinogradnik Nevo Radovič.
Predavanju bo sledila prosta zabava do poznih večernih ur.
tro je bilo sveže in vzdušje na Kmetijskih dnevih je bilo kot vzdušje na veliki kmetiji (kakršnih nismo več vajeni pri nas), ko se velika družina umirjeno odpravlja k poslu in vsak natančno ve, kam mora postaviti roko, zato je njegov korak umirjen, trden, samozavesten.
Srečali smo znance iz Doline: -»Jaz
Množično srečanje z Abrahamom
' -o : ' < *v ' '	' (	''	” .... ,
; nedeljo, 7. septembra, so proslavili srečanje z Abrahamoni petdesetletad^iz Minske občine. Dogodek so proslavili z izletom v Furlanijo. Zgodaj ao*.
4 lobtt“nirrS
n kjer se je stopnjevalo dobro počutje, za katero so vestno .skrbel, tudi taseli godci iz Boljunca. Petdeset let ni danes nobena starost vec, nasprotno 'aši so dokazali, kako se lahko človek še poveseli, naskace m naplese čeprav že pet križev na plečih; a to niti ni tako hudo, saj ce jih razdeli, pride nmo po petindvajset let na nogo. To pa je najpravsnja starost... pardon... nladost. Rekli so, da je potrebno posebej pohvaliti organizatorje izleta, ker si to izrecno zaslužijo
Obvestilo KZ razlaščencem
Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev »Naša zemlja« obveščata, da je podjetje Plače Moulin v bistvu končalo z deli na odseku avtoceste od nabrežinskega železniškega viadukta do Proseka. Razlaščenci, ki imajo še nerešene probleme, pa naj bodo to odškodnine, izgradnja porušenih zidov, dostopne poti ali drugo, naj se čim-prej zglasijo pri Kmečki zvezi. Ta bo zahteve posredovala dalje, da se čim-prej rešijo še vsa odprta vprašanja.
Tečaji jezikov
Jutri se bo na tržašbfi Ljudski univerzi začelo vpisovanje v tečaje jezikov.
Lekcije se bodo začele 13. oktobra in zaključile 16. maja 1987. Otroci iz zadnjih razredov osnovnih šol in dijaki nižjih srednjih šol bodo lahko sledili popoldanskim tečajem, odrasli pa
bodo imeli lekcije v večernih urah.
Običajnim jezikovnim tečajem je šola letos dodala še tečaja francoske in angleške literature.
• Vprašanje sinhrotrona, hitrih cest in drugih problemov, ki tarejo tržaški teritorij, bo tema javnega zborovanja, ki ga bo v torek ob 20.30 v Bazovici priredila tržaška federacija PSI.
izleti
tržaška
knjigarna
obvešča,
da bo ODPRTA
jutri, 15. in v ponedeljek, 22. septembra.
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine
priredi 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet v EMILIO ROMAGNO z obiskom hiše-spomenika bratov Cervi in ogledom mesta Marzabotto. Vpisovanje na sedežu v Narodni ul. št. 69 - tel. 214222 (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure) in na sedežu Sindikata upokojencev CGIL v Nabrežini ob uradnih urah. Cena izleta 95.000 lir.
Društvo Slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v San Marino in okolico, v četrtek, 18. septembra, ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Prosimo točnost.
Sekcija PSI Dolina organizira v- nedeljo, 5. oktobra enodnevni izlet v.prijateljsko občino MarZčbotto ob Dnevu komemoracije žrtev nacističnih pokolov. Vpisuje v večernih urah Klavdijo Kofol - Bo-ijunec, tel. 228425 ali 228740.
PD KOLONKOVEC priredi v nedeljo 21. septembra izlet v Šmariatske toplice. Razpoložljivih je še nekaj mest. Vpisovanje od 8. do 12. ure (tel. 818067).
najbolj uživam tako, da hodim počasi med stroji, vinsko posodo, opazujem, kaj prodajajo po stojnicah, ogledujem izdelke in zraven premišljujem... Zdaj, ko ni prerivanja, je prijetno. Občutek umirjenosti na sejmu pomirja še mene...«
Sergij je šel dalje na ogled kmetijskih strojev, pogovor pa je stekel z drugim znancem, ki je pojamral, da ni na razstavi ptičev niti enega slovenskega napisa. Pozanimali smo se in ugotovili, da uradni napisi v slovenščini so, da pa ima organizacija, ki razstavlja ljubke živalice izpostavljen svoj naslov v originalnem italijanskem jeziku... Po zvočniku so najavili cel avtobus upokojencev iz Grgarja pri Novi Gorici. Prišli so na izlet v Trst; po radiu so slišali za Kmetijske dneve in obrnili premec v Boljunec. Nad sejmiščem in razstavami so bili kar navdušeni...
Malo pred kosilom je Kmetijske dneve obiskal novi tržaški kvestor dr. Vito Mattera. Spremljala sta ga župan Edvin Švab in predsednik pripravljalnega odbora Dnevov Boris Mihalič.
• V uvodnem članku v naši včerajšnji številki se je pojavilo nekaj tiskarskih škratov, zato popravljamo: 1. Boris Mihalič je Kmetijske dneve otvoril v svojstvu predsednika pripravljalnega odbora; 2. Kmetijski dnevi se letos odvijajo šestič in niso četrti; 3. Kmetijske dneve prirejajo vse občine Tržaške pokrajine, občina Dolina pa je poleg tega še gostitelj.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Franc - Dušan Guštin
upokojenec - prekomorec - artilerec
Pogreb bo v torek, 16. t.m., ob 16. uri, na koprskem pokopališču.
žalujoča: »nova Silvo in Ladi z družinama in drugo sorodstvo.
Koper, Zgonik, Ljubljana, 14. septembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Oskarja Pečarja
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in so nam tali blizu v tem težkem trenutku.
SVOJCI
Gropada, 14. septembra 1986
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja in sožalja ob smrti našega dragega
Fabrizia Marege
Se iskrene zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
SVOJCI
Nabrežina, 14. septembra 1986
________gledališča___________
CANKARJEV DOM
SLOVENSKI TEDEN v okviru SREČANJA LJUDI IN REGIJ EVROPE - od
14.	do 21. t. m. v Castelfrancu Venelo (Italija).
Danes, 14. t. m. - Nastop AFS France MAROLT.
Jutri, 15. t. m. - Otvoritev razstave domače in umetne obrti delovne organizacije Dom - Koncert Slovenskega okteta.
koncerti
Tržaški glasbeni september - Jutri,
15.	t. m., ob 20.30 bo-v Katedrali sv. Justa nastopil MAURO MACRI. Na orgle bo izvajal Bachove, Lizstove, Widorjeve, Franckove, Sofianopulove in Viozzijeve skladbe.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe "REPENTA-BOR". Danes, 14. septembra, bo v Kraškem muzeju v Repnu ob 18. uri koncert ansambla GALLUS CONSORT v zasedbi Miloš Pahor - flavta, Irena Pahor - oboa, Stefano Picotti - violina, Stefano Carlini - viola in Simona Slokar - violončelo. Na sporedu skladbe skladateljev Muller, De-vienne, Mozart, Haydn, Cimarosa in Cambini.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke za šolsko leto 1987/88 in šolsko leto 1988/89. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od
16.	do 17. ure.
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši ob 10. uri se bodo dijaki zbrali na posameznih šolah in začeli z rednim poukom.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se vsi učenci zberejo v četrtek, 18. septembra, ob 8.30 v šolskih prostorih. Šolske maše pa se bodo vrstile s sledečim urnikom: šola Ribičič ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, šola Gregorič ob 9.30 v cerkvi na Kolonkovcu, šola Kette ob 11.15 v kapelici v Ul. Marconi, šola Širok ob 9.30 v cerkvi sv. Vincenca, šola Grbec ob 17.30 v škedenjski cerkvi.
Osnovna šola A. Sirk sporoča, da bo šolska maša v četrtek, 18. septembra, ob 9. uri. Zbirališče pred šolo.
Srednja šola I. Cankar sporoča, da bo šolska maša ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ob 11. uri naj se vsi dijaki zberejo v šolskih prostorih.
Srednja šola L Gruden v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši pridejo učenci na šolo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi na Proseku oz. v Sv. Križu. Po maši ob 10. uri se dijaki zberejo na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo začetek šolskega leta v četrtek, 18. septembra in sicer: Sv. Ivan - učenci pridejo ob 8. uri v šolo, ob 10. uri gredo v spremstvu profesorjev k šolski maši: na Katinari - šolska maša bo ob 9. uri, učenci gredo v šolo po maši.
Ravnateljstvo državne srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča dijake, naj se zberejo 18. septembra ob 8. uri na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec
sporoča, da se začne šolsko leto 1986/87 v četrtek, 18. t. m.. Pouk se začne isti dan ob 8. uri, šolska maša bo ob 11. uri.
Danes se vzameta
FABIO in MORENA
Obilo sreče in zadovoljstva jima želi
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 22.15 Follia d'amore, r. Robert Altman; i. Kim Basinger, Sam Shepard,
□
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □ □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 La fantasti-ca sfida, r. S. Spielberg, i. Curt Russel NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert. EDEN - 15.30, 22.00 Morbosi vizi della čarne, pom., □ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Scuola di polizia III.
CAPITOL - 16.30, 22.00 La carica dei
101.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita. EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 Power, r. Sidney Lumet; i. Richard Gere, Julie Christie.
FENICE - 15.30, 22.15 Grosso guaio a China Town, r. John Carpenter; i.
MIGNON - 15.45, 22.00 Desiderando Gi-ulia, □ □
ALCIONE - 17.00, 22.00 Monty Python -11 senso della vita. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Speriamo che sia femmina, dram., It./Fr., 121': r. Mario Monicelli, i. Liv Ullmann, Cat-herine Deneuve, S. Sandrelli. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., 113'i r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger
RADIO - 15.30, 21.30 Orge romane,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Jutri bo praznovala naša KATJA REBULA. Vse naj, naj... ji iz srca voščimo vsi skupaj: mož Jožko, mama Danica ter sestri Franka in Kristina s Pierio-nom.
Draga MAMICAI Ob tvojem rojstnem dnevu ti iz srca pošiljava 24 vročih poljubčkov. Tvoji Sonja in Erika.
KATJA! Prejmi naša najiskrenejša voščila. Nona Justina, nono Pepi, Milko, Nevina in Eliza.
Danes praznuje rojstni dan naša draga žena in mama ŠTEFANIJA ČUK iz Trebč, še na mnoga leta ji kličejo mož Viktor ter sin in hči z družinama.
Jutri bo v Podlonjerju upihnila četrto svečko MICOL. Vse najboljše ji želijo mama, nona, stric ter vsi, ki jo imajo radi.
razna obvestila
Odbor Slavističnega društva obvešča, da bo prva letošnja seja v sredo, 17. septembra, ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi na zborovanju slavistov v Ljubljani, o nalogah SD v šolskem letu, ki se pričenja, o predstavitvi beril Nade Pertotove in drugem.
V okviru Tabora mladih bo oktobra meseca potekal na Opčinah TRIDNEVNI INFORMATIVNI TEČAJ O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA, ki bo obsegal teorijo o risbi, teorijo o kompoziciji, barvno teorijo in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Tečaj je zamišljen kot alternativna oblika 9. bienala likovnikov amaterjev. Vpis je odprt vsem, ki jih zanima ustvarjalno delo nasploh. Prijave sprejema Tabor mladih - Opčine do 28. septembra. Za vse informacije telefonirati na št. 212100 od 8. do 9. ure in na št. 220680 od 19. do 20. ure.
Godbeno društvo Nabrežina vpisuje nove člane v Glasbeno šolo. Lekcije se pričnejo po 21. septembru. Zainteresirani naj se zglasijo ob ponedeljkih ali četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih (Nabrežina 106/c) za vpis in podrobnejše informacije.
Sklad "M. Čuk" in Delavnice pod posebnimi pogoji iz Kopra vabita danes,
14.	septembra, na SLAVNIK. Vabljeni ste, da se nam pridružite na vrhu med 10. in
15.	uro.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetnlška skupina Prints prirejata TEČJE GRAFIKE za novo sezono 86/87 s pričetkom 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
Vzhodnokraško godbeno društvo "V. Parma" s sedežem v Trebčah obvešča vse vpisane učence in njihove starše, da bo pričetek pouka v društveni godbeniš-ki šoli v sredo, 17. septembra. Prosimo starše, da se otvoritvenega sestanka z učitelji zanesljivo udeležijo zaradi podrobnejših pojasnil o pouku pihal, trobil in tolkal. Obor godbe.
KD Lipa - Bazovica sklicuje OBČNI ZBOR v ponedeljek, 22. septembra v Ba-zovskem domu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
Ob rojstvu male
KETTV
čestita in želi vso srečo Loredani, pevki in članici dramske skupine
ZAHVALA
PRAZNIK SOLATE
V imenu PD Kolonkovec se lepo zahvalim vsem podjetjem, državnim ustanovam in tvrdkam, ki so prispevali k lepemu uspehu prireditve: Primorskemu dnevniku in Marju Magajni, Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Tržaški kreditni banki, Kmečki zvezi, Tržaški trgovinski zbornici, Kmetijski zadrugi, podjetju Consorzio Agrario (Ul. Flavia), Semenarni Marinaz, Terpinu Import-Export, semenarni Agraria Štoko vaz, jestvinam Eugenio Zobin, Mariu Ho-tes, trgovini Mario Sluga, trgovini sadja in zelenjave Licia Perini in Pokrajinski zvezi neposrednih obdelovalcev.
Vsa zahvala tistim članom društva in prijateljem, ki so sodelovali pri izvedbi praznika.
Prepričan sem, da so vrtnarji našega okraja lahko ponosni nad to prireditvijo, ki ovrednoti njihovo delo.
Predsednik PD Kolonkovec Josip Stančič
I. de Felszegv...
lastnik O. BETZ sne.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. • Telef. (040)767334/5
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
mali oglasi
KUPIM rabljeno cyklette v dobrem stanju. Tel. 747736.
KMETIJSKA ZADRUGA je tudi letos prisotna na Kmetijskih dnevih v Bo-Ijuncu z razstavo kmetijske opreme in kmetijskih potrebščin.
LETOŠNJI ABSOLVENT Trgovskega tehničnega zavoda 'Žiga Zois" v Trstu sprejme katerokoli zaposlitev, tudi začasno. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Absolvent".
PRODAM ovalno mizo in šest stolic za 150.000 lir. Tel. 741670.
PRODAM stanovanje 80 kv. m, okolica Domjo: 2 spalnici, kuhinjski kot, dnevna soba, shramba, kopalnica, balkon. Tel. 228390.
ODDAM V NAJEM skladišče, 70 kv. m, pri Domju. Tel. 228390.
PRODAM enonadstropno otroško posteljo, stajco, mizico za previjanje, posteljico za kampiranje in še voziček. Tel. 818182 v večernih urah.
PRODAM mlado kozo. Tel. 200760.
SPREJMEM V SLUŽBO pošteno žensko za hišna dela in oskrbo vojnega invalida. Tel. 040/575436.
OSMICA v Borštu je odprta pri Zaharju.
PRODAM kombiniran štedilnik za ogrevanje in kuhanje na premog ali drva, model APM, 20.000 kal.. Tel. 229296.
OSMICA PRI OLENICHU vas vabi od včeraj na veselo pokušnjo sivega pinota in kraške črnine.
14-LETNO DEKLE išče službo kot prodajalka. Tel. 281244.
PRODAM 30 stotov grozdja (20 črnega in 10 belega) v Štarancanu. Telefonirati v večernih urah na št. 78269.
IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 0481/86349.
URADNIKA-KNJIGOVODJO zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro "Podjetje".
PRODAM leseno kad, 14 hi in 2 soda. tel. 231851.
PRODAM alfa sud sprint, 1500, letnik '82, rdeče barve. Tel. 231851.
DEKLE stara nad 30 let ali FANT z opravljeno vojaščino, z večletno prakso, dobi zaposlitev kot knjigovodja v trgovini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodja".
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z
ŠD Vesna
PD Slovenec
j V torek, 16. septembra, ob 16.30 \GtllthJ v TRŽAŠKI KNJIGARNI
URADNA PREDSTAVITEV GALEBOVEGA ŠOLSKEGA DNEVNIKA
Prisrčno vabljeni učenci, dijaki, učitelji, profesorji in ravnatelji slovenskih šol.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
BALETNA ŠOLA
□	Za vse, ki so jo že obiskovali, in za tiste, ki so obžalovali njeno ukinitev
□	za plesno izobrazbo, gracioznost in vitkost
□	za srečanje z gledališčem in novimi prijatelji!
Ob zadostnem številu učencev bo začetek pouka 1. oktobra 1986 ob 15. uri.
Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 14. septembra
RASTKO
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
opravljenim vojasKim roKom, aoorim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tilu
foto-kino tpl kontaktne leče
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Zavod CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
OBVESTILO O NATEČAJU
za preliminarni izbor kandidatov za bodočo sklenitev poklicne in delovne pogodbe v skladu z zakonom št. 863 z dne 19. 12. 1984. Natečaj je namenjen italijanskim državljanom, ki ob vložitvi prošnje za sodelovanje na natečaju izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	maturitetno spričevalo (najnižja srednja ocena 48/60) klasičnega, znanstvenega ali jezikovnega liceja, tehničnega zavoda za turizem, računovodstvo, trgovinske izvedence, podjetniške izvedence in koris-pondenete v tujih jezikih, geometre, kakor tudi tehnično industrijskega zavoda smeri gradbeništvo, telekomunikacije, elektronika, elektrotehnika in termotehnika in državnega poklicnega trgovskega zavoda. Lahko se prijavijo tudi diplomanti iz ekonomije in trgovine, prava, bančnih in ekonomskih ved, statističnih znanosti, politične ekonomije, matematike in informatike;
—	stalno bivališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini;
—	kandidati ne smejo imeti več kot 29 let v trenutku morebitne sklenitve delovnega razmerja.
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.37 - Luna vzide ob 17.57 in zatone ob 1.30.
Jutri, PONEDELJEK, 15. septembra
DOLORES
PLIMOVANJE DANES: ob 1.59 najnižje -45 cm, ob 8.59 najvišje 33 cm, ob 14.38 najnižje -10 cm, ob 19.59 najvišje 29 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.39 najnižje -52 cm, ob 9.23 najvišje 41 cm, ob 15.13 najnižje -20, ob 20.46 najvišje 35 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1017,5 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Mihich, Mat-teo Giacomini, Lorenzo Sattler, Lorenza Specia, Lorenzo Fortuna, Gabriele Zvech, Alessandro Mascia, Alessio Schia-vone, Marco Strolico.
UMRLI SO: 82-letni Fides ivlarchetti, 72-letna Maria Podobnik, 94-letna Nicea Martinolich, 95-letni Pietro Sossa, 23-let-na Marina Canciani, 20-letni Massimilia-no Glavina, 81-letna Italia Caccamo, 81-letni Andrea Genzo, 66-letna Luigina Bolle, 90-letna Giuseppina Sanzin, 88-let-na Rina Bacchia.
Nedelja, 14. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orolo-gio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).

trsi u,	5/	^*^*J33m3£ž
Od ponedeljka, 15. do sobote,
20. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 64 49		7	40	71
CAGLIARI	18	24	21	15	90
FIRENCE	71	46	26	15	52
GENOVA	27	36	10	14	34
MILAN	35	71	48	7	46
NEAPELJ	16	47	33	57	56
PALERMO	C	24	72	79	65
RIm	63	44	61	22	35
TURIN	84	62	27	53	56
BENETKE	78	17	80	9	62
2 12 1	ENALOTTO XI 12 2		2	X X	
KVOTE:
12 — 30.078.000 lir 11 —	1.369.000	lir
10 —	133.000	lir
Podrobnejše informacije v zvezi z natečajem lahko zainteresirani dobijo v vratarnici glavnega sedeža zavoda, v podružnici v Gradežu, Tržiču, Miljah, Porcii ter Sesljanu ali na personalnem oddelku.
Rok za oddajo prošenj zapade v ponedeljek, 6. oktobra, 1986 ob 20. uri.
Trst, 13. septembra 1986
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002

I
Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem
\
od 14. do 21. septembra
Pogled na razstavni prostor Zagrebškega velesejma
Zadnje priprave pred otvoritvijo
Danes bodo v Zagrebu svečano odprli jesenski mednarodni velesejem, največjo gospodarsko prireditev v državi in eno vodilnih v svetu. Na 280 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora bo svoje proizvode prikazalo rekordno število razstavljavcev. V paviljonih in na odprtem je skupaj 3.250 razstavljal-cev, od tega 2.100 jugoslovanskih in 1.150 tujih iz sedemdesetih držav. Letos zagrebški velesejem slavi tudi 30-letnico prirejanja manifestacije na sedanjem prostoru na desnem bregu Save, ob tej obletnici pa bodo slavili tudi številni tuji razstavljal«, ki so na sejmu prisotni od vsega začetka gospodarske prireditve.
Velesejemske pobude kot je zagrebška imajo vse večji odmev v svetu še zlasti kot del marketinške-9a dela proizvodnje. In to dokazuje tudi rekordno število razstavljavcev in sodelujočih držav. Priredite-Mi pričakujejo, da se bo povečala fato dejavnost Poslovnega centra in Centra za sodelovanje z država-nti v razvoju.
Med velesejmom bodo priredili številna važna srečanja proizvajalcev iz vsega sveta. V okviru boga-iega strokovnega programa bodo imele svoj uradni dan številne države in meddržavne zveze, med temi države EGS, države vključene v EFTA, države SEV. Naj omenimo, ?a bo že ob otvoritvi Dan Italije, ki Je tretji poslovni partner Jugoslavija > v ponedeljek pa bo Dan Furlanije-Julijske krajine. Uradni dnevi so pomembne pobude, na katerih posamezne države ali dežele seznanjajo prisotne s svojimi proiz-
14-21.9.’86.
vodnimi programi in s svojo ponudbo, obenem pa so razgovori tudi priložnost za navezavo novih poslovnih stikov, za okrepitev in razširjenje obstoječih. Prireditelji bodo nadalje organizirali vrsto srečanj med domačimi proizvajalci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij z zastopniki velikih mednarodnih koncertov.
Kot vsako leto ne bodo manjkali bogato založeni kioski z enogastro-nomskimi specialitetami.
Univerziada se bo predstavila na Zagrebškem velesejmu s svojim informativnim standom, poleg tega pa so na sporedu vsakodnevni pri-
kazi športne opreme in oblačil z nazivom sportlook.
Domači proizvajalci so se še posebej pripravili na letošnji zagrebški velesejem. Posebno pozornost pa so posvetili dosežkom, ki temeljijo na izkoriščanju domačih surovin in znanja, prav tolikšna pozornost pa je bila namenjena prikazu proizvodnje za izvoz.
Prvo konferenco za novinarje so priredili že v petek na izložbenem prostoru DNR Koreje. Korejski razstavljavci so letos predstavili z več kot 9.000 proizvodi, ki gredo od stekla do keramike, slamnatih predmetov, goblenov in uporabne umetnosti. .
Zagrebški sejem je skratka ob gospodarskem tudi svojevrsten informacijski dogodek, na katerem se domači in tuji proizvajalci seznanjajo z novimi svetovnimi proizvodi in jih primerjajo s kakovostjo proizvodov drugih držav. Razstavni program pa spremlja bogata paleta strokovnih sestankov, seminarjev, srečanj gospodarstvenikov, izvedencev in znanstvenikov, ki izmenjujejo izkušnje in iščejo nove možnosti za krepitev znanstvenega in tehničnega sodelovanja.
Zagrebški velesejem spremlja tudi letos veliko novinarjev iz vsega sveta, njihovemu delu pa je namenjen sodobno urejen tiskovni center.
Prireditelji pričakujejo, da bo velesejem odprl predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič.
Avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina
IZREKA DOBRODOŠLICO OBISKOVALCEM DEŽELNE RAZSTAVE V ITALIJANSKEM PAVILJONU
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU
ALPE-ADRIA
TRST — Ulica Filzi 10
Največja gospodarska prireditev v Jugoslaviji, ena vodilnih v svetu
Pomembnejše spremne prireditve Danes dan Italije, jutri F-JK
Italija sodeluje na Zagrebškem velesejmu s kolektivno razstavo, ki jo je priredil Zavod za zunanjo trgovino ICE. Na gospodarski prireditvi sodeluje okoli 50 razstavljavcev, polovica teh pa je prisotna na kolektivni razstavi v paviljonu štev. 15. Pobud ob dnevu Italije se bo udeležil italijanski veleposlanik v Beogradu Massimo Castaldo.
Furlanija-Julijska krajina bo imela svoj uradni dan jutri. Dežela je prisotna v Zagrebu z 12 razstavljalci, med katerimi je tudi nekaj slovenskih podjetij. Ob dnevu dežele bo v hrvaškem glavnem mestu prisotna kvalificirana delegacija, v kateri bodo med drugimi deželni odbornik Nodari, predsednik trgovinske zbornice Tombesi, zastopniki italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, gospodarstveniki in izvedenci. Poleg obiska deželnega paviljona program predvideva srečanje s predsednikom hrvaške gospodarske zbornice, srečanje z zastopstvom hrvaške vlade in tiskovno konferenco.
Med ostalimi dnevi, ki jih bodo rastavljalci priredili na velesejmu velja še posebej omeniti dneve EGS, držav članic EFTA in SEV.
Zagrebški velesejem v številkah
Razstavni prostor zagrebškega velesejma zaobjema 280.000 kvadratnih metrov površine, od tega 200.000 kvadratnih metrov pokrite površine in 80.000 kvadratnih metrov na prostem.
Na sejmu bo prisotnih skupno 3.350 razstavljavcev iz sedemdesetih držav. Od teh je 2.100 razstavljavcev iz Jugoslavije in 1.150 razstavljavcev iz tujih držav.
Zagrebški velesejem slavi letos 30-letnico dela na sedanjem razstavnem prostoru na desnem bregu Save.
iHlrhiim |h:x
UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik:
IVECO — FIAT — PIRELLI — COMETTO
Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo
TRST — Ulica Geppa 9
Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254
Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I
VVINKLER s»,
MEDNARODNE ŠPEDICIJE IN PREVOZI
GORICA
Sedež in skladišča:
Ul. Terza Armata 187
Tel.: 0481 - 21261/2/3 — Telex: 460216 VVINKGO I
Operativni uradi:
Tovorno postajališče - Štandrež
Tel.: 0481 - 20961/2/3 — Telex: 460680 VVINKGO I
n		' CettUalspzd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:		
MILAN		Sedež: Miramarski drevored 3
GORICA		Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI		Telex: 460140 CENTTS I
	Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi,	
L		aviopromet, suhozemski transport
Jutri dan Furlanije-Julijske krajine
F-JK prisotna s proizvodnjo in raziskovalnim potencialom
»Tudi letos smo sprejeli predlog, da bi organizirali uradno prisotnost Furlanije-Julijske krajine v Zagrebu v upanju, pravzaprav v prepričanju, da bo ta dokaz dobre volje konkretno služil k spodbudi izmenjav in gospodarskega sodelovanja ob tradicionalni vlogi Trsta in dežele kot središč posredovanja in stičišča.« Tako je izjavil predsednik Tržaške trgovinske zbornice inž. Tombesi o prisotnosti dežele na zagrebškem velesejmu.
Na razstavi v italijanskem paviljonu, ki jo je organiziral Inštitut za zunanjo trgovino ICE sodeluje 12 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine. Že približno dve leti pa izmenjava med deželo in jugoslovanskimi republikami izkazuje involutiv-ne težnje, ki se odražajo zlasti na maloobmejnem prometu po avtonomnih računih.
»Vendar — je s tem v zvezi naglasil inž. Tombesi — smo večkrat poudarili, da prav uravnovešeni računi, kot tisti, ki so v veljavi od leta 1955 med tržaško in goriško pokrajino ter obmejnimi jugoslovanskimi kraji, so sredstva, ki jamčijo zaščito valutnih in gospodarskih interesov obeh strani. Jugoslavija ima ob tem še možnost, da si zagotovi tiste surovine, repromate-riale, tehnologije in proizvode, ki jih potrebuje ob tem, da je zajamčena ustrezna protivrednost izvoza. Desetletna izkušnja tržaških gospodarskih operaterjev in vse bolj razčlenjena italijanska industrijska ponudba pa so po našem mnenju najbolj gotova perspektiva za okrepitev izmenjav in dolgoročnega sodelovanja tudi s povezavami tipa joint-ventures, kar bo nedvomno v korist obeh gospodarstev.«
Danes bodo na otvoritveni slovesnosti in ob uradnem Dnevu Italije ob vsedržavnih predstavnikih prisotni tudi deželni predstavniki. Jutri pa bo ob uradnem dnevu Furlanije-Julijske krajine prisotna delegacija, v kateri bodo deželni odbornik Pio Nodari, predsednik trgovinske zbornice Tombesi z izvedenci in funkcionarji. Program predvideva vrsto srečanj s predsednikom gospodarske zbornice Peto-vičem, s predsedstvom hrvaške vlade in popoldne ogled deželnega standa. Paviljon Furlanije-Julijske krajine predstavlja ponudbo sodelujočih podjetij in pregled raziskovalnih centrov, ki delujejo v Trstu in v deželi tudi v vidu možnega sodelovanja s sorodnimi hrvaškimi in bolj na splošno jugoslovanskimi zavodi.
Pri organizaciji deželne prisotnosti na zagrebškem velesejmu je sodelovala tudi tržaška delegacija italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice.
)) Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
VAŠ PARTNER V TRGOVINSKI IZMENJAVI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
GORICA (Italija) — Korzo Verdi 51 Telefon: (0481) 31811 — Telex: 460412 AGRBAN
AILIPIE^"1
IMPORT-EXPORT
34126 TRST
Ul. Pindemonte 4
Tel.: (040) 575170 - 577363
Telex: 460371 ALPEX I	FILIALA:
Ul. 4 novembre 14 RONKE — GORICA
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
Uvoz - izvoz izdelkov in polizdelkov kovinomehanike, fotolitografije, plastike, navtike in računalništva
TRST — UL. MACHIAVELLI 14 — TEL. 62736
PULCINI
TRST Ul Flavia4A T*l. 811288
IMPORT-EXPORT
Stroji in tehnični artikli za mehanično industrijo, karoserijske in avtomehanične delavnice. Rabljeni stroji
C. <§» 5L
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz
TRST - Ulica Geppa 9 - C.P. 158 Telefon: 69316 - 69558 - 69248 - 630089 Telex: 460559
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
T R ST — UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
TRIMAC s.r.i.
IMORT - EXPORT
Strojna oprema za lesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (TRST)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC I
FARGO s r..
FINE CHEMICALS
34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
Veneta
imporf - export
Pizzi Rita
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
PAOLO MELINGO
S. p. A.
EXPORT-IMPORT
TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64382 - 68654 - 60765 Teleks 460281
FILIALA:
GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20464
APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »BEDOGNI«
Danes Dan Italije
Kvalificirana prisotnost v režiji ICE
Italija je letos prisotna na zagrebškem velesejmu s kolektivno razstavo, ki jo je organiziral Inštitut za zunanjo trgovino ICE v sodelovanju z uradom ICE v hrvaškem glavnem mestu.
Na sejmu sodeluje okoli 50 italijanskih podjetij, od tega 25 pa je prisotnih v okviru kolektivne razstave, ki je v paviljonu štev. 15 in zaobjema površino 400 kvadratnih metrov. Razstavljeno je predvsem proizvodno orodje od strojev za zlatarne do strojev za proizvodnjo kalupov, od strojev za pralnice do elektronskih naprav in opreme za fotografske laboratorije, od kemijskih proizvodov do gostinske opreme, od kmetijskih strojev do strojev za obdelovanje lesa.
V	okviru razstave je prisotna tudi dežela Furlanija-Julijska krajina, za udeležbo katere je skrbela tržaška Trgovinska zbornica.
V	paviljonu štev. 15 deluje tudi informacijski urad ICE, ki ga vodi dr. Maurizio Bocchini in je na razpolago za pomoč italijanskim gospodarstvenikom.
Dan Italije je ravno danes ob otvoritvenem dnevu sejma, medtem ko bo jutri dan Furlanije-Julijske krajine. Pobudam ob Dnevu Italije bo prisostvoval tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Massimo Castaldo.
Tiskovno sporočilo ICE naglaša, da je v zadnjih letih gospodarska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo težila k uravnovešanju obo-jesmernih gospodarskih tokov. V prvih petih mesecih letošnjega , leta je Jugoslavija vsekakor imela negativni saldo okoli devet milijonov dolarjev, promet v obe smeri pa je dosegel vrednost dveh milijard dolarjev. Med gospodarskimi partnerji Jugoslavije je Italija na tretjem mestu tako kot izvoznik kot tudi kot uvoznik takoj za Sovjetsko zvezo in za Zahodno Nemčijo.
Tiskovno sporočilo ICE naglaša nadalje, sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na gospodarskem področju predvideva poleg normalnih komercialnih izmenjav tudi višje oblike sodelovanja kot so dolgoročni proizvodni sporazumi (okoli 90 italijanskih podjetij ima trenutno dolgoročne sporazu-nie z jugoslovanskimi partnerji) in joint ventures med firmami obeh držav.
Oglase
pripravil
f®
publiest
oglasni oddelek telefon 775275
ALPEK
s. r. I.
IMPORT —EXPORT
34170 GORICA — Ul. Alviano 56 Telefon (0481) 30116 - 31041 — Telex 460201
REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 61478 - 62112 - 62995 P.P. 101 — Telex: 460561
FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840
COMAGRA
s.r.l.
Commerciale agricola
IZVOZ-UVOZ
KMETU IŠKI H PROIZVODOV
Sesljan 41/D-34019 Trst Tel. 040/299415, 299042-Tx.: 461201
ADRIATBANS
Srl
Zadružna organizacija
tržaških slovenskih avtoprevoznikov
KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 (loc. B23AB23B) Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029
Adriano Corsi $ n impo^pori
Sedež: ŠTEVERJAN (GORICA)
Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm)
Via Nazionale 24
telefon (0432) 670396 — teleks 450162
NUDI:
—	ZA GRADBENIŠTVO:
valjarje BITELLI in hidravlična kladiva MONTABERT
—	ZA KMETIJSTVO:
traktorje, goseničarje, motokultivatorje, kosilnice itd.
SERVIS IN NADOMESTNI DELI
BANCA DEL FRIULI
Družbeni sedež in glavna direkcija:
VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20
POSLOVALNICE:
TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14
Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Liberta 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARCENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unita 17
MENJALNICA
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
vaša banka ob severovzhodni meji Italije
Vodilni kreditni zavod v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki nudi vse bančne storitve in je hkrati pooblaščen za poslovanje s tujino.
TRST — Ul. Cassa di Risparmio 10 Tel. (040) 7366 — P.O. Box 481 Centro Telex: 460403 ESTCAR I
IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE
UVOZ — IZVOZ
VIDEM — TRST
Sedež: 33100 Videm - Ul. Adige 27/7 - tel.: (0432) 282967
Podružnica: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Telef.: (040) 43713/4 - Telex: 460319 - FRIEX
A VTOPRE VOZ NIŠ TV O
CUNJA R. Eredi
TRST
Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko
Telex: 460441
Tel. 040/213944

IMPORT - EXPORT
Sedež:
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 34763 - 84776 Telex: 460655
Filiala: TRST
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA
tekno

s.r.l
Cav. LUIGI PREŠEL s . ,
•	industrijske in civilne električne napeljave
•	komandni in kontrolni panoji
•	tehnološke napeljave
•	vzdrževanje naprav
34133 TRST — Ul. sv. Frančiška 16 Tel.: (040) 768121 - 768122
v sodelovanju z BURROUGHS in TELECOMP
TEORETIČNO - PRAKTIČNI TEČAJI:
A)	OPERATER - PROGRAMER
programski jeziki: RPG — BASIC — COBOL
B)	PROGRAMER
programski jeziki: RPG — BASIC — COBOL
C)	OPERATER
Tečaji so v popoldanskih ali večernih urah RAZREDI SO OPREMLJENI Z NASLEDNJIMI RAČUNALNIKI:
a)	Sistem B/25 Burroughs
b)	Personal Computer IBM
c)	Superteam Honeywell
TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 24 — Tel. 732800 - 732423 Ul. Coroneo 1 — Tel. 732042 URNIK TAJNIŠTVA: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
E. Fermi
enenkel enenkel enenkel enenkel
PROGRAMIRANJE BASIC
—	tečaj informatike (25 ur)
—	tečaj programiranja basic (36 ur)
—	individualna praksa na računalnikih (24 ur)
PROGRAMIRANJE COBOL
—	tečaj informatike (25 ur)
—	tečaj programiranja cobol (60 ur)
—	individualna praksa na računalnikih (40 ur)
WORD - PROCESSING
—	trajanje dva meseca (5 ur tedensko)
OBDELAVA PODATKOV IBM
—	osnovni tačaj - trajanje 3 mesece (5 ur tedensko) na računalnikih IBM model 3742
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO - IVA - PLAČE
—	trajanje 4 mesece (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO (na osebnih računalnikih)
—	trajanje 3 mesece in pol (50 ur lekcij)
STROJEPISJE
—	osnovni tečaj na mehanskih in električnih strojih - trajanje 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	tečaj za specializacijo ali tačaj v hitrem tipkanju na električnih ali elektronskih pisalnih strojih z video sistemom pisanja - trajanje 1 mesec (5 ur tedensko)
STENOGRAFIJA
—	osnovni tečaj - trajanje 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	trajanje 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
POLEG. TEGA ŠE:
FOTOGRAFIJA ■ PSIHOLOGIJA PRODAJE - JOGA
URNIK TAJNIŠTVA:
9.00 - 12.00 in 17.00 - 20.00 — ob sobotah zaprto
PLAČILO JE MOŽNO TUDI NA OBROKE S POSOJILOM ČRT »CREDITO AMICO«
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
m
K
K
šole
□ □ □
dopolnilni
pouk
□ □ □
tečaji
n □ □
ucm
pripomočki
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJI V ŠOLSKEM LETU 1986/87 za:
•	URADNIKE
•	RAČUNALNIŠTVO
•	MIZARJE
•	KAMNOSEKE
•	VRTNARSTVO
•	VINOGRADNIŠTVO in KLETARSTVO
Trst — Ul. Ginnastica 72 Tel.: 577941 Urnik: 9.00 do 12.00 GORICA — Ul. Montesanto 84 Tel.: 83495
Tržaška knjigarna
Ul. sv. Frančiška 20 — Tel. 732487
učbeniki za vse slovenske šole v zamejstvu □ obrtniški in folklorni predmeti □ grafični listi slovenskih in tujih avtorjev
GOETHE-INSTITUT
TRST - ULICA CORONEO 15 - TEL. 040/732057
NEMŠČINA
□	TEČAJI VSEH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ za odrasle in otroke v razredih z elektronskimi učnimi pripomočki.
□	POSEBNI TEČAJI tečaj branja za začetnike, video tečaji,
tečaji trgovskega dopisovanja, prevajanja, konverzira-nja, literature.	*
□	- URNIKI TEČAJEV: zjutraj, popoldne, zvečer.
□	VPISOVANJE: 15. do 26. septembra od 17. do 19.30 (razen sobote). Od 1. oktobra dalje vpisovanja do razpoložljivosti mest od 10. do 12. ure.
ZAČETEK TEČAJEV 1. oktobra 1986
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA
FRANCOŠČINA
NEMŠČINA
SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje tečaji PETER PAN.za otroke od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. SV. FRANČIŠKA 6 - TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
ENAIP
Furlanija - Julijska krajina
CENTER ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
TRST — UL. DELL’ISTRIA 57
TEČAJI ZA ODRASLE
Začelo se je vpisovanje v izpopolnjevalne tečaje za odrasle na področju informatike.
V šolskem letu 1986/87 so predvideni naslednji tečaji:
—	mikroprocesorji
—	začetniški tečaji za upravljanje
—	nadaljevalni tečaji za upravljanje
—	aplikativna informatika
—	izpopolnjevalni
—	programski jezik Pascal
—	programski jezik Cobol
—	programski jezik MS DOS
Za informacije in vpis se obrnite na tajništvo centra od 9. do 12. ure - Telefon: 765285
ŠOLE ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
ENCIP
Ravnateljstvo in glavno tajništvo:
TRST - UL. MAZZINI 32 - TELEFON 68846
TEČAJI ZA URADNIŠKA DELA
tajništvo, administracija, strojepisje, stenografija, splošno uradništvo, uporaba osebnih računalnikov
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO
stenografija, osnovno strojepisje, praktično strojepisje
TEČAJI ZA UPRAVLJANJE PODJETIJ
splošna administracija in kompjuterizirano knjigovodstvo
TEČAJI INFORMATIKE
operaterji na osebnih računalnikih, programerji Cobol in Basic, programerji analisti, splošna informatika, vpisovanje in registriranje podatkov
TEČAJI ZA MODNE USTVARJALCE IN ESTETISTE
šivanje in krojenje, modni stilisti, estetisti, nega obraza, masaža, pedikir, estetična telovadba
TEČAJI DIKCIJE IN SLIKARSTVA
dikcija, napovedovanje, recitacije, slikarstvo in risanje
GLASBENI TEČAJI
pianola, klavir, Peter Pan kitara, harmonika
Informacije in vpisovanje v tajništvu ENCIP: Ul. Mazzini 32 vsak dan od 9.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00
VPISOVANJA SE ZAKLJUČIJO 25. SEPTEMBRA
n raii____________________________
10.00	Športna oddaja: Replay
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.30	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Risanke: Dinky Dog
13.30	Dnevnik
13.45	Toto TV, vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
14.00	Zabavni spored: Italia mia, (1. del oddaje)
17.50	Športno popoldne: Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.20	Športna oddaja: 90. minuta
18.40	Zabavni spored: Italia mia, (2. del)
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Via Mala (1. del)
22.00	Športna nedelja: boks
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
^|:	RAI 2	|
11.25	Nanizanka: Miss Marple - Pol-vere negli occhi
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
15.20	Neposredni športni prenosi: Padova: kolesarstvo, Cagliari: atletika
17.40	Nanizanka: II commissario Kbs-ter
18.40	Dnevnik - Športne vesti
18.50	Športna oddaja: Ital. nogometno prvenstvo A lige ■
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami vice sguadra antidroga - Di ricordi si muore
21.35	Nadaljevanka: A116 Beatrice -L'esca (4. del)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Dnevnik. Trentatre
23.10	Glasbena oddaja: Speciale Mi-xer - Nurejev-Dupont: due stelje a confronto
RAI 3_________"
2 11.40 Glasbena oddaja: Cocktail ita-liano
12.20	Dokumentarec: Un paese una mušica - Brasile
13.45	Che fai, ridi?
14.00	Dnevnik - Športni prenosi: Cer-via - konjske dirke, Mentana -kotalkanje, Bari - tenis
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne in vsedržavne vesti
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Rockline
20.30	Domenica gol
21.30	Informativna oddaja
22.05	Dnevnik - Zadnje vesti
22.30	Športna oddaja: Ital. nogometno prvenstvo A lige
23.15	Glasbena oddaja: II jazz mušica bianca e nera
{fr RTV ljubljana_________________
9.15	Otroška matineja
10.10	Nanizanka: Flipper (19. del)
10.35	Nadaljevanka: Pragovi (2. del)
11.30	Folklorni ansambel Trinidada (3. oddaja)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30	Poročila
13.40	Reportaža o letalskem prevozniku JAT
13.50	Sto let Edvarda Rusjana, prenos letalskega mitinga z Brnika
17.00	V nedeljo popoldne iz Maribora
18.45	Risanka
19.00	Danes: Ko še ne boli
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Nadaljevanka: Oče na službeni poti (2. del)
21.05	Jazz na ekranu: Julius Hemphill Jazz Band (3. oddaja)
21.35	Športni pregled
22.20	Poročila
1*1*1 TV Koper
17.00	Otroški spored. Lamu deklica iz vesolja in nanizanka Otroci z otoka, Pravljice kar tako
18.30	Rubrika o modi: Alta moda in Italia dal 1940 al 1980 - Zgodovinski pregled mode, ki je med najbolj uveljavljenimi v svetu
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	Nadaljevanka: II ritorno dei predestinati
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Politični magazin: Sette giorni
22.00	Nadaljevanka: II giovane dottor Freud
23.10	Nanizanka: II brivido delVimpre-visto
23.40	Nanizanka: Lucy
JU CANALE 5
11.00	Film: Kangaru (pust., ZDA 1952; r. L. Milles-tone; i. M. 0'Hara, P. Lawford)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: I nomadi (pust., ZDA 1960; r. Fred Zin-nemann; i. Robert Mit-chum, Deborah Kerr)
16.35	Film: Davide e Betsa-bea (zgod., ZDA 1952; r. Henry King; i. Gre-gory Pečk, Susan Hay-ward)
18.30	Nanizanki: Fifty Fifty,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Le vedo ve (r. lan Toynton; i. Ann Mitchell, Maure-en OFarrel, 1. del)-
22.30	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 23.30 Sce-riffo a New York, 1.00 Ironside
RETEOUATTRO
9.15	Film: La vergine di Tripoli (pust., 1948; r. Charles Lamont; i. Yvonne De Carlo, Ge-orges Brent)
10.40	Film: II cervello di Frankenstein (komič-
ni, ZDA 1948; r. C. T. Barton; i. L. Costello, B. Abbott)
12.00	Nanizanka: Arabes-que
13.00	Otroška oddaja
15.00	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle
16.20	Nanizanke: I ragazzi di Padre Murphy, 17.10 Huckleberry Finn e i suoi amici, 17.35 Amici per la pelle
18.20	Risanke
18.30	Nanizanka: Jennifer
19.00	Filmske novosti: Cine-ma & Go.
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Sacro e profano (vojni, ZDA 1959; r. J. Sturges; i. G. Lollobri-gida, F. Sinatra)
22.50 Film: Delitto senza peccato (dram., ZDA 1949; r. William Die-terle; i. Loretta Young, Wendell Corey
^ft> ITALIA 1
10.30	Šport: košarka
12.00	Nanizanka
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master,
17.15	L uomo di Singa-pore, 18.00 II pianeta delle scimmie
19.00	Risanke
20.30	Film: Cujo (srh., 1983; r. L.Teague; i. D. Walla-ce, D. Hugh Kelly)
22.15	Film: Lascensore (srh., 1983; r. Dick Mass; i. Huub Stapel, Josine Val Dulsum)
0.10 Film: Ballata macabra (srh., VB 1976; r. Dan Curtis; i. Bette Davis, Oliver Reed)
^Jtelepapova
13.00	Film: Piano piano dol-ce Carlotta (dram., 1965; r. R. Aldrich; i. Bette Davis, Olivia De Havilland)
15.00	Nadaljevanka
16.00	Nanizanka
17.00	Risanka
17.30	Film: Monsieur Cog-nac (kom., ZDA 1964; r. Michael Anderson; i. Tonv Curtis, Christine Kaufmann)
19.30	Nanizanka
20.30	Film: Ouattro marmit-toni alle grandi ma-
nevre (kom., It. 1974; r. F. .Martinelli; i. G. D -Angelo, S. Leonardi)
22.30	Nanizanka
23.30	Aktualna rubrika: In primo piano
24.00	Film: Un albero cresce a Brooklyn (dram., ZDA; r. J. Hardy; i. C. Robertson, D. Baker)
[ % TELEFRIULI
13.30	Film: Avventura d’a-more e di guerra (vojni, ZDA 1961; r. Roul Walsh; i. Tom Tyron, Linda Hutchins)
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: II sindaco e la sua gente
20.30	Film: Gigo (kom., ZDA 1962; r. Gene Kelly; i. Jackie Gleason, Kat-herine Kath)
22.00	Športna oddaja
23.30	Nanizanka
^0 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30-10.30 Glasbeni almanah ;
9.00	Maša; 10.30 Mladinski oder: Mala čarovnica; 11.10-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev: vmes Klepet ob kavi, 14.25 Prvi del 16. festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu;
15.00	Slovenski zbori: moški zbor "Edinost" iz Pliberka; 16.00 Na počitnice;
17.00	Šport; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00-
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.32 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska: Jean Kerr: Kako govoriti; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci;
17.05	Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.20 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer; 22.20-
23.00	Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.00-4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30-17.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored;
15.30	Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-
6.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja.
, J
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

m
:
:
ni rai i_________________
10.20	II club dei mostri (r. Roy Ward Baker, i. Vincent Priče, Donald Pleasence, John Carradine
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nanizanka: Avventure in fondo al mare - Appuntamento col de-stino
12.55	Nanizanka: Taxi - Taxi 804 (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute o...
14.00	Film: L'isola della gloria (vojni, ZDA, 1942, r. John Farrow, i. Brian Donley, Robert Preston)
15.30	Fibre tessuti moda - program Alberta Pellegrinettija
16.00	La giostra della Ouintana - Iz Foligna
17.05	Risanka: L isola del tesoro
17.55	Nadaljevanka: Grandi speranze (1. del)
18.45	Informazione e potere - Giorna-lismo e politica
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	film: Ouelli della San Pablo (dram., ZDA, 1966, r. Robert Wise, i. Steve McOueen, Candi-ce Bergen)
RAI2
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: La signora e il fan-tasma
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
15.10	Film: II corsaro nero (pust., It., 1971, r. Vincent Thomas, i. Te-rence Hill, Bud Spencer)
16.55	Dokumentarec: lo insegno... tu impari
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri -Sam e Molly
18.00	Nanizanka: Sherlock Schmidt e compagnia
18.20	Športna poročila
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Film: Acgue profonde (dram., 1981, r. Michel Deville, i. Isabel-le Huppert, Jean-Louis Trintig-nant)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Rubrika: Sorgente di vita
23.35	Kulturni spored: Comunita euro-pea e poverta
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
[	RAI 3
13.40	Dokumentarec: Grotte - Abitazi-oni scavate dall uomo
14.10	Tečaj francoskega jezika
14.30	Dokumentarec: Delta
16.05	Italijansko nogometno prvenstvo
18.30	Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio
19.00	Dnevnik
19.30	Športna oddaja
20.05	Dokumentarec: Panorama inter-nazionale
20.30	Discoestate '86
21.30	Dnevnik
22.15	Športna rubirka: Ponedeljkov proces
1 fr" RTV Ljubljana________________
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored:
Zlatorog
17.45	Nanizanka: Modro poletje (11. del)
18.15	Spored za mlade: reportaža Novi rock '86
18.45	Risanka
19.00	Danes Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka:
Omožila sem se s klodnikom (1. del)
21.00	Aktualna oddaja:
Kam greš, drobno gospodarstvo?
22.00	Poročila
^ TV Koper______________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program
17.30	Zdravstveni rubriki: Zdravnik in pacient - Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V današnji Odpti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
BOLJUNEC — VI. Kmetijski dnevi
VIDEM — Ob 10-letnici septembrskega potresa
TRST — Ali bodo konec leta odprli kavarno Tommaseo?
TRST — Razstava o modi na Gradu sv. Justa
TRST — Predstavitev Triestine
NABREŽINA — Košarkarski maraton
PADRIČE — Nogomet
19.30	TVD Stičišče
19.45	Mesto danes
20.25	TV novice
20.30	Film: Morilčeva sled (dram., Polj. 1967, r. A. Scibor-Rylski)
22.30	Zdravstvena rubrika
22.50	Športni pregled
23.15	Šport: Košarka
Oddajo »Informacija in oblast« (RAI 1 ob 18.45) vodi ameriški novinar Leo Wollemberg
JU CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanka: Lou Grant
13.00	Znanstveni tednik: Big Bang
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec:	Il
mondo intorno a noi
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Super Vic-ky, 18.30 Kojak, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Le ve-dove (2. del)
22.30	Kulturna oddaja: Otto Italie allo specchio
23.00	Športna rubrika: Šport
1.30	Nanizanka: Ironside
\J£3 RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
iO.10	Film:
La vergine di Tripoli (kom., ZDA 1948, r. Charles Lamont, i.
Yvonne De Carlo, George Brent)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, risanke L incan-tevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra la princi-pessa del potere
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film:
Il prigioniero della mi-niera (pust., ZDA 1954, r. Henry Hathaway, i. G. Cooper, S. Hay-ward)
17.30	Nanizanka:
Febbre damore
18.15 Kviz: Cest la vie, 18.45 Il Igioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Film:	Novecento
(dram., It. 1976, r. B. Bertolucci, i. R. De Niro, G. Depardieu, 1. del)
23.40 Nanizanke: A cuore aperto, 0.30 Vegas, 1.20 Switch
f|> ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Gli eroi di Hogan, 9.50 Wonder
Woman, 10.45 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.35	Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Truck Dri-ver
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanki: Magnum P. L, 21.30 Simon & Simon
23.15	Filin:
Uomini dargento (kom., BV 1977, r. L Passer, i. M!. Cuine, C. Shepherd)
1.35	Nanizanka: Lanigan
_ W telepadova
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Anche i ricchi piangono, 16.00 Andrea Celeste
17.00	Risanke: Belle e Se-bastien, 17.30 Kimba,
18.00	I predatori del
tempo, 18.30 Uomo tigre
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.30	Film: Attenti a guella pazza Rolls Royce (pust., 1977, r. R. Ho-ward, i. R. Howard, N. Morgan)
22.30	Nanizanka:	Patrol
boat
23.30	Film:
Per amore di Ada (kom., 1980, r. R. Bax-ter, i. I. Handl, W. Pic-kies)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
j ^ TELEFRIULI
13.30	Nogomet B lige
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
20.40 Nogomet A lige
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nanizanka: Scacco-matto
j 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
23.45 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Liki iz naše preteklosti; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: Plebanus Jo-annes, 7. in zadnji del ponovitev; 10.10 Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni almanah;
13.20	Primorska poje: Komorni mešani zbor iz Nove Gorice; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30-
8.00	Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije ;
13.50	Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Concertgebouworkest in dirigent Bernard Haitink; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču;
22.50	Literarni nokturno; 23.00-5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.45 Cestne informacije; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 S tekmovanja pevskih zborov Seghizzi; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.3o!
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.45-19.30 Splash; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Evergreen; 18.33 Approccio al classico; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš; 21.00 Literatura, vodi Miran; med vsako oddajo glasbeni put-puri.
Za nad tisoč slovenskih dijakov v četrtek začetek šolskega leta
V	četrtek se bodo za učence in dijake v naši deželi spet odprla šolska vrata. Prvi'dan bodo prehod iz počitnic v šolsko leto označile tradicionalne šolske maše, v petek pa bo prvi dan pouka po novem koledarju, ki so ga deželne šolske oblasti sprejele na osnovi določil šolskega ministrstva.
V	slovenskih šolah na Goriškem, od osnovnih do. višjih srednjih, bo tudi letos skupno število učencev in dijakov nekoliko manjše od lanskega. Na osnovi podatkov o vpisu, bo slovenske šole na Goriškem obiskovalo tisoč 40 učencev in dijakov (52 manj kot lani). Šolski prag bo letos prvič prestopilo 66 prvošolčkov. Lani jih je bilo 62. Da pa ni to lastovka, ki bi naznanjala demografsko pomlad po več letih stalnega upadanja, dokazujejo podatki o skupnem vpisu osnovne šole in otroške vrtce. V enih in drugih letos beležijo upad števila vpisov: skupno prijavljenih učencev v osnovnih šolah goriškega in doberdobskega didaktičnega okrožja je 377 (lani 408), malčkov v vrtcih pa 198 (lani 227).
Nekoliko manjši je letos vpis tudi v nižjo srednjo šolo. Skupno število ni-žješolcev bo letos 356 (lani 378). 295 dijakov^ bo obiskovalo šolo v Gorici, 61 pa v Doberdobu, kjer dokončujejo dela na novi šolski stavbi. Nova šola v Doberdobu pomeni pomembno pridobitev. Rešene bodo težave v zvezi s prevozom dijakov iz Doberdoba in še posebej iz Laškega do Gorice. V novo
šolo naj bi se dijaki vselili prve dni oktobra, do tedaj pa bodo verjetno imeli popoldanski pouk v prostorih doberdobske osnovne šole. Odločitev o tem bodo menda sprejeli jutri na sestanku med predstavniki občinske uprave in ravnateljico šole.
Poglejmo še stanje na petih slovenskih višjih zavodih, kjer je vpisalo večji od lanskega. Nekoliko je upadlo zanimanje za učiteljišče, kjer se je v prvi razred vpisalo 7 dijakov (lani 14), zelo vabljivi sta še vedno trgovski šoli Zois s 26 dijaki v prvem razredu (lani 16) in Cankar s 25 (21), presenetljivo dober je vpis na liceju (17 novih dijakov, lani 13), vedno bolj pa se uveljavlja tudi slovenska sekcija industrijskega zavoda (letos 16 dijakov v prvem razredu, lani 14).
Skupno je na slovenskih višjih srednjih šolah vpisanih 327 dijakov, po posameznih šolah pa so podatki sledeči:
licej Trubar 59 (lani 53), učiteljišče Gregorčič 45 (lani 52 ter 4 dijakinje na tečaju za vrtnarice, ki letos ne deluje več), trgovska Cankar 96 (100), trgovska Zois 87 (83), slovenska sekcija Ga-lilei 40 (24).
Pri tem naj omenimo, da gre rahlo povečanje skupnega števila višješol-cev v celoti na račun sekcije industrijskega zavoda. Prav v prejšnjih dneh smo zabeležili razveseljivo vest o dovoljenju za odprtje tretjega razreda, ki daje dijakom jamstvo, da bodo lahko vsem petim letom pouka sledili v svojem jeziku. Kot je bila želja samih dijakov in staršev, je ministrstvo - sicer po nerazumljivem dolgotrajnem molku - odobrilo triletno specializacijo v informatiki. Ta nova šolska pridobitev je toliko bolj dobrodošla, ker bo deloma zapolnila dolgo let občuteno pomanjkanje slovenskih višjih srednjih šol s tehnično usmeritvijo.
VPIS V SLOVENSKE ŠOLE VSEH STOPENJ NA GORIŠKEM LETOS IN LANI
	1. razredi 1986/87	1. razredi 1985/86	skupno 1986/87	skupno 1985/86
Osnovne šole	66	62	377	408
Nižja srednja šola	iio	149	356	378
Višje srednje šole	91	78	327	316
SKUPNO	267	289	1040	1092
Ob 10-letnici Doma Andrej Budal
Jesenski praznik v Štandrežu
V Štandrežu praznujejo letos 10-let-nico odprtja kulturnega doma Andrej Budal. Obletnica pomeni mejnik v delovanju štandreškega Kulturnega društva Oton Župančič, ki ima v domu svoj sedež in prireditvene prostore. Pred nekaj meseci so na občnem zboru korenito obnovili in pomladili društveni odbor. Prav mladi člani bodo s kulturnimi in drugimi prireditvami počastili deset let delovanja doma. Za mesec oktober načrtujejo gledališki nastop, zborovske koncerte in drugo, že v prihodnjih dneh pa vabijo na Jesenski praznik, ki pravzaprav pomeni začetek praznovanje desetletnice.
Praznik bo na Pilošču od petka, 19., do nedelje, 21. t. m., nato pa še tri dni ob naslednjem koncu tedna. Kioske bodo v petek in v naslednjih dneh odpirali ob 19. uri, ko bo tudi začenjal delovati srečolov. V petek je ob 20. uri predvideno tekmovanje v briškoli (prvi nagradi sta tele in prašič), pol ure kasneje pa se bo pričel ples z Novim ansamblom.
Atrakcija sobotnega večera bodo člani kabaretne skupine Karst Brothers, ki so s svojim novim programom imeli velik uspeh na Tržaškem. V Gorici so nastopili spomladi na plesu Unifaxa. Kabaret se bo pričel ob 21.
Berite
»Novi Matajur«
Letos ogromno jurčkov, vendar.
Gob je letos na pretek, posebno jurčkov, vendar gredo težko v promet. Med občani je še zmeraj močno prisotna negotovost, če so gobe zares tako močno radioaktivno okužene in uživanje ni priporočljivo. Očitno so priporočila uglednih predstavnikov deželne zdravstvene službe, v zadnjih tednih, zalegla. Komu verjeti? Najnovejše ugotovitve kažejo na to, da je stopnja okuženosti različna v posameznih vrstah gob. Brez strahu naj bi torej jedli jurčke in dežnikarice, med vrstami, kjer so ugotovili največjo prisotnost radioaktivnih snovi pa so petelinčki. Kot je sicer v navadi, ljudje po
navadi vsako stvar posplošimo in tako tudi prvovrstnim mladim jurčkom, ki jih je te dni na tržnici dovolj in preveč, ne zaupamo. Ima pa zadeva tudi pozitivno stran, za kupce seveda, saj so cene gob zares dostopne.
JANKO in MAJDA sta v ponedeljek povila prvorojenko
ROSSANO
Srečnima staršema čestita, mali Rossani pa želi mnogo sreče in uspehov v življenju
KD Kras Dol-Poljane
Petstrankarska koalicija v Gradežu
Socialisti vstopili v odbor s PRI, KPI, PSDI in zelenimi
Po dogodkih v Tržiču, je zdaj na političnem področju v ospredju Gradež. Edini svetovalec PSI v občinskem svetu, Claudio Toso, je sklenil stopiti v štiristrankarsko koalicijo, ki upravlja občino od začetka februarja letos in v kateri so, poleg republikancev (tej stranki pripada tudi župan Zanetti) še socialdemokrati, komunisti in predstavnik gibanja zelenih. Razširjena, petstrankarska koalicija bo tako v občinskem svetu v Gradežu razpolagala s potrebno večino enajstih glasov. V opoziciji je ostala KD, ki ima devet svetovalcev. O vstopu socialistov v koalicijo so odločali na petkovi seji občinskega sveta v Gradežu. Vstop edinega socialističnega predstavnika v večino in v občinski odbor je bil seveda sprejet. Enemu mestu v odboru so se odpovedali republikanci. O razširitvi atipične koalicije v Gradežu je bilo v zadnjih tednih slišati precej namigov, taka rešitev pa j e_ pravzaprav predstavljala edini izhod. Če je po eni strani zagotovljena stabilnost občinske uprave v Gradežu, pa bo najbrž prišlo do nekakšne verižne reakcije v drugih upravah in strankah. Februarja letos so zaradi dogodkov v Gradežu
KD, PSI in SSk sprožili krizo na pokrajini. Republikanci so se za volitve v medobčinsko skupščino KZE znašli z dvema listama, od katerih so eno predstavili republikanci iz Gradeža, od koder je tudi pokrajinski odbornik Degrassi. Skratka, zadeva je kar se da zapletena, kakšne bodo posledice, bomo pa videli.
včeraj-danes
Danes istočasno dve zanimivi glasbeni prireditvi
Koncert »for Africa«
Več kot trideset ansamblov se bo danes zvrstilo na odru dobrodelnega koncerta Gorizia for Africa v parku v dolini Koma (ob slabem vremenu v telovadnici). Nastopilo bo tudi 14 pevcev (dva sta iz naše dežele), ki sodelujejo v polfinalu pevskega tekmovanja Voci nuove v Castrocaru. Zastopane bodo seveda vse zvrsti rock in drugih tokov mladim najbolj priljubljene glasbe, vmes pa se bodo občinstvu predstavili tudi nekateri kabaretisti in plesne skupine.
Koncert se bo pričel ob 17. uri in se, glede na število nastopajočih predvidoma zavlekel pozno v noč. Izkupiček bodo namenili realizaciji zdravstvenega projekta v Maliju, za katerega skrbi združenje prostovoljcev, ki deluje pod okriljem goriške nadškofije.
Koncert sodi v spored Ali show, ki se bo jutri nadaljeval s pevko Ornello Ventura ter izvolitvijo miss in mister-ja.
Violinska akademija
V Avditoriju v Ul. Roma bo drevi ob 20. uri slovesno nagrajevanje zmagovalcev letošnjega 5. mednarodnega natečaja za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Po proglasitvi zmagovalca (ki bo poleg 9-milijonske nagrade in diplome zmagal pogodbe za nekaj desetin koncertov po vsej Italiji) in nagrajevanju ostalih petih tekmovalcev, ki so se uvrstili v finalni del natečaja, bodo najboljši violinisti nastopili na slavnostni akademiji ob spremljavi simfoničnega orkestra Teatra Wielkega iz Varšave.
Dobre možnosti da poseže po eni od prvih nagrad ima tudi 25-letni Beograjčan Mateja Marinkovič, ki se je v letošnji nepreštevilni, vendar po mnenju ocenjevalcev prav zato kakovostnejši konkurenci, doslej zelo dobro odrezal in se uvrstil v sklepni del tekmovanja skupaj s petimi drugimi violinisti iz Francije, SZ, ZDA, Poljske jn Švice.
RODILI SO SE: Samuele Marini, Luca Terpin, Eriča Coin, Rossana Heric, Ales-sandro Rutar.
UMRLI SO: 75-letna upokojenka Elda Domini Krainer, 77-letni upokojenec Raul Moor, 85-letni upokojenec Achille Gherbitz, 77-letna upokojenka Maria Zampollo, 65-letna upokojenka Iris Mattel, 39-letni železničar Egone Trampuš, 81-letna Giovanna Bon vdova Del Negro, 85-letni upokojenec Orlando Blasizza, 56-letni upokojenec Pietro Craighero, 76-letni upokojenec Antonio Pocar, 72-letni upokojenec Ivan Mozetič, 89-letna upokojenka Elisabetta Geat.
OKLICI: tehnik Ennio Tornese in Alessandra Comel, trgovski zastopnik Giovanni Rizzi in gospodinja Anna Maria Maffiola, uradnik Mauro Codermaz in uradnica Cipriana Grudina, geometer Rolando Fabbi in terapistka Manuela Pensabene, delavec Fabio Ciani in Giu-lia Badin, profesor Gianni Panterotto in profesorica Marina Zottar, oficir Cosimo Lorusso in učiteljica Emma Petruzzi, mehanik Gianfranco Marchesan in delavka Ariella Giorgi.
POROKE: uradnik Riccardo Piasentier in uradnica Flavia Marchi, kmet Franco Tirelli in učiteljica Maria Luisa Fenu, delavec Pietro di Palma in delavka Oria-na Marvin, uradnik Fulvio Coceani in Manuela Camauli, uradnik Roberto Mer-kelj in uradnica Fiammetta Celotti, uslužbenec Oreste de Luca in gospodinja Rita Turus, delavec Maurizio Cicigoi in uradnica Eleonora Verone, arhitekt Vit-torino Petiziol in uradnica Paola Lupi, uradnik Paolo Lamanda in bolničarka Daniela Bandelli, delavec Gianfranco Marega in učiteljica Maria Felice Mani-eri, uradnik Vito Antonio Nicassio in uradnica Claudia d Angelo, policijski agent Alvio Massari in uradnica Rosanna Tomasi.
Tudi letos tečaji poklicnega
•	1 v	•	1	v v •	•
izobraževanja v slovenščini
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je že nekaj let uspešno prisoten na Goriškem. Organiziral je tečaje vinogradništva, tipkanja, za fiskalno ažurniranje, še posebej pa so bili uspešni tečaji informatike, ki so omogočili številnim mladim, da so se seznanili z računalništvom in sploh z osnovnimi programskimi jeziki. Ta tečaj bo SDZPI organiziral tudi v letošnjem šolskem letu. Ponovno ga bo vodil inženir Soban iz Nove Gorice, pri pouku pa se bo posluževal računalnikov, ki jih bo zavod dal na razpolago tečajnikom. Pogoj za vpis na ta tečaj je opravljen tretji razred katerekoli višje srednje šole.
Letos bosta v Gorici prvič potekala še 150-urni začetni tečaj angleškega jezika in 40-urni tečaj za fiskalno
ažurniranje. Za oba tečaja je precej zanimanja in nedvomno sodita v okvir potreb po poklicnem izpopolnjevanju, ki so prisotne na Goriškem.
Čeprav bo tečaj angleškega jezika namenjen začetnikom bo delno usmerjen v trgovsko korespondenco. Drugi tečaj za fiskalno ažurniranje pa je v prvi vrsti namenjen tistim, ki že delajo na tem področju, torej že vodijo ali sodelujejo pri vodenju manjših obratov in trgovin.
Vsi tečaji bodo potekali v večernih urah v prostorih dijaškega doma »Simon Gregorčič« v Svetogorski ulici, kjer sprejemajo tudi vpise in dajejo potrebne informacije po telefonu in sicer na številki 83495. Za vsak tečaj je na razpolago le 20 mest.
Pri Benetkah prijeli Tržičana ki sta prevažala 1/2 kg hašiša
Policijski organi so v bližini Benetk aretirali zaradi posesti in razpečevanja mamil dva mlada Tržičana. Gre za 21-letnega Roberta Visintina in 20-letne-ga Giovannija Gorgonija. V alfetti goriške registracije, s katero sta bila namenjena iz Padove proti Tržiču, so s pomočjo izšolanega psa, odkrili približno pol kilograma hašiša. Razpečevalca so odkrili med običajnim policijskim blokom na cesti, med Padovo in Benetkami. Mamilo je bilo skrbno prikrito in so ga odkrili šele s pomočjo psa. Vozilo so policijski organi seveda zaplenili, kakor je predvideno v takih primerih, oba kurirja in razpečevalca pa zaprli in sta bila te dni že tudi obsojena po hitrem postopku. Za mamilo, ki so ga policijski organi zaplenili, bi Visintin in Gorgoni iztržila od pet do deset milijonov lir.
Aretacija dveh kurirjev in razpečevalcev iz Tržiča znova dokazuje, da
prihaja največ mamila v naše kraje iz razpečevalskih centrov v severni Italiji-
Občinski svet
Po nekajtedenskem premoru se bo jutri ponovno sestal občinski svet v Gorici. Predvidoma bodo v uvodnem delu seje razpravljali o dokumentu, ki ga je glede reorganizacije (in možne privatizacije) službe za pobiranje in odvažanje smeti predstavila komunistična svetovalska skupina. Seja je napovedana za 18.30.
Z objavo podlistka bomo zaradi pomanjkanja prostora nadaljevali v torek.
uri. Isti večer bo za ples poskrbel ansambel Prizma. V nedeljo bo ples z ansamblom Novi laposi, nastopala pa bo plesna skupina iz Nove Gorice z latinsko-ameriškimi plesi.
Prihodnji teden bo od petka do nedelje spet vsak večer ples. V okviru praznika bo v soboto popoldne prijateljsko odbojkarsko srečanje med domačim Valom in ekipo iz Kamnika. Zvečer bo briškola ter zabavne igre, v nedeljo pa prirejajo kolesarsko tekmovanje v poligonu ter kotalkarsko revijo s kotalkarji društev Oton Župančič in Vipava s Peči.
V okviru praznika naj tudi zabeležimo bogato fotografsko razstavo o delovanju in prireditvah, ki so se v desetih letih zvrstile v domu Andreja Budala. Razstava bo na ogled vse dni v prostorih doma.
šolske vesti
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol obveščajo, da se bo pouk pričel na vseh šolah, v četrtek, 18. t. m., ob 10. uri. Pred tem bo šolska maša v malem semenišču, ob 8.45. Dijaki naj se zjutraj zberejo na posameznih šolah.
Na zavodu ITI, kjer je tudi slovenska sekcija, se bo pouk pričel v četrtek, 18. t. m., ob 8.30, na triletnem tečaju pa v petek, 19. t. m. ob isti uri.
Na nižji srednji šoli Ivan Trinko se bo pouk pričel v četrtek s šolsko mašo ob 10. uri v kapeli, zbirališče ob 9. uri v telovadnici. Dijaki, ki bodo. obiskovali sekcijo šole v Doberdobu bodo imeli mašo v tamkajšnji cerkvi ob 10. uri. Zbirališče ob 9. uri v osnovni šoli v Doberdobu.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi 25. septembra enodnevni izlet na Brione. Na razpolago je samo 50 mest. Prijave samo v ponedeljek, 15. septembra od 10. do 12. ure na društvenem sedežu do oddaje razpoložljivih mest.
razna obvestila
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici obvešča uporabnike telovadnice, oziroma tiste, ki bi objekt radi uporabljali v sezoni 1986/87, da bo sestanek za sestavo urnika vadb in treningov, v četrtek, 18. t. m. ob 18. uri v prostorih doma.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje obvešča, da bo tradicionalni partizanski piknik, iz tehničnih razlogov, v nedeljo, 28. septembra, od 15. ure dalje in ne prihodnjo nedeljo.
Občina Doberdob priredi, skupaj s sindikalno zvezo, 3. in 4. oktobra izlet v Como in Milan, za upokojence. Prijave v tajništvu občine do 19. t. m.
KD Jezero sporoča, da bo jutri, ob 20. uri v društveni dvorani sestanek pevcev, ob začetku nove sezone.
Ravnateljstvo in učitelji osnovne šole I. Pregelj v Rupi, vabijo starše otrok na sestanek, ki bo v četrtek, 18. t. m. po šolski maši, v prostorih zbora Rupa-Peč.
kino
Gorica
VERDI 16.00-22.00 »I cingue della sguad-ra d'assalto«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 15.30-22.00 »Scuola di polizia n. 3«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Marina perver-sa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
EKCELSIOR 16.00-22.00 »9 settimane e mezzo«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00, 18.00 in 20.00 »Superdekle«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Ni časa za smrt«.
POGREBI
Jutri v Gorici, ob 11. uri Elda Domini vdova Krainer iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Lea lechel iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
11. 9. 1973	11. 9. 1986
Minilo je 13 let, odkar si nenadoma odšel dragi sin
Danilo Jelen
Z neizmerno ljubeznijo se te vedno spominja
MAMA MILICA
Tržič, 14. septembra 1986
Prva letošnja premiera PDG iz Nove Gorice
Med preteklostjo in utopijo
S četrtkovo premiero Primorskega dramskega gledališča se je nekako "uradno" začela letošnja gledališka sezona slovenskih profesionalnih teatrov. Že običaj je, da je novogoriško PDG prvo, z dobrim naskokom pred drugimi, konec tega meseca in z oktobrom pa se bodo premiere v raznih Talijinih hišah zvrstile kar na tekočem traku, brez predaha tja do maja.
Za uvod v novo sezono je Primorsko dramsko gledališče (s skoraj popolnoma prenovljenim vodstvom) posredovalo dramo švicarskega dramatika Lukasa B. Suterja (r. 1957. leta v Tdsstalu) SPELTERINI SE DVIGNE. Prej kot za opis zračnih avantur znamenitega balonarja Eduarda Spelteri-nija, ki je v letih 1890-1922 izvedel prek 600 poletov, prvi preletaval Alpe in utemeljil fotografiranje iz zraka, gre za meditacijo o časovnih kategorijah preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, o hipni moči tehnike in brezmejni, nadčasovni sili umetnosti, o filozofski premisi utopije in privida. To je drama oziroma tragikomedija, grajena na podstavah in nadstavah, na citatih postmodernističnega tipa, ki nadgrajujejo celotno snov in dajejo uprizoritvi nekako fragmentarnost, seveda hoteno, ta razcefranost pa je v svojih anahronizmih nadvse skladna in ustvarja melos razklanosti, minljivosti, brezizhodnosti. Skratka, Suter ni hotel ustvariti zgodovinskega orisa, zarisati historične črte razvoja poletov z baloni, niti uokviriti veličine Spelterinijeve osebnosti, namenil se je s teatrom izzivati, tudi politično, tudi človeško. Stari Spelterini mora najti smisel svojim preteklim poletom, kot vsi iščejo smisel svojemu življenju, vse osebe v tej tragikomediji iščejo avtentično življenje, hočejo kakorkoli potrjevati svoja dejanja.
Preteklosti v bistvu ni. Vse se dogaja v hipu, sedaj, izzivi zgodovine nimajo moči vpliva na sedanjosti, niti ne morejo spreminjati eksistence, dosežki tehnike so že ta moment preteklost, uprta v prihodnost, ta pa je le privid, utopija, kot je utopija sama preteklost. To je ena sama bitka današnjosti z jutri, stremljenje k smislu, ki je lahko viden, dosegljiv in uresničljiv, ali pa ne. Zato je tudi struktura samega Suterjevega dela večplas-
tna, tolmačijo ga samo štiri igralci, ki se preoblačijo in poosebljajo različne like, vse ujete v ista iskanja, predani hrepenenju, vsi točno izrisani s svojimi tipičnimi potezami.
Gre, skratka, za verbalno uresničevanje dramatičnosti in komičnosti, besedno označevanje tragikomedije, ki sta jo dramaturgija Aleksandra Zorna in režija Borisa Kobala upesnila pretežno horizontalno, a skladno, tekoče, natančno. Kobal se je odločil za poetično vizijo nadgrajevanja in vsklajevanja posameznih prizorov, izbrisal je časovne niti, tako da čas ni bistvena kategorija, temelj vsemu je iskanje smisla, ki je utopičen, nedosegljiv, a kljub temu edina gonilna sila, ki lahko reši človeka pred vojno, odtujujočo tehniko in brezčustvenos-tjo. Tako je nastala igra, kjer se očitno vidijo režiserjeve preference do komičnih utrinkov, ob tem pa tudi njegov smisel za mero in skladno gradnjo dokaj težavne uprizoritvene podstave, ki terja veliko koncentracije in natančnosti, da ne bi zdrknila na čisto deklarativno raven. To je Kobalu brez dvoma uspelo, pri čemer se je poslužil adekvatnih prostorskih rešitev scenografa Tomaža Marolta in smiselno skrojenih kostumov Marije Vidau pa sinkopirane in označujoče glasbe Lada Jakše.
Že prej smo zapisali, da je šlo za težavno uprizoritev (nemara za uvodno premiero premalo bleščečo in značilno), ki je terjala tudi od nastopajočih prilagodljivost. Morali so igrati z nekaj tveganimi in zahtevnimi podtoni, tolmačiti različne osebe različno, a s sorodno karakteristiko - iskanjem smisla. Tako mladi, vihravi Spelterini Bineta Matoha, ves predan že obsedenemu hotenju navpičnega letenja, opoju brezzračnosti, kjer ne manjka življenjske ekstravagance in domišljavosti v čisto človeških zadevah, kot sta zaroka in poroka z Gertrudo, ki jo je Mira Lampe - Vujičič zaigrala z breztelesno telesnostjo (če nam je dovoljen ta paradoks), s hrepenenjem v brezkončnost, z brezčasno pojavnostjo severne vile, ki se v končnem prizoru pojavi na prizorišču na belem medvedu kot privid mladostne preteklosti in lepote. Vsi ti prizori mladosti so ujeti
tudi v nekakšen spleen, ki ga očitno daje v presojo Bine Matoh še v vlogah hotelskega portirja Roberta in švedskega zrakoplovca Andreeja, ki se na pravljičnem, brezčasovnem belem otoku sreča s Spelterinijem.
Starega Spelterinija, na njegov 79 rojstni dan, je utelesil Stane Leban. S starčevsko sitnostjo, z nepriznavanjem tega, da gredo vsi njegovi pretekli podvigi v pozabo, z mislijo uprto v jutri, v utopijo, da še enkrat poleti čez Alpe, čeprav je to le malo mogoče. Zaprt v lepo bombažasto okolje svojega hribovskega doma živi kot narodni heroj, vendar brez smisla, smisel je edino utopično obujanje oziroma udejanjanje preteklosti. In pa krčevit boj proti nepriznavanju tega časa, ki je bil in se lahko vrne samo v hrepenenju. Te nevroze starega Spelterinija mora prenašati stara Gertru-da - Marjanca Krošl, njegova žena, daje jo migrena, a to ni edini razlog, da je pozabila na svoje mladostniško hrepenenje: v svojem možu hoče s spominjanjem na njegov rojstni dan obuditi čas, Čas bivanja, a vse je brez smisla in uspeha, hrepenenje se lahko uresniči le v smrti. Smrti, ki ne zadeva poezije Pesnika. Ta ni ujet v časovne okvire, je univerzalen in žal ga Leban igra preveč premočrtno, preveč v sozvočju s svojo glavno vlogo Spelterinija, čeprav je to najbrž tudi hoteno... Naj povemo še, da je Marjanca Krošl igrala tudi Jeanette (hotelsko sobarico), mrtvo morsko deklico in Hildo Kuckelkorn, pacientko v zdravilišču. Prav slednja je ena bistvenih "političnih" figur igre, saj prinaša spoznanje, da je tudi vojna, totalitaren sistem, kot je bil nacizem, stvar preteklosti...
Na klavirju je igral Ivan Mignozzi, dober in sočen prevod pa je oskrbel Lado Kralj. Na koncu lahko rečemo, da je ansambel PDG prizadevno ugriznil v jabolko in ustvaril tekočo ter skladno predstavo, ki učinkuje predvsem kot verbalno uskladiščenje sodobnih travm in razmišljanj, manj pa kot dinamična struktura odrske ponazoritve. Njena moč je predvsem v miselnih kontrastih, protislovjih in filozofski dinamičnosti.
MARIJ ČUK
Danes v Kraškem muzeju v Repnu
Koncert iz cikla »Repentabor«
Danes bo v Kraškem muzeju v Repnu prvi koncert iz ciklusa "Repentabor", ki je namenjen delom tako starih kot sodobnih avtorjev. Na koncertu, ki bo začel ob 18. uri, bodo nastopili: Miloš Pahor (flavta), Irena Pahor (oboa), Stefane Picotti (violina), Stefane Carli-ni (viola) in Simona Slokar (violončelo).
Nadeljski koncertni program bo obsegal dela skladateljev, ki so živeli in delali v 18. stoletju. Najprej bo na sporedu THEMA MIT VARIATIONEN za flavto in oboo nemškega skladatelja A. E. Miillerja. Skladatelj, ki je v glavnem deloval v Leipzigu in Weimarju, je pomemben predvsem zato, ker je širil Bachovo in Haydnovo glasbo in sodeloval pri začetnih izdajah Hay-dnovih, pa tudi Mozartovih skladb.
Sledil bo DUO za flavto in violo francoskega skladatelja Francoisa De-vienna, ki je v svojem času veljal za nadarjenega flavtista in fagotista.
Člani ansambla Gallus Consort bodo potem zaigrali DIVERTIMENTO za oboo, violino in violončelo avstrijskega skladatelja in violinista Leopolda Mozarta, očeta in tudi prvega učitelja velikega Wolfanga Amadeusa.
V podobni zasedbi, in sicer s flavto, violino in violončelom, bo potem na sporedu TRIO Josepha Haydna, prvega (nemškega) klasika v glasbi in veli-
kega simfoničnega ustvarjalca. Bil je v službi na dvoru češkega kneza Ester-hazyja. V tem času, približno 30 let, je napisal tudi večino svojih orkestralnih del.
Od italijanskih skladateljev 18. stol. bodo na nedeljskem koncertu na sporedu dela Domenica Cimarose in G. G. Cambinija.
Najprej bomo prisluhnili KVARTETU Domenica Cimarose za flavto, violino, violo in violončelo. Cimarosa je sicer znan predvsem kot eden najuspešnejših in najbolj znanih predstavnikov komične opere, toda vedno je bilo v njem živo in prisotno tudi zanimanje za instrumentalno glasbo. O tem zgovorno pričajo njegove številne sonate za čembalo in za fortepiano, razne klavirske sonate in druga dela.
Koncertni program bo zaključil KVINTET G. G. Cambinija, italijanskega skladatelja in violinista. Cambi-ni se je šolal v Bologni pri G. Martiniju, nato pa odšel v Firence, kjer je postal član kvarteta, ki so ga sestavljali L. Boccherini, F. Manfredi in P. Nardini. Cambini je bil posebno uspešen v pisanju baletov in oper, zaslovel pa je predvsem z instrumentalno glasbo. Napisal je kakih 300 kvartetov oz. kvintetov, številne trie, duete, sonate za godala in druge instrumente.
CENTER ZA NEMŠKI JEZIK
TRST - Ul. Valdirivo 30 - Tel.: 68431
VPISOVANJE V TEČAJE NEMŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1986/87
za odrasle do višje stopnje □ za otroke osnovnih šol □ za dijake srednjih šol Posebni tečaji za konverzacijo, komercialno poslovanje in prevajanje.
Urnik vpisovanja vsak dan od 17. do 19. ure (razen sobote)
Življenjska pot Franca Borgie Sedeja (2)
Iz te zavesti izvira tudi poglavitna misel, ki jo je mogoče opaziti v vseh Sedejevih pastirskih pismih, namreč poudarjanje principa legitimnosti in avtoritete. Oblast je za Sedeja, kolikor seveda ne nasprotuje naukom cerkve, božjega izvora, in kdor se ji zoperstavlja, se upira sami božji volji. "Ni je pretveze ali vzroka," piše v listu posvečenemu Francu Jožefu, "da bi se smeli podložniki vzdigniti zoper svojega postavnega vladarja. Samo tedaj bi se jim smelo odreči pokorščino, ako bi kaj slabega ukazali, ker Boga je treba bolj ubogati kot ljudi. - Ta nauk katoliške cerkve je treba poudarjati posebno v današnjih časih, ko vse taji in zameta avtotriteto ali veljavo predstojnikov, ko nobeden noče več ubogati, ampak le živeti po svoji spačeni naravi, ko se širijo vedno bolj nezvestoba, upor in izdajstvo. Da ostane med nami mir in red, da se udomači sreča in blagostanje, je potrebna odkritosrčna pokorščina oblastnikom svetim in cerkvenim ... Bodite svojemu državnem poglavarju iz staroslavne rodbine habsburške, ki je tudi Slovencem pripomogla do prostosti, omike in blagostanja, zves-tovdani, in ga branite, če bo treba, do zadnje kaplje krvi Njega in domovino. Vse za dom in za Cesarja!
Za Cesarja, blago kri!"(5)
Kot je očitno iz teh vznešenih besed, je bil Sedej zagledan v nekakšno utopično patriarhalno družbo in mu je bil v bistvu tuj pluralistični duh sodobnega sveta, s svojim križanjem interesov in mnenj. Razumel je sicer, da se je treba sprijazniti z novimi meščanskimi političnimi mehanizmi in postopki ter se jih brez obotavljanja poslužiti. V svojem prvem pastirskem pismu leta 1906, na predvečer volitev v dunajski parlament, je z borbenim elanom pozival vernike, naj strnejo svoje vrste in naj oddajo svoj glas značajnim katoliškim možem: "Obramba mora odgovarjati napadu: društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku, volitev proti volitvi, prišnja proti prošnji."(6)
Vendar ni sprejel osnovnih vrednot modernega sveta, tistih, ki narekujejo spoštovanje ideološke drugačnosti in prizadevajo pravico do nje. Zaneslo ga je celo tako daleč, da je v pastirskem listu iz leta 1907 označil geslo francoske revolucije "svoboda, enakost, bratstvo" za "neresnične besede".(7)
V svojem odklonilnem odnosu do plitičnih razmer, kakršne je uveljavljal novi čas, ni opazil, kako se je v Avstriji na začetku našega stoletja težišče moči že odločno prevesilo od liberalcev na druge politične skupine z nacionalnimi, da ne rečemo nacionalističnimi, pa tudi socialističnimi Programi, ki so bile dosti bolj od prvih nevarne cerkvi in z njo povezanim strankam. Zanj, ki se Je oblikoval v sedemdesetih letih, ko je liberali-zem v Avstriji dosegel svoj vrhunec, je bila ta Politična in ideološka struja pač še vedno prvi in najhujši sovražnik. Proti njej in proti njeni kultu-(ki je bila, da povemo po pravici tudi na začetku 20. stoletja zelo glasna in napadalno antikleri-kalna), je nastopal z vso odločnostjo. Med nosilce svobodomiselnega programa je prišteval pred-Vsem višje kroge, izobražence in polizobražence, Profesorje, zdravnike, uradnike, študente, katerim je očital, da so pod vplivom tistih "zmedenih Olodrijanov", ki stavijo državo nad cerkev, nad hoga in zahtevajo zase nezmotljivost.
Eden od tipičnih aspektov sodobne Avstrije, f0 vzbujajo knezoškofovo zgražanje in ki ga ve-Ja kot zanimivost omeniti, je poleg zahteve ved-
no širših laičnih krogov po tako imenovani svobodni šoli in razporoki, tudi gibanje "Proč od Rima", ki je zagovarjalo prestop iz katoliške cerkve v protestantsko. "Los von Rom Bewegung" med Slovenci ni mogla imeti dosti privržencev, vendar se je Sedej v svojih pastirskih pismih večkrat obregnil vanjo, saj jo je videl kot enega od znamenj časa in je opažal med Slovenci težnjo, čeprav samo v zametkih, po prestopanju v pravoslavje. Njegovo odklanjanje vsake pretesne spojitve med narodnostno idejo in cerkvijo je bilo odločno in brezkompromisno in je izviralo iz neomajne zvestobe katoliški ideji in njenim nadnacionalnim razsežnostim.'
Sicer pa v Sedejevih pastirskih pismih narodnostni boj, ki je na Goriškem divjal brez izbiranja udarcev, in je usodno načenjal same katoliške vrste ter jih zastrupljal z nacionalizmom, ni imel tiste odmevnosti, ki bi si jo zaslužil, in je le tu in tam bežno omenjen kot ena od pogubnih pregreh časa. Tudi sgcialdemokratskemu gibanju, ki se je v monarhiji od začetka devetdesetih let razrastlo v mogočno politično strujo in je na Goriškem imelo glasnika takšnega formata, kot je bil Henrik Tuma, Sedej ni posvetil dosti pozornosti. Omenil ga je samo enkrat, leta 1912, tam kjer se je spraševal, ali niso slabi časniki vzrok, "da se širi med našim dobrim ljudstvom uporni in brezdomovinski duh socijalne demokracije?"
Sedej pa nikakor ni bil gluh za socialna vprašanja in za probleme delavstva, ki jih je prinesla s sabo industrijska revolucija. Temu problemu je posvetil dosti razmišljanja v pastirskem pismu iz leta 1910, kjer je razvil svoje poglede nanj in podal napotke, kako naj se kristjani z njim soočajo in ga rešujejo. Gre za ideje, ki jih je v Avstriji začel širiti proti koncu sedemdesetih let Karl V. Vogelsang in ki so pozneje s papeževim blagoslovom postale, seveda s popravki in priredbami, srž socialne politike avstrijske cerkve. "Da se dandanes množi revščina, telesna in dušna, da raste število brezdelavnih postopačev in beračev, je kriv ves naš napačni gospodarski sistem, nakopičenje kapitala in posestva, raba strojev mesto delavcev in obrtnikov, nemarnost države, napačno oskrbovanje revežev, lahkomiselno vživanje sveta, sploh ves moderni napredek, ki ne pozna ne vere ne ljubezni".
Njegov recept za zdravljenje takih razmer pogojuje prepričanje, da je še mogoče zaustaviti kolo zgodovine in s primernimi posegi ohraniti družbo na idealni stopnji kmečko-rokodelske srenje. "Državno in deželno zakonodajst^vo naj dela na to, da dobi revni delavec ali mali obrtnik poleg hišice ali stanovanja še malo posest, da se bo mogel s tem sam sebe in družino preživeti, kakor se to že godi na Nemškem in drugod. Sploh naj se skrbi, da se mladina nauči prav temeljito kako obrt ali posel, ker obrt ima zlato dno. Potem bo prenehalo tisto romanje poslov v mesto in se v deželo zopet povrne delavnost, zvestoba, zadovljnost in blagostanje prejšnjih časov."
S tem pa naj se, po njegovem, poseg države v reševanje socialnega vprašanja tudi konča. Bolj se mu zdi pomembna na tem področju pobuda katoliškega občestva, ki ga opozarja in vabi, naj ustanavlja zavetišča, sirotišča, mladeniške in ma-rijine družbe, dobrodelne bratovščine, podporna in izobraževalna društva, društvo sv. Rafaela za izseljence, naj se torej z vsemi svojimi silami angažira v obrambo tistih, ki so socialno ogroženi in izpostavljeni.
Z izbruhom prve svetovne vojne se je vsebina Sedejevih pastirskih pisem spremenila, saj je v letih 1915-1918 posvečal svoja razmišljanja predvsem etičnim, družbenim in političnim vprašanjem ki so bile povezane z dogodki na bojnih poljih. Zanimivo je pri tem, da pride do premikov tudi v stilu njegovega pisanja, ki postane pogosto izredno slikovito, tako da v nekaterih odstavkih meji že na umetniško prozo. Tudi idejni fond, iz katerega črpa, je drugačen. Medtem ko so njegova predvojna pisma posejana s številnimi citati iz Evangelija in iz Epistol, pa so njegovi vojni teksti nabiti s citati iz Stare zaveze, ki je s svojimi slikovitimi zgodbami pač nudila dosti snovi za komentiranje in razlaganje sodobnih tragičnih dogodkov.
Prvo pismo iz vojnega časa, objavljeno sredi januarja 1915, priča, v kolikšni meri je Sedej prilagajal svoje ocenjevanje sodobnega političnega trenutka uradni interpretaciji avstrijske vlade. "Kateri je bil vzrok," se sprašuje, "da je naš sivolasi, miroljubni Cesar zagrabil za meč in ga zavihtel proti Srbiji in Rusiji?...
Napovedal je vojsko Srbiji za to, ker se je ta že več let prizadevala omajati v srbskih naših državljanih zvestobo do vladarske rodovine, ker je mladino zvijačno ščuvala k hudodelstvu in veleizdajstvu, da se razkosa naša krasna Avstrija. Bližnji povod vojske pa je bil v nebo vpijoči umor našega prestolonaslednika in njegove soproge, ki se je bil s peklensko hudobijo zasnoval v Srbiji."
Gre torej - po mnenju goriškega knezškofa -za pravično vojno, ki jma poleg posvetne tudi religiozno razsežnost: "Če bodeta Rusija in Srbija zmagale, bo z njima zmagalo tudi pravoslavje ali razkol v veliko škodo katoliške cerkve. Zedinjenje pravoslavne cerkve s katoliško bo po tem za stoletja onemogočeno."
Sedej se v prvih mesecih vojne ni znal izmakniti niti dokaj razširjeni miselnosti, ki se je v tem času pojavila, da je boj lahko tudi pozitivna in človeštvo prenavljajoča danost. V svojem pastirskem pismu govori namreč o "sončnih straneh" vojne: versko-nravno prebujenje, ki ga opaža povsod, zopetna rast smisla za avtoriteto, ugled, ki ga uživa katoliška cerkev in njen poglavar med v spopad zapletenimi državami, vse to se mu zdi dobrodošla posledica tega v bistvu potrebnega zla, ki ga Bog pošilja na svet, "da se ohrani obči mir in red, da se spoštujejo mednarodne pogodbe in pravice, da se utrdijo in ohranijo vladarski prestoli, posebno v današnjih razburkanih, svobodoljubnih časih".
Prav kmalu po objavi omenjenega lista pa je vojna s svojimi strahotami zajela tudi njegovo lastno škofijo, ga prisilila, da se je umaknil iz Gorice, mnoge njegove vernike pa pognala v izgnanstvo ali v italijansko ujetništvo. Bridka spoznanja, ki so jih prinesli ti dogodki, so v Sedejevi miselnosti povzročila premik, ki ga velja zabeležiti. Njegov črnožolti patriotizem je ostal sicer neokrnjen do konca habsburške monarhije, njegov odnos do dunajske vlade in do njene uprave na Primorskem pa je postal dosti bolj kritičen, kot je bil v preteklosti. Ali da povemo natančneje: razmere, ki jih je že dolgo časa poznal, pa si jih ni upal odkrito denuncirati, so mu narekovale protest, ki ga je izrazil v obliki sicer spoštljive, toda dokaj zgovorne kritike.
V Sedejevi zapuščini je v nemščini napisano pismo, ki ga je poslal, kot je iz vsebine očitno, skupaj s tržaškim škofom Karlinom oblastem,
proti koncu leta 1916, in v katerem je spregovoril predvsem o socialni in narodnostni enakopravnosti v svoji metropoliji. Opozoril je na dejstvo, da je bil za krmarje avstrijske državne barke pogosto ustavni zakon o enakosti med narodi le "mrtva črka" in s posebnim poudarkom pokazal, v koliški meri so bili Slovenci na Primorskem zapostavljeni, pa čeprav so sestavljali večino deželnega prebivalstva. Kot primer je navajal predvsem šolsko politiko in trdil, da se je nacionalizem na tem področju stopnjeval do nevzdržne nestrpnosti. Z vso odločnostjo je ožigosal iredentistični liberalizem, ki da je nemoteno širil med mladino revolucionarne mazzinijanske ideje in se zagnal proti prostozidarski "camorri", ki da je postala na Primorskem popolna gospodarica položaja. "Žalostno je, če pomislimo, da je časopis, ki je tako pogosto razglašal liberalno-judovske, nepatriotične tendence (II Piccolo), lahko na primorskem več kot trideset let v dvojni izdaji dnevno imel v politiki in v vseh javnih zadevah glavno besedo, da je lahko po svoji volji zavajal javno mnenje in vzgajal celo generacijo v vse prej kot patriotičnemu duhu. In ta časopis naj bi užival celo posebno podporo vladnih krogov in dobival denarno pomoč iz vladne blagajne..."
Ob branju tega pisanja sicer ni mogoče zatreti misli, da so bili opomini in očitki, ki jih je Sedej naslavljal na dunajsko vlado, po obliki preobzirni, predvsem pa prepozni. Vojna je ustvarjala nove razmere in vsak dan bolj spodkopavala trhle temelje habsburške monarhije. Za politične rešitve, kakršne je imel Sedej v mislih in kakršne je upal, da se bodo po koncu bojev uveljavile, rešitve, ki naj bi vsem avstrijskim narodom prinesle enakopravnost pod habsburško krono in naj bi slonele na harmoničnem sodelovanju Cerkve z državo, že dolgo ni bilo več prostora. Vendar je mogoče v tem spisu zaznati tudi nove akcente, ki že napovedujejo škofa Sedeja, kakoršen se je ohranil v zgodovinski zavesti slovenskega naroda kot srčnega nasprotnika fašizma in njegovih teorij. Kot primer takega novega mišljenja naj navedemo samo stavek iz omenjenega pisma: "Časi, ko je majhen del izbranih de-settisoč jemal zase v zakup vse človeške pravice, medtem ko je tričetrt človeštva trpelo »guasi se-cundum genus hominum« (po Aristotelu) pod jarmom suženjstva, so davno minili. Samo doba, ki se odpove vzvišenemu krščanskemu nauku, lahko znova poživi teorijo jo »človeku-gospodarju« in »človeku-čredi«."
Kako blizu je bila ta doba, Sedej ni slutil. Bil pa je že duhovno pripravljen, da se z njo odločno spoprime.
5)	Ibidem.
6)	Pastirsko pismo, 21. 6. 1906.
7)	Pastirsko pismo, 22. 1. 1907.
8)	Ibidem.
9)	Pastirsko pismo, 2. 1908
10)	Pastirsko pismo, 28. 1. 1912
11)	Pastirsko pismo, 29. 1. 1910
12)	Ibidem.
13)	Ibidem
14)	Pastirsko pismo, 18. 1. 1915
15)	Ibidem
16)	Ibidem
17)	Goriški nadškofijski arhiv, Sedejeva zapuščina,
18)	Ibidem
(Konec)
JOŽE PIRJEVEC
Kotalkanje: na italijanskem prvenstvu
Kokorovcu še eno zlato
Košarka: sklepni del turnirja Alpe-Adria v Gorici
Smelt Olimpija in Benetton v finalu
Smelt Olimpija — Klosterneu-burg 89:76 (38:34)
KLOSTERNEUBURG:	Seifert 16
(4:6); Vik! 2 (0:2), Steinpdhler, Zde-radicka 3, Broucek, Karasek 15 (1:1), Mattias 7, Fritz 2, Haida 14 (1:2), Payton 13 (7:9), Koch 4 (0:1).
SMELT OLIMPIJA:	Mičunovič,
Rupnik, Meh, Zdovc 16 (2:2), Polanec 2, Tovornik 21 (5:5), Hauptman 4 (1:3), Todorovič 4 (0:1), Vilf.an 21 (5:6), Kotnik 13 (1:2), Djurišič 8.
ON: Smelt Olimpija 15, Klostemeu-burg 17. PON: Pajmon (35). 3 TOČKE: Vilfan 2, Hauptman, Haida, Mattias in Zderadicka 1. SODNIKA: Škerlj in Klamert iz Trsta.
V prvi tekmi večera so igralci Smelt Olimpija iz Ljubljane po pričakovanju premagali dokaj poprečno ekipo Klo-sterneuburga z Dunaja. Ekipi sta si bili v prvem polčasu povsem enako-
vredni, saj sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Šele v 31. minuti je uspelo Jelovčevim varovancem dokončno povesti z 10. točkami razlike in zanesljivo zmagati.
Benetton - Segafredo 87:78 (46:46)
SEGAFREDO:	Steve Mitchel 23
(6:6), Corpaci, Marušič 5 (1:2), Gi-lardi 5 (1:2), Sala, Ardessi 5, Lorenzi 8 (2:2), Devetak, Borsi 2, Stramaglia, Bullara 19 (6:6), Carl Mitchel 11 (1:6).
BENETTON: Bortolon, Jacopini 18 (2:3), Morrone, Vazzoler (1:2), Sotta-na, Perry 22 (2:2), Marietta 2, Croce 3 (1:1), Casarin 9 (2:2), Norris 15 (5:6), Minto 14 (4:5).
V drugem polfinalnem srečanju so popolnoma zasluženo slavili igralci Benettona iz Trevisa. Ti so bili vseskozi v vodstvu, če izvzamemo konec
prvega polčasa, ko je Goričanom u-spelo z odlično obrambo rezultat izenačiti. Toda že v prvih minutah drugega polčasa so si gostje priigrali 10 točk prednosti. Te so hrabro branili vse do konica srečanja Danes se bosta torej v malem finalu ob 19.30 spoprijeli ekipi Segafreda in Klostemeuburga. Ob 21.15 pa bo veliki finale med Benettonom in Smelt Olimpijo. (M. Čubej)
Padalstvo: Bogdan Jug svetovni prvak
ANKARA — V Turčiji se je končalo 18. svetovno prvenstvo v padalstvu v klasičnih disciplinah za moške in ženske. Končalo pa se je tudi prvo svetovno mladinsko prvenstvo. Izjemen uspeh je dosegel Jugoslovan Bogdan Jug, ki je osvojil zlato kolajr no le s 7 kazenskimi cm.
RIM — Na absolutnem državnem prvenstvu v kotalkanju v Mentani pri Rimu je Poletov predstavnik Samo Kokorovec osvojil še eno zlato kolajno. Potem ko je bil prvi v obveznih likih, si je prislužil zlato odličje tudi v kombinaciji, v prostem slogu pa je bil drugi. Skratka, pravi triumf našega kotalkarja, ki bi lahko bil »zgodovinski«, ko bi Samo v prostem programu ne napravil nekaj naivnih napak.
Zgodilo se je namreč, da je Kokorovcu za las ušlo še tretje odličje. V »short« programu je bU zanesljivo prvi, v prostem pa je napravil nekaj napak in tako se je moral zadovoljiti »le« s srebrno kolajno. Prvak je postal Giraldi, ki je bil v obveznih likih tretji.
S prvim mestom v obveznih likih in drugim v prostem programu si je seveda Samo prislužil zlato kolajno v kombinaciji.
Na državnem prvenstvu za dvojice pa bo danes zaposlen tudi Poletov par Nicoletta Sossi - Mauro Rener.
Aprili - Cane v finalu
BARI — Corrado Aprili in Paolo Cane sta finalista italijanskega teniškega prvenstva. Polfinalna izida: Aprili - C. Panatta 7:5, 0:6, 6:4; Gane - Pistolesi 6:2, 6:1. Finale bo danes.
V ženski konkurenci pa je Laura Garrone ubranila svoj naslov. Včeraj jo v finalu premagala Annamario Cec-chini s 6:4, 6:4.
Dviganje uteži: svetovni rekord Sovjeta Zahareviča
MOSKVA — Sovjetski dvigalec u-teži Jurij Zaharevič je na spartakia-di izboljšal svetovni rekord v težki kategoriji s 445 kg, to je 2,5 kg več od prejšnjega rekorda rojaka Leonida Taranenka.
Nogomet: danes pričetek prvoligaškega in drugoligaškega italijanskega prvenstva
Udinese doma proti Juventusu, Triestina v gosteh
Kolesarstvo: trofeja Baracchi
Prva Saronni-Piasecki Thurau v bolnišnici
TRENTO — Italijan Giuseppe Sa-ronni in Poljak Lech Piasecki sta o-svojila prvo mesto na včerajšnji mednarodni dirki na kronometer za dvojice za trofejo Baracchi. Veliko smolo pa je imel Francesco Moser, ki je vozil skupno z Zahodnim Nemcem Thu-rauom. Ta dvojica je bila še malo km pred ciljem zanesljivo v vodstvu, nakar je Thurau povsem odpovedal in je izmučen ob koncu vožnje celo zavozil med gledalce, tako da so ga morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico na prvo pomoč.
Končni vrstni red (96 km na kronometer): 1. Saronni (It.) - Piasecki (Polj.) 1.59’44” s poprečno hitrostjo 48,4076 km na uro; 2. Wilson (Avstralija) - Caroli (It.) 2.00’33”; 3. Skib.by (Šve.) - Sorensen (Dan.) 2.00’57”.
Naj omenimo, da se dirke ni udeležil svetovni prvak Moreno Argentin, saj se je moral malo pred pričetkom tekme zateči v bolnišnico zaradi vnetja želodca.
Ob napetem ozračju, polemikah se danes začenjata nogometni prvenstvi A in B lige.
Tako ali drugače, danes se bosta začeli prvenstvi, ki bosta za več mesecev osredotočili zanimanje Italijanov.'
Videmski prvoligaš, ki bo v tem prvenstvu startal z 9 kazenskimi točkami in je zato, razen velikih čudežev, že obsojen na izpad, bo danes doma igral proti državnim prvakom Juventusa. Turinčani so seveda v tem srečanju nesporni fa-
voriti, ni pa izključeno, da bi De Sistijevi varovanci prav v tej tekmi značajno reagirali in tudi poskrbeli za presenečenje. Od ostalih parov tega kola bi omenili srečanje v Turinu, kjer bodo domači nogometaši gostili Verono. Le ta je v predprvenstvenem delu povsem zadovoljila.
DANAŠNJI SPORED 1. KOLA (ob 16. uri): Avellino - Fiorentina; Brescia - Napoli; Empoli - Inter; Milan -Ascoli; Roma - Como; Sampdoria -Atalanta; Torino - Verona; Udinese -Juventus (sodnik: Pieri iz Genove).
V B ligi začenja Triestina dolgo in naporno prvenstvo s hudim handika-pom: startala bo s štirimi kazenskimi točkami. Odveč je, da bi tu ponavljali, da je bila tržaškemu dru-goligašu ^storjena prava »krivica«, tržaški navijači upajo, da bo moštvo značajno reagiralo, čimprej nadoknadilo -A točke in se prerinilo v sam vrh prvenstvene lestvice. Naloga ne bo lahka, s trdim delom, s požrtvovalnostjo in z odločnostjo pa lahko Triestina to uspe.
Tržačani bodo v prvem kolu igrali v gosteh proti Cremoneseju. Gostovanje ni lahko, o tem ni dvoma, če pa bodo Tržačani igrali, kot znajo, lahko računajo najmanj na točko.
Od ostalih srečanj bo zanimivo videti boj v Parmi, kjer bo gostoval Lazio, ki starta z devetimi kazenskimi točkami. Cagliari, ki ima 5 kazenskih točk, pa bo igral v Arezzu.
DANAŠNJI SPORED 1. KOLA (ob 16.00): Arezzo - Cagliari; Bologna -Catania; Cremonese - Triestina (sodnik: Testa iz Prata); Vicenza - Ta-ranto; Lecce - Campobasso; Messina -Bari; Parma - Lazio; Piša - Medena; Sambenedettese - Genoa; Pescara - Cesena.
Pozzo predsednik Udineseja
VIDEM — Furlan Giampaolo Pozzo je novi predsednik Udineseja. Prevzel je mesto Lamberta Mazze, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci med drugim dejal, da ne opušča nogometa, saj naj bi imel odprta vrata pri nekaterih drugih klubih.
Strelcu pol kvintala medu
VEDEM — Gigi Nardini, čebelar iz Čedada, je obljubil nogometašu Udineseja, ki bo prvi dosegel zadetek v tem prvenstvu, pol kvintala medu.
Palermo: preložitev na 17. t. m.
PALERMO — Drugoligaško italijansko nogometno prvenstvo se bo danes lahko začelo povsem regularno. Sodniško odoločitev glede moštva Palerma in predvsem delovnega odnosa uslužbencev sicilskega kluba bodo izrekli 17. t. m. Italijanska zveza je tudi sporočila, da je do tega datuma »zamrznila« vse dogovore nogometašev Palerma. Tedaj pa naj bi se Palermo izrekel, če bo svojo ekipo vpisal v prvenstvo C-2 lige.
Odbojka: končano žensko SP v ČSSR
Kitajke svetovne prvakinje
Nogomet: v 1. jugoslovanski ligi
Slavje Zagrebčanov
PRAGA — Odbojkarice Kitajske so drugič zaporedoma svetovne prvakinje. Tudi na 10. svetovnem prvenstvu v ČSSR so dokazale, da nimajo enakovrednih nasprotnic nia svetu. V vseh osmih nastopih so izgubile samo dva niza in to najbolje potrjuje njihovo premoč. Tudi v sklepnem nastopu za zlato kolajno s Kubo so pričele izredno zanesljivo in pokazale vse elemente vrhunske odbojke, tako da so bile nasprotnice dobesedno brez moči. Po, vodstvu z 2:0 je njihova koncentracija nekoliko popustila, kar so nasprotnice skrbno izkoristile in vodile od začetka pa do konca in tako tudi zasluženo osvojile set. V 4. nizu pa smo lahko spet gledali nezgrešljivo ekipo.
V malem finalu je NDR premagala Peru, v srečanju za 5. mesto pa je Brazilija presenetljivo zlahka odpravila Sovjetsko zvezo, v azijskem derbiju za 7. mesto pa Japonska Južno Korejo prav tako s prepričljivim 3:0;
Italijanske odbojkarice so v Žilini
poskrbele za drugo zaporedno prijetno presenečenje. Premagale so ZDA in tako osvojile odlično 9. mesto. Pred štirimi leti je bila italijanska reprezentanca v Peruju 15. in to pomeni velik korak naprej. Med evropskimi državami je Italija samo za NDR in Sovjetsko zvezo, a pred Češkoslovaško, Bolgarijo in ZRN.
REZULTATI: Kitajska - Kuba 3:1 (15:6, 15:7, 10:15, 15:9); Peru - NDR 3:1 (13:15, 16:14, 15:9, 15:8); Brazilija - SZ 3:0 (15:5, 15:8, 15:10); Japonska - Koreja 3:0 (15:10, 15:8, 16:14); Italija - ZDA 3:1 (15:4, 15:12, 10:15, 15:12); ČSSR - Bolgarija 3:1 (12:15, 15:10, 15:10, 15:9).
Končni vrstni red: 1. Kitajska, 2. Kuba, 3. Peru, 4. NDR, 5. Brazilija, 6. SZ, 7. Japonska, 8. Južna Koreja, 9. Italija, 10. ZDA, 11. ČSSR, 12. Bolgarija, 13. ZRN, 14. Severna Koreja, 15. Kanada, 16. Tunizija.
Ivan Furlanič
Veliki derbi včerajšnjega anticipi-ranega 6. kola prve jugoslovanske nogometne lige je bil v Beogradu, kjer je Partizan gostil zagrebški Dinamo. Zmagali so Zagrebčani z 2:1, junak srečanja pa je bil Bogdanovič, ki je za svoje moštvo dosegel oba zadetka.
V Splitu pa sta domači Hajduk in beograjska Crvena zvezda igrala neodločeno 1:1.
Danes bodo igrali ostale pare 6. kola, in sicer: Dinamo (V) - Željezni-čar; Budučnost - Rijeka; Spartak -Vardar; Sarajevo - Osijek; Velež -Priština; Sloboda - Čelik; Radnički -Sutjeska.
Šesto kolo bo tudi v drugi jugoslovanski nogometni ligi. V skupini zahod bodo Mariborčani gostovali v Zre-njaninu, kjer se bodo spoprijeli s Pro-leterjem, ki ima kot slovenski drugoli-gaš štiri točke.
OSTALI SPORED: Kikinda - Rudar; Šibenik - Novi Sad; Leotar - Split; Famos - Vrbas; Dinamo Pančevo -
Borac; Vojvodina - Iskra; Jedinstvo -Mladost; Sloga - GOŠK Jug.
Vse tekme, razen one v Šibeniku, se bodo pričele ob 16.15.
Regata za pokal prijateljstva.
Včeraj se je v Koprskem zalivu pričela sklepna jadralna regata za pokal prijateljstva v razredih »Europa« in »420«, katere pa se je za razliko od prve, ki je bila v Trstu in kjer je jadralo 50 posadk, udeležilo le 17
Kljub slabemu vetru je Jadro izvedel dve regati, po katerih sta v vodstvu v razredu »Europa« Tomaž O-rešič iz Maribora ter v razredu »420« Koprčana Morgan in Kljun. Izven konkurence so jadrali tudi najboljši jugoslovanski jadralci v olimpijskem razredu »470«, ki se pripravljajo na letošnje svetovno prvenstvo v Španiji. Obakrat je zmagala koprska posadka Antončič - Borštnar. Danes sta s startom ob 11. uri na programu še zadnji dve regati. (Kreft)
Košarka: okrepitev za Stefanel
George Wenzel danes v Trstu
Tržaški Stefanel še vedno ni rešil vprašanja drugega tujega košarkarja. Danes naj bi v Trst na poskusne treninge dopotoval 25-letni Američan George Wenzel (center, 206 cm visok). Wenzel je lani igral v Solunu.
Stefanel je zainteresiran tudi za Hanka McDovvella (krilo, 205 cm), ki ga je lani najelo društvo Viola iz Reggio Calabrie, igralec pa se je poškodoval pred pričetkom prvenstva.
SGT z znakom CRUP
TRST — Vodstvo tržaškega košarkarskega ženskega prvoligaša SGT je sporočilo, da bo sponsor moštva »Cas-sa di Risparmio di Udine e Pordenone«. Tržačanke bodo torej v prvenstvu nastopile z znakom SGT CRUP.
Umri pilot Rambaldi
BOLOGNA — Včeraj je umrl 25-letni italijanski pilot Alessandro Rambaldi, ki se je poškodoval med poskusnimi vožnjami motociklistične dirke za Grand Prix »Terme di Ric-cione«.
Uspela prva regata prijateljstva na Soči
Jadran po pričakovanju
Kar 63 kajabašev in kanuistov z obeh strani meje se je včeraj zgodaj popoldne udeležilo prve regate prijateljstva na Soči. Od teh je bila velika večina članov Kajak kluba Soške elektrarne, štirinajst pa je bilo udeležencev članov raznih slovenskih in italijanskih klubov, oz. posameznikov iz Gorice.
Start je bil izpred jeza na Soči pri Solkanu. Odtod so udeleženci te svojevrstne prireditve zaveslali navzdol po toku Soče, brez vsake formalnosti zapluli čez mejno črto in končno pristali ob brega med pevmskim mostom in Podgoro. Na cilju je bila krajša slovesnost z izmenjavo priznanj. Udeležence sta pozdravila predstavnik KK Soške elektrarne Albin Spacal in Di-no Roner v imenu ZSŠDI iz Gorice.
Sledila je družabnost, med katero je bilo dovolj priložnosti za pomenek o organizadji prihodnje prireditve, ki hp čez leto dni. Udeležence prve regate prijateljstva na Soči je na Pevm-skem mostu in bregovih Soče pričaka-
la množica gledalcev, kar je nedvom- lektrame, ZSŠDI in sekdja CAI iz no dokaz, da je pobuda, ki so jo v Gorice, naletela na ugoden sprejem in kratkem času uresničili KK Soške e- da je treba v tej smeri nadaljevati.
Jadran — Scoglietto 97:59 (45:37)
JADRAN: Čuk 22 (2:3), Daneu 13 (1:3), Štoka 9 (1:2), Sosič 7 (1:2), Terčon 8 (2:5), Gulič 20 (3:3), Persi 6, Rauber 12 (2:2).
3 TOČKE: Gulič 3:7, Terčon 0:1.
Jadranovi košarkarji so v okviru priprav na bližnje prvenstvo B lige včeraj v Repnu igrali prijateljsko tekmo proti Scogliettu, ki si je letos priboril mesto v D ligi.
Naši košarkarji so po pričakovanju zmagali, treba pa je takoj reči, da so igralci Scoglietta ugodno presenetili tako zaradi igre kot zvrhane mere požrtvovalnosti. Ob prekaljenih Rossignanu in Porettiju so se izkazali predvsem mladi igralci.
Jadranovci bodo sedaj po vrsti prijateljskih tekem in nastopih na turnirju Alpe Adria za drugoligaše imeli le treninge. Zopet bodo igrali v četrtek, ko se bodo v okviru tur-
nirja AA v Repnu (19.00) spoprijeli s Pordenonom. V petek in soboto pa bodo nastopili na turnirju v Celovcu.
(J. K.)
Mladinski nogomet na Tržaškem
Danes začetek tekem za Primorje in Breg
Danes se bosta pričeli nogometni prvenstvi naraščajnikov in najmlajših. V prvenstvu naraščajnikov na Tržaškem nas bo zastopalo le moštvo Primorja. Prosečani pa bodo danes igrali v Miljah proti Fortitudu. Srečanje se bo pričelo ob 9.00.
V prvenstvu najmlajših bosta od slovenskih ekip nastopala Primorje in Breg. V današnjem, 1. kolu bo proseško Primorje igralo v Miljah (10.45) proti Fortitudu, Brežani pa bodo na igrišču v Ul. Flavia (10.45) igrali proti ekipi Montebella.
Namizni tenis: prihodnjo nedeljo za pokal sejemskih mest
Kras v Zgoniku proti Portugalkam
Dane Korica o slovenski atletiki in načrtih
»Obveza za boljšo ekipo«
Prizor z nedeljskega 11. kraškega pokala
Kot vsi naši ljubitelji namiznega tenisa dobro vedo, je Krasova ženska ekipa ob koncu lanske sezone zasedla odlično drugo mesto na lestvici za takrat težko premagljivim Surgelati Arena iz Verone in bo potemtakem tudi letos nastopala v pokalu sejemskih mest s točnim nazivom Nancy Evans Cup. Na omenjeno tekmovanje se lahko prijavi katerakoli ženska sestava, ki nastopa v prvoligaškem prvenstvu.
To bo že četrto leto zapored, ko bodo Miličeva in tovarišice nastopile na nekem tekmovanju evropskega merila. Prvič so se pred tremi leti v Repnu pomerile v istem tekmovanju proti avstrijskemu predstavniku in se z gladko zmago uvrstile v nadaljnje kolo, ko so gostovale v Zahodni Nemčiji in gladko podlegle objektivno močnejšemu nasprotniku. Pred dvema letoma pa jim je kot nositelja državnega naslova v isti telovadnici, a v pokalu državnih prvakov stala nasproti ena boljših ženskih ekip v Jugoslaviji, zagrebška Mladost, za katero je takrat še igrala (a ne ob tej priložnosti proti Krasu) zastavonoša Krasove ekipe Jasna Bernardič.
Lansko leto pa so se Krasova dekleta v istem tekmovanju, to je v pokalu državnih prvakov v prvem kolu od-
rekle nastopu na Švedskem. Letos se je v Pokal sejemskih mest prijavilo kar 28 ekip iz trinajstih evropskih držav. Prvo kolo, to je šestnajstina finala, bo na sporedu v soboto, 20., in v nedeljo, 21. t. m. Igra se le eno srečanje,
Po odličnem vtisu, ki so ga Krasove igralke zapustile na preteklem 1}. kraškem pokalu (velik doprinos pa so pri organizaciji te množične športne prireditve dali tudi igralci), pa se bodo oboji danes udeležili državnega turnirja v Veroni. Pomerili se bodo le pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter v ženski tretji kategoriji. To bo eden izmed pomembnejših turnirjev v teku letošnje sezone, vsaj kar zadeva mladinsko kategorijo.
Brez dvoma bodo tokrat v Veroni zastopana najboljša društva v državi, saj bo to njihov prvi uradni nastop v
pač na tistem igrišču, ki ga določi žreb. Tudi tokrat so imele rdeče-bele veliko srečo pri žrebu, saj se bodo prihodnjo nedeljo, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniško športno - kulturnem centru pomerile z enim boljših portugalskih predstavnikov Clube The Fu-tebol Estrela iz Amadore. Krasovkam se ponuja lepa priložnost, da se uvrstijo v naslednje kolo, ki bo na sporedu 11. oktobra.
Poleg Krasa Globtrade bo nastopil še TT Cocaglio iz Brescie, ki se bo na lastnem igrišču pomeril s holandskimi vrstnicami Xmah Koningslust. Močno pa bo zastopano jugoslovansko predstavništvo š kar štirimi zastopniki. Igralke Kemičarja iz Hrastnika, ponovne ekipne zmagovalke letošnjega 11. kraškega pokala v Zgoniku, bodo sprejele v goste zahodnonemški Jahn Soest, Vojvodina, Bačko Gradište pa se bo na Nizozemskem pomerila s Do-renstad Zuffen. Še najbolj pa se veselijo igralke Vojvodine iz Nove Sada in Perucica Foggia, ki so se brez odigranega srečanja uvrstile med šestnajsterico najboljših. (Z. S.)
letošnji sezoni. Isto velja tudi za petnajstčlansko Krasovo zastopstvo, ki bo tokrat branilo svoje barve in skušalo seči po čimboljših rezultatih. Sicer pa vsi naši predstavniki startajo optimistično razpoloženi, saj redno in marljivo trenirajo že skoraj poldrugi mesec pod veščo roko novega trenerja, kateremu se bo tokrat ponudila priložnost, da spozna, kakšna je kvaliteta mladinskega ping ponga v Italiji. Šele nato bo lahko uvidel, katere elemente igre bo treba še izboljšati, če bodo hoteli priti njegovi varovanci do’ še večjih uspehov. (Z. S.)
Nov atletski stadion v Ljubljani in balkanske igre, ki so ga z dodatkom svetovnega rekorda tudi mednarodno posvetile, je bil tudi razlog za razmislek o bodočnosti slovenske atletike nasploh in večjih možnostih obmejnega sodelovanja z našo deželo. Verjetno ni bilo slučajno, da je bil ob tej priložnosti v Ljubljani kot gost prirediteljev tudi predsednik deželne atletske zveze Zafred.
Selektor jugoslovanske atletske reprezentance Dane Korica je v pogovoru z nami omenil večje možnosti razvoja slovenske atletike:
»Za Slovenijo je bilo doslej značilno, da je imela v periferiji za naše razmere dobre naprave. Od večjih krajev bi omenil Novo Gorico, ki je že vrsto let eden od najvažnejših atletskih centrov v Jugoslaviji in v zadnjih letih še stadion v Postojni, na katerega lahko tudi teži dokaj široko območje. Znano mi je, da primorski in tudi drugi slovenski klubi že redno sodelujejo s klubi iz bližnje Italije, a se to sodelovanje odvija skoraj izključno v Italiji. Stadion v Ljubljani bi znal nekoliko izravnati ta položaj. Seveda bo potrebno, da tudi pri nas atletika prodre v širšo družbeno miselnost in da si ustvari tudi materialno podlago.«
Razgovor seveda ni mogel mimo ocene o jugoslovanskem nastopu na balkanskih igrah.
»Po nastopu na EP v Stuttgartu je v atletskih krogih vladal precejšen pesimizem. Sam sem bil prepričan, da je ekipa boljša od tistega, kar je pokazala v Stuttgartu, bil pa sem precej osamljen. Izkazalo se je, da je bil naš izkupiček v Ljubljani boljši od tistega, kakršnega so si mnogi obetali.«
Izkupiček v kolajnah res ni bil tako slab, so pa igre res merilo za vrednotenje moči jugoslovanske atletike? Že Bolgarija je nastopila dokaj oslabljena, Romunija pa je tekmovala le s polovično ekipo. Imajo balkanske igre sploh bodočnost?
»Ob naših trenutnih slabostih moramo stremeti za tem, da se tudi pri nas razvijejo vse panoge. Tak razvoj je nu-
jen prav zaradi prireditve, kot so balkanske igre. Če bi takega ekipnega napora ne bilo na sporedu, bi šla potreba po razvoju tudi v tistih panogah, kjer smo sedaj posebno slabi - kot na primer pri skoku s palico, metu diska, metu kladiva - skoraj v pozabo. Za Jugoslavijo propadanje te manifestacije ne pride v poštev. Za nas igre pomenijo važen, verjetno najvažnejši cilj sezone, in truditi se moramo, da izpolnimo današnje praznine. Nedvomno do praznin prihaja zaradi nekaterih pomanjkljivosti v trenerskem kadru, so pa tudi v zvezi s problemom nabave rekvizitov, ki so dokaj dragi.«
Jugoslavija bo čez štiri leta v Splitu priredila evropsko atletsko prvenstvo. Obstaja že sedaj načrt, da bi se na tej prireditvi predstavila tudi s primerno močno tekmovalno garnituro, da bi namreč organizacija ne bila sama sebi namen?
»Naša obveza bo, da do evropskega prvenstva v Splitu pripravimo nekoliko boljšo ekipo od tiste, ki je bila v Stuttgartu. Imamo dokaj dobro mladinsko zaledje, očitno pa bomo morali v času, ki nam ostaja na razpolago, v ta pomladek vložiti več kot doslej. Z vlaganjem primernih sredstev, tako materialnih kot človeških, lahko še ujamemo korak z drugimi evropskimi državami.«
BRUNO KRIŽMAN
Po odlični igri na 11, kraškem pokalu
Krasovke danes v Veroni
Bliža se odprtje kulturno - športnega središča na Vrhu
Začetek memoriala F. Grilla
Tekmovanje v minivoleju za trofejo Mitja Čuk
Množičnost (17 ekip) in navdušenje
Gradnja kulturno - športnega središča na Vrhu se bliža koncu. Člani zadruge, ki upravlja in vodi dela, se že pripravljajo na slavnostno otvoritev.
Včeraj se je zaključil memorial B. Frandoliča, ki ga je pripravilo KD Kras, jutri pa se bo pričel 3. memorial F. Grilla v malem nogometu, ki ga prireja KD Danica z Vrha. Letošnja udeležba ekip je rekordna, saj se je na tej prireditvi prijavilo kar 16 moštev (8 iz zamejstva, 8 z onstran meje).
V nedeljo, 21. septembra, bo na sporedu finalni del, ki bo sovpadal z balinarskim turnirjem KD Danica, na katerem bo sodelovalo 8 ekip.
Spored nogometnih srečanj.
Jutri, 15. septembra: ob 19 uri: Vrh-Sv. Martin; ob 20. uri: Števerjan/Os-lavje - Vrh veterani; ob 21. uri: Podnanos - Dol/Poljane; ob 22. uri: Renče -Jamlje.
Torek, 16. septembra: ob 19. uri: Sovodnje - Sela na Krasu; ob 20.uri: Gabrje - Štandrež; ob 21. uri: Doberdob-Vogrsko; ob 22. uri: Brestovica - Opatje selo.
Četrfinalna srečanja bodo na sporedu v sredo, polfinalna v petek, v nede-
ljo, kot smo povedali, pa bosta finalni tekmi.
Kar zadeva balinarski turnir, bo ta na sporedu v nedeljo, 21. septembra. Na njem bodo sodelovale ekipe Sokola, Poleta, Podnanosa, Cerknice, Kostanjevice na Krasu, Renč, Ozeljana in domačini Danice.
Turnir na Vrhu
Kot smo svoj čas že pisali, se na Vrhu, odkar imajo na razpolago športne objekte, ogrevajo za tenis. V poletnih mesecih so pripravili teniški tečaj-za najmlajše, tokrat pa bo športni odsek KD Danica pripravil teniški turnir, katerega se lahko udeležijo vsi ljubitelji te športne panoge. Kot so nam povedali prireditelji, se turnirja lahko udeležijo vsi, ki več ali manj znajo vihteti lopar in bi se radi pomerili tudi na "uradnem tekmovanju", ki se bo pričelo 22. septembra na Vrhu.
Za vpisovanje in podrobnejša pojasnila so na razpolago društveni člani in sicer Boris Cotič (tel. 882380), Marjan Grillo (882036) in Lucijan Černič (33880).
V sredo, ob zaključku odbojkarskega tečaja za začetnike je bilo v Zgoniku tekmovanju v minivoleju za trofejo Mitja Čuk. Na njem so nastopili odbojkarji in odbojkarice Kontovela, Sloge in Sokola, ki so se udeležili odbojkarskega tečaja in ki seveda spadajo v kategorijo minivolley. Tekmovalo je 17 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupni. V starejši so bili igralke letnika 74 in fantje letnikov 74 in 75, v mlajši skupini pa so nastopili fantje in
Val in Soča v Lignanu
Prejšnjo nedeljo je bil v Lignanu deželni turnir v miniodbojki, ki ga je pripravila deželna federacija Fipav. Prireditve so se udeležile po dve ekipi iz vsake pokrajine. Prisotnost slovenskih ekip je tokrat zadevala dve društvi z Goriške (Val pri fantih ter Sočo pri fantih in dekletih), ki sta se dobro izkazali. V moški konkurenci so namreč mladi odbojkarji sovodenjske
dekleta letnikov 75, 76 in 77. Vsi so se v boj vrgli z vso vnemo, če so seveda hoteli sebi in ostalim pokazati, da že obvladajo marsikatero odbojkarsko veščino. Tekmovalnemu dnevu je sledilo nagrajevanje. Vsem navzočim otrokom je spregovorila predstavnica sklada Mitja Čuk Dorica Žagar, ki je s preprostimi vsem otrokom razumljivimi besedami prikazala problematiko prizadetih otrok in delovanje sklada Mitja Čuk. Istočasno se je tudi javno
Soče bili najboljši, takoj za njimi pa Valovci. Med dekleti pa so Sovodenj-ke zasedle sredino razpredelnice, čeprav turnir ni določil posebne vrednostne lestvice.
Mlade odbojkarje z Goriške pa čaka danes, 14. t. m., turnir v Moši. Tu bodo prisotna tri slovenska društva in sicer Val (fantje), Soča (dekleta in fantje) ter 01ympia (dekleta in fantje).
zahvalila ŠZ Sloga, ki je v lanski sezoni poimenovalo svojo žensko ekipo Under 16, Sloga Sklad Mitja Čuk, in s tem bistveno pripomoglo pri osveščanju in seznanjanju širše javnosti z delovanjem sklada Mitja Čuk, edino našo organizacijo, ki konkretno skrbi za prizadete otroke in jim pomaga. Sledilo je nagrajevanje nastopajočih ekip. Z manjšimi darilci so bili nagrajeni prav vsi udeleženci, zmagovalni ekipi, ki so jo sestavljale Slogine igralke, Ivana Canziani, Vita Maria Montedo in Karin Starc pa je Dorica Žagar izročila pokal Sklada Mitja Čuk. (Inka)
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj oh 20.45
na turnirju miniodbojke
Uspešno delovanje atletske šole AD Bor Infordata
Delo z najmlajšimi se je obrestovalo
Že v svojem prvem, poizkusnem letu, je atletska šola AD Bor Infordata izpolnila cilje, ki so si jih atletski delavci društva zastavili. Dobila je tako-rekoč neodtujljivo pravico do obstoja, slovenska zamejska atletika pa z njo stalno in sodobno obliko dela z naj-tRajšimi selekcijami v atletiki (v primerjavi z dozdajšnjo ortodoksno in hovim pogledom neprilagodljivo obliko dela z najmlajšimi). Tej vzrasti je atletska šola posredovala metodološko tu 'vsebinsko sodobno obliko atletike (kar je bila prav tako velika pomanjkljivost naše atletike) in ovrednotila Povsem nov pogled na atletsko dejav-nost kot izrazito individualen šport -Rojila je tovarištvo, nesebičnost in za-est pripadnosti kolektivu. Pričakova-, )e bilo sicer, da bo ob velikem števi-u vadečih v atletski šoli prišlo do ve-,'koga osipa, a se vendarle to ni zgodi-Nedvomno je to dejstvo treba vzeti tiv ^°Kaz, kako se dobro vodena atle-ka more priljubiti mladim ob zna-soi? Reistvu' da atletika že sama po m deluje kot visoko selektiven de-za vrline, ki naj bi krasile mla-t . <lelovne navade, vztrajnost, samos-..Fmst in ne nazadnje nadarjenost mo. Po tej poti je atletski šoli oziro-a društvu ostalo 10 do 12 pespektiv-
nih pionirjev in pionirk, na katere društvo tudi v času počitnic ni pozabilo, saj je skoraj vse pritegnilo na poletne priprave v Kranj. Prav poletne priprave bodo odslej tudi stalna oblika dela z najmlajšimi. Ob pričetku delovanja drugega leta atletske šole bodo nekateri starejši prešli k posameznim društvenim trenerjem, ostala bo skupina mlajših, ki bo tvorila jedro nove generacije.
Kaj lahko povemo o uspehih prve generacije članov atletske šole? Cilj, uveljaviti se predvsem na nivoju pokrajinske atletike, je bil dosežen, o čemer pričajo dobre uvrstitve na raznih prvenstvih naše pokrajine. Vendarle ostaja slej ko prej poglavitni cilj atletske šole za naslednjo sezono ustvariti kvalitetnejše in širše jedro, ki bi še uspešneje nastopalo na ekipnih tekmovanjih pokrajinskega ranga, njegovi posamezniki pa tudi na tekmovanjih deželnega.
Vodstvo atletskega društva Bor Infordata si zdaj z nekaterimi akcijami prizadeva pritegniti k vadbi nove člane atletske šole v starosti od 10 do 12 let. Ne gre na omenjene možnosti vključevanja novincev, je vodstvo prepričano, da mu bo namera uspela. V
atletsko šolo, ki bo pričela vadbo prve dni oktobra, bi rado vključilo ne le mlade iz mesta, pač pa tudi iz okolice.
B. R.
Na atletskem tekmovanju na Kolonji
Kermčeva in Bavčarjeva odlični
Pred kratkim je bilo na sporedu na športnem stadionu na Kolonji pokrajinsko tekmovanje v atletiki namenjeno kategoriji mladink. Glede na to, da se je srečanje odvijalo v dežju, je bilo razumljivo slabo obiskano. Med redkimi prisotnimi so bile tudi atletinje Bora Infordate.
V	skoku v daljino se je izkazala Vera Kermec, ki je zasedla odlično drugo mesto z dobro znamko (glede na nenaklonjeno vreme) 4,92 m. Tretje mesto pa je osvojila Tanja Kalc z nekoliko skromnim 4,63 m.
V	metu kopja pa se je izkazala Analiza Bavčar, saj je zasedla prvo mesto z 29 m, medtem ko je bila Erika Hrovatin četrta (25,86 m). (Lidija Glavina)
obvestila
SK DEVIN
obvešča vse člane in prijatelje smučanja, da bo v drugi polovici oktobra te-, čaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Smučarji bodo imeli na razpolago priznane učitelje. Za datum začetka tečaja in za razne informacije ter pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbornike ali vsak torek od 20.30 dalje na društveni sedež v Praprotu (tel. 200236).
KOŠARKARSKI KLUB BOR
obvešča svoje mladince in člane, da bo zbor jutri, 15. t. m., ob 19.00 na stadionu Prvi maj.
ŠD POLET
obvešča, da se bo jutri, 15. t. m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informa-
cije in prijave na kotalkališču, Repen-tabrska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
KK BOR —
ODSEK ZA MINIBASKET obvešča, da se bodo tečaji v minibas-ketu pričeli v ponedeljek, 22. t. m. Vsi zainteresirani se lahko direktno vpišejo na treningih. Začasni spored: igralci letnika 1977 in mlajši v ponedeljek in sredo od 14.30 do 16.00; letnika 1975 in 1976 v torek od 14.30 do 16.00 in v petek od 16.00 do 17.00.
KD LIPA
organizira rekreacijo za odrasle. Kogar zanima, naj pride v petek, 19. 9. ob 20.30 v Bazovski dom.
PHVSICAL CLUB	
body - building, solarij, telovadba:	
po neverjetnih cenah z diplomiranimi	m
vaditelji ISEF za otroke in odrasle	\y
INFORMACIJE IN REZERVACIJE V	TELOVADNICI:
Ul. S. Pellegrino - OPČINE	
Tel. 214195 - 212618 od 16.30 dalje	
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- dm.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
•
primorski
M.	dnevnik
14. septembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
:-br ®
član italijanake zvaza časopisnih založnikov FIEG
»Sovjetski Rumbo« odgovarja ameriškemu Rambu
Nima smisla, da se opazujemo preko mušice na puškini cevi
MOSKVA Končno je tudi on odgovoril, igralec Mihail Nožkin, "Major Šatohin", odnosno "sovjetski Rambo" kot ga imenujejo na Zapadu.
»Nisem Rambo,« odgovarja Nožkin, popularni igralec v SZ, in dodaja: »Med mano in Rambom ni nobene podrobnosti; v vsakem pogledu sva si na antipodih.«
"Major Šatohin" je nepričakovano postal znan to poletje, ko tudi v Moskvi ni bilo vesti in so zahodni časnikarji v kinematografih gledali film Osamljeno plavanje, v katerem so videli sovjetsko inačico svojega superčloveka Ramba.
Zapadni časnikarji so imeli velike oči in so zapisali, da so film hkrati predvajali v 200 kinodvoranah, da ni Major Šatohin nič manj učinkovit kot Rambo, da so gledalci vsak napad majorja pozdravili z burnim aplavzom.
Igralca Nožkina najbolj moti, da ga primerjajo z Rambom. »Mi se ne bojimo Amerikancev in nobenega drugega,« pravi, »pač pa se bojimo vojne, ker vemo, kaj prinaša.« Nožkin je dodal, da nima smisla, da se Amerikanci in Sovjeti "drug drugega gledamo preko mušice na puškini cevi. Treba je delati za mir, kajti sicer ne bo nikogar, ki nas bo snemal, niti ne bo ljudi, ki bi gledali naše filme."
Vojna proti drogi v ZDA skriva nevarne pasti
NEW YORK — VVashingtonska vlada je nedavno napovedala vojno razpečevalcem mamil, to pa utegne imeti tudi nevarne posledice. Tega mnenja so številni ameriški strokovnjaki ter intelektualci, med temi docent za psihiatrijo in vedenjske vede na kalifornijski univerzi Stephen Morse, ki je v intervjuju za »Los Angeles Times« rekel: »Kriminalizi-ranje uživalcev mamil in vojaški pregon prekupčevalcev z mamili lahko imata kot edini viden učinek zoženje tržišča z drogo na maloštevilne monopole in povečanje dobička.« Pojava, ki je tako globoko in široko vkoreninjen v ameriškem družbenem tkivu, nikakor ni mogoče odpraviti z drastičnimi ukrepi, ampak je treba ubrati čisto novo strategijo, ki naj po Morsejevi sodbi teži k preventivni politiki, k skrbi za splošno zdravje, k pomoči zasvojenim, da se spet vključijo v skupnost. Izrinjanje takšnih nesrečnikov na rob družbe in njihovo kaznovanje nikamor ne privede, dokaz
tega pa so dramatične strani o zgodovini prohibicionizma v nekdanji Ameriki. Toda pustimo teoretična razglabljanja in poglejmo, kaj se praktičnega lahko izcimi iz Reaganove pobude.
Pred kratkim objavljena študija je pokazala, da vsak uživalec heroina v letu dni potroši za mamilo 17.000 dolarjev. No, pomislimo, za koliko se bo znesek povečal, ko bo novi lov na čarovnice v washingtonski režiji dodobra stekel: nedvomno za več ničel; Istočasno bo kakovost mamil upadla, kriminal in nasilje pa se bosta povečala. »Kdor se danes predaja mamilom,« zatrjuje Morse, »se jim jutri že ne bo samo zato odpovedal, ker mu Reagan preti z zaporom. In če danes dnevno potroši toliko dolarjev za heroin, si bo denar jutri zaradi podražitve mamila priskrbel s krajo, ropanjem, izsiljevanjem. Naš predsednik naj se torej globoko zamisli in naj nikar ne nasede morali puritancev in množični histeriji, ki sta doslej koristila le demagogom.«
Kratke
Borzni agenti v Tokiu
S čim obdarovati otroka?
SOUTHLAKE (ZDA) Bingo je postal srečen pes: v tem kraju v Texasu je dobil zlato hišico. "Privoščil" si jo je lahko zato, ker mu je gospodinja po svoji smrti zapustila 50.000 dolarjev (70 milijonov lir).
Petletni bingo, ki je križanec med dobermannom in nemškim ovčarjem, je edino bitje, ki je preživelo požar, v katerem so v januarju izgubili življenje njegova gospodinja in štirje psi.
Gospodinja je bila previdna in je že poprej v testamentu zapisala, naj v primeru njene smrti pse pošljejo v "pasji hotel", kjer naj zanje skrbijo do konca njihovih dni.
• WASHINGTON — Ameriški senat je odobril predlog zakona, s katerim nacionalnemu odboru za boj proti raku dovoljuje, da na 10.000 osebah, obolelih za aids, poskusno uporabljajo zdravilo AZT. To zdravilo so že z uspehom poskusili na 15 bolnikih. Zdravilo ne odpravi bolezni, pač pa bolnikom podaljšuje življenje za kakšnih 6 mesecev.
• LONDON Britanska varnostna služba je takoj po izstopu Thatcherjeve iz letala, s katerima je pripotovala z Norveške, ukazala izprazniti letalo in ga pregledati, če so neznanci res podtaknili bombo. Kot je povedal Scotland yard, je nekdo po telefonu sporočil, da je na letalu bomba, ko je odletelo iz Osla. Preiskava je pokazala, da je bila panika odveč.
TOKIO — Denarni trg je še kako negotov. Po vsem svetu. Ko so v Wall Streetu imeli "črni četrtek", ni bilo na borzi v Tokiu nič manj dramatično. Na sliki živžav borznih agentov
RIM Hočejo mladi kompjuter za božično darilo? »Če bi ne bilo božiča in konca šole (ko najboljši dobijo nagrade) bi se prodaja malih računalnikov za najmlajše malone ustavila,« zatrjuje izvedenec na rimski razstavi »Expobimbi '86«. Iskanje božičnega darila za prihodnja leta postaja težavno, saj je bil »domač« kompjuter zadnjih nekaj let tista rešitev, ki je potegovala iz dvomov (bolj petične) strice, nonote in seveda starše.
Dvajset metrov dlje, ko zapustimo »bip—bipe« in zelene ekrane, so živopisa-ni leteči zmaji drznih oblik. Namenjeni so povsem drugačni mladeži, s ponudbo, ki je v kričečem nasprotju s tipkovnicami in nerazumljivim jezikom kompjuter-jev. Toda, ali je še sploh možno, da se sedanja mladina vname za ročno izdelovanje zmajev iz tankih letvic in pisane lahke tkanine? Ima sploh še smisel za užitek ob zijanju za zmajem, za zdravi in ekološki užitek nekdanjih otrok? Ponudba je na razstavi širdka in deležna precejšnjega zanimanja, ki velja tudi drugim »ekološkim«, lesenim igračam, ki prihajajo iz daljne Kitajske ali pa iz redkih domačih obrtnih delavnic.
Vmesno ponudbo predstavljajo še vedno nepogrešljive in »neumrljive« igrače iz plastičnih kock, »lego«, iz katerih morejo otroci po lastni domišljiji in ročnosti izdelati po želji žerjav, nebotičnik ali miroljubno družino levov. No, in kaj bo pri tem s kompjuterji? »Prodaja kaset in videoiger nikakor ne upada, saj se jih vsak teden pojavlja nekaj desetin novih,« ugotavlja omenjeni izvedenec, »in večji del trga je namenjen tem pritiklinam.« Kaj naj bi torej podarili tistim, ki kompjuter že imajo? »Dober tečaj za programerja pri resnem zavodu,« brez oklevanja odgovori strokovnjak.
Tisti pa, ki še niso dovolj stari za ekran in tipkovnico ali za leteči zmaj, bodo v pismu dedku Mrazu napisali bolj enostavno, da si želijo »vesoljsko pošast« (naprodaj jih je že cela vojska) ali lutko Barbie, ki bo decembra oblečena v »rockstar«, ker v Italiji tedaj še ne bo v prodaji inačica z debelim trebuhom nosečnice.
Na razstavišču se tudi odraža zanimanje mladih iz zadnjih generacij za svoj videz (ali bolj fino »look«). Otroštvo traja vedno manj, punčka pri 5 letih hoče biti danes že »gospodična«, tako da so prodajalci priskrbeli tudi zanjo že rdečila za ustnice, pudre in šminke v najbolj modernih barvah, podobne materinim, in sicer tudi po ceni. Glavno je, da se lahko »prav postavijo« v družbi, ki ji je podoba vse. Zato se najstniki, bolj kot za ojačke ali lutke (ki zanimajo zgolj še zbiratelje), potegujejo za zadnjo inačico telovadnih (maratonskih) copat, za ribiške kavbojke ali za planinske nahrbtnike, ki jih rabijo kot šolske torbe. Novo modo so seveda takoj zavohali tudi trgovci in izdelovalci, ki na rimskem razstavišču ponujajo kar živobarvne »diplomatske torbe« za šolarje, ki bi se šli radi nedorasle menažerje in se z njimi izprsili pred sošolci.
FRANCOSKI IGRALKI MARLETNE LOPLANCHE SO MED GOStoVA-MUEIM V LOMDOIMU SPOROČILI, DA 3E M3ETJ MOZ MAR EDI 1_
Američanke odkrivajo politiko
WASHINGTON Dve leti po polemikah, ki jih je sprožila kandidatura Geraldine Ferraro za podpredsednico ZDA se je kar naenkrat izredno povečalo število žensk, ki se potegujejo za visoka mesta v državni administraciji. V devetih državah, v katerih bodo v prihodnjih dneh primarne volitve, se jih bo kar 23 predstavilo v boju za imenovanje v posameznih državah, 14 pa za kandidature v senatu. Kot kaže, imajo vse ali skoraj vse dobre izglede, da si zagotovijo kandidaturo. Stephanie Solien, ena najbolj vročih feministk v ZDA, je v zvezi s tem poudarila, da bo letošnje leto zelo pomembno za ženske, ki se udejstvujejo v politiki. Sicer pa tudi drugi ugotavljajo, da imajo kandidatinje dobre možnosti, saj jih volivci povsod sprejemajo z velikim navdušenjem.
Ker si nista hotela obriti brk so ju poslali čistit stranišča
TOKIO Uslužbenca japonskih železnic, ki so ju prejšnji dan od okenca, kjer sta prodajala vozovnice, poslali čistit stranišča, ker si nista hodila obriti brk, sta se pritožila na sodišče.
Ponosno razkazujoč brke, sta časnikarjem izjavila, da so "brki neodtujljivi sestavni del osebnosti". Pokazala sta na slavne prednike z brki in brado, ki so upodobljeni na japonskem denarju, in dodala, da odločitve delodajalcev ne moreta razložiti drugače, kot da japonske državne železnice napačno razumejo Darwinove nauke.
Prizadetima uslužbencema ni do tega, da bi dokazovala, kako se na primer milijoni muslimanov zaklinja na "prerokovo brado", niti ne nameravata priklicati na pomoč portret japonskega princa Shotoka z brkami, ampak terjata od sodnika samo pravično razsodbo.
Antiche Distillerie Triestine
Nudijo veliko izbiro aperitivov, penečih se vin, vin, amarov in brezalkoholnih pijač GIBA Izbira domačih in uvoženih likerjev
TRST
Ul. Pietraferrata 18 ■ Ul. Follatoio 9 - Tel. 815-214
Spet je presenetil
LONDON — Na koncertu, ki je bil razprodan, je britanski ročkovski zvezdnik Elton John spet presenetil s svojim zunanjim videzom, zlasti z ekstravagantno obleko, pričesko in očali. Njegovi oboževalci in oboževalke so ga prišli poslušat od blizu in od daleč. Pel je v nabito polni dvorani Medison Sguare.