JŠtev. 38. Maribor, dne SO. septembra, 1906. Tečaj XJL«. List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kako nas zanemarjajo? Letos imamo v Avstro-Ogrski dve razstavi, katerih se tudi kmetje udeležujejo. V Reichenbergu na Češkem razkazujejo nemški kmetje svetu, kaj premorejo, v Zagrebu pa hrvatski. Vemo, da se gospodarske razstave v Zagrebu udeležujejo kmetje pač le ::elo v majhnem številu, vkljub temu je za nje ta razstava velikega in Bicer izobraževalnega pomena. Kaj pa mi slovenski kmetje? Mi sami ne moremo prirediti nobene razstave, zato nam manjka izkušnje in pa denarja, vlada pa, ki bi nam lahko pripomogla do razstave, pa se za nas nič ne briga. Kaj je mar naši vladi kmečki stan? Saj je tako priden in krotak 1 Davke plačuje redno kvartal za kvartalom, in če jih ne more, se da rabiti tako voljno, kakor da bi se mu storila prav velika dobrota. Posebno pa za povzdigo slovenskega kmečkega stanu ne stori osrednja vlada popolnoma nič, deželna vlada z deželnim odborom pa še mu skuša škodovati, kjer le more. Kaj dela deželni odbor s kmetijsko šolo, kojo nam je obljubil? Vodo iščejo, nam na to odgovarjajo! Pravijo namreč, da v Št. Juriju ob južni železnici ni dovolj vode za zavod, kakor bi bila kmetijska šola. Ne vemo, ali ni to prazen izgovor, toda če ni, potem naj hitro poiščejo drug kraj, kjer bodo imeli dovolj vode. Slovenski kmetje ne morejo Čakati, da nemški gospodje leta in leta iščejo na enem t raju vode, čeprav so se o tem že lahko v kratkem času prepričali. * Osrednja vlada pa ncče sploh ustanoviti nobene kmetijske šole. Zakaj ne? Bog si ga ve, mi tega ne vemo! Za vsak stan ustanavlja stanovske šole, le za kmečki stan ne! Mi kmetje smo naši vladi premalo! Kmetje smo si mnogo sami krivi, da se nas tako malo upošteva. Saj se nikdar nikjer ne zgla-simo in vladnim uradnikom se bolj udano klanjamo, kakor njihove sluge sami! Kmetje, vlada nas ne sme več tako zanemarjati! Ta klic naj gre iz lista v list, cd društva do društva, od zborovanja do zborovanja, da bodo ga slišali tudi na Dunaju in v Gradcu! Skupaj kmetje za kmečke pravice! Državni zbor. Zopet se je po skoro dvamesečnih počitnicah zbral državni zbor dne 18. septembra na posvetovanje. Naši štajerski slovenski poslanci so bili v letošnjih počitnicah pač v vedni stiki s svojimi volilci in zato so prinesli seboj mnogo želj, zahtev in pritožb na Dunaj. Že prvi dan dne 18. septembra so jih mnogo izsipali iz svojega koša v državno zbornico. Najprej so prišle seveda na vrsto zahteve zaradi gospodarskih uim in nezgod, ki so tako hudo v tekočem poletju obiskale slovenskega kmeta na Spodnjem Štajerskem. Poslanec dr. Korošec je stavil v zvezi z dr. Plojem in dr. Vovšekom nujni predlog zaradi škode, ki so jo naredili nalivi dne 14. julija pri Sv. Hemi blizu Šmarja pri Jelšah in zaradi plazov, ki so poškodovali nekaterim poseslnikcm v Merčni seli, kozjanski »okraj, novonasajene vinograde; nadalje zaradi škode, katero je povzročila toča dne 4. avgusta v Savinjski dolini na hmeljiščih, osobito v Latkovi vasi, žnpnija S'. Pavel pri Preboldu; zaradi škode, ki jo je naredila toča dne 4. avgusta, posebno pa še dne 17. avg. skoro v celem kozjanskem okraju, kakcr v občinah Imeno, Virštanj, Dobje Presično itd.; in nazadnje zaradi škode, povzročene po toči dne 17. avg. v Moravcih, politični okraj Ljutomer. Zihteva se popust davka, oziroma državne podpore. Poslanci dr. Vovšek, dr. Korošec in tovariši so kar prvi dan po počitnicah vročili tudi nujni predlog za podpiro iz državne blagajne z&radi po-gorelcev v Rad mir ju ter jih s toplimi besedami priporočili. Poslanec Robič pa je v ostrih besedah stivil vprašanje, zakaj ministrstvo za notranje zadeve trpi, da se Slovencem v Mariboru odvzemajo slovenski izveski in zakaj ne odgovori na njegovo tozadevno interpelacijo. Sicer pa se je v prvi seji obravnavalo o nujnih predlogih glede nemirov v Opavi in glede nekega slučaja, kjer «e je trpinčil vojak pri dunajskem regimentu. Razne novice. * Služba cestarskega mojstra na Štajerskem je razpisana do 30. sept. 1.1. Potrebno je nekoliko znanje v rsaaju, in pa da se je prosilec izučil kot zidar, tesar ali pa kamnosek. Prošnje je nasloviti na c. kr. namestništvo v Gradec. * Iz finančne službe. Prestavljeni so pazniki finančne straže gg.: Jožef L u ž a r iz Ljub mera v Maribor, J. Stobr iz Radgone v Ljutomer, Fr. Mogele iz Maribora v Slovenjgradec, Fr. Ozimič iz Slovenjgradca v Rogatec in Aleks Seidl iz Maribora v Celje. * Nekatere čudne posebnosti v postavi 0 volitvi v okrajni zastop. Po § 40 postave za okrajne zastope se voli najprej načelnik in njegov namestnik. Potem se voli po § 41. 6 udov v odbor; odbor okrajnega zastopa obstoji namreč iz načelnika in še 6 udov. — § 43 določuje, da načelnik, če je sam zadržan, imenuje enega izmed odbornikov za LISTEK. Učiteljeva pisma starišem. Piše Anton Kosi. Drugo pismo. Nekoliko veselih dogodkov iz življenja šolskih novincev. Sedaj, ko sem vam, dragi starisi, povedal v prvem svojem pismu marsikatero bridko resnico ter vas storil odgovorne za razne nedostatke, ki je opazimo v šoli na vaših otrokih, sedaj se skoraj ne upam nadaljevati, ker se bojim, da mojih pisem ne boste hottli več čitati. Da pa si vendarle pridobim zopet vsaj nekoliko potrpežljivih bralcev, hočem z raznimi očitanji nekoliko prenehati ter navesti v tem pismu nekaj smešnih dogodkov, ka-koršne doživi več ali manj vsak učitelj a svojimi novirc". Dokazal bi rad z današnjimi vrsticami, da je učiteljevo delo, dasi je težavno in trudapolno, vendarle bogato raznih izprememb, ki več ali manj vse ugodno vplivajo na učitelja, ker vzbujajo v njem ljubezen do otrok in do poklica. Kdo bi jih tudi ne ljubil jn se jih z radostnim srcem ne oklenil, teh nežnih, življenjasvežih, od dne do dne se bolj razvijajočih bitij — milih otročičev! Saj jih je celo božji Učenik sam vabil k sebi, rekoč: „Pustite malim k meni, zakaj njih je nebeško kraljevstvo . Mislil Bem sprva napisati v pričujočem svojem pismu samo lastne Bpomine iz 1. razreda, toda spomnil sem se še pravočasno, da je stanovski tovariš moj g. L. Černej (nadučitelj v Grižah pri Celju) pri neki priliki v našem (učiteljskem) strokovnem listu dogodke prvega šolskega dne opisal tako živo in zanimivo, da bi jih jaz gotovo ne mogel bolje. Iz dotičnega članka sem torej izluščil precej črtic ter jih pomešal z nekaterimi svojimi v šoli doživelimi dogodki. Pričnimo torej! Prvi šolski dan. Vsa pota drže danes v šolo. Semkaj po polju koraka tropa šolarjev. Med seboj imajo novinca. Vsak mu hoče biti bliže. Tam-le po pobočju hribca prihaja drug s sestrico. Po stezi pride deklica, drže se materinega krila itd. itd. Pred šolo je danes živo zbirališče. Starejši šolarji morajo biti seve tudi vsi tukaj. Ta dan je nekaj posebnega za nje. Vsakega novodošleca morajo videti za vsakega je pripravljena posebna, navadno nekoliko ironična, bolj ali manj primerna opazka. Sočutje za obupane je malo, znamenje, da ni tako hudo v šoli. In novinci ? Nekateri se smeji z večjimi, nevede, zakaj. VeČina jih strmi in pričakuje 8 svetim strahom, kaj bo z njimi. Nekaj pa se jih joče, ali pa vsaj na jok drži. Zakaj li kriči ona-le deklica? „Kaj pa ti je?" „Mama čejo domov!" In drži se matere z vso močjo. Zastonj jo hoče ter šiloma potisniti skozi vrata v razred. „Aha, ti bi rada, da bi šli mama 8 teboj v šolo! Poglej, poglej, koliko jih je že tukaj notri, pa nobena nima matere s seboj! Ali po?naš katero ? O, tam s tisto-le sta se zadnjič skupaj igrali. Cegava pa je tista?" — „Stjanetova Lizika." „Ti Lizika, pridi semkaj, vidve se poznate, pa bodete skupaj sedeli 1" In mati izgine, ne da bi dekle to opazilo; vse je dobro. „Kaj pa je tebi, dečko, da se jokaš ? Oj, kako dolgo in toplo suknjo imaš! Kdo ti jo je neki kupil? A, ata? Ta suknja pa je res lepa. Glej, ata so ti jo gotovo nalašč za šolo kupili, kaj ne da ? Ti pa se sedaj jokaš. Ko bi pač ata to videli, takoj hi dali suknjo tistemu nazaj. Ali bi jo ti rad dal? No vidiš, z:.to pa le pojdi lepo v šolo in ata ti bodo kupili še marsikaj lepega!" — Ia tako naprej! Učitelj najde povsod pripravno besedo, da spravi zlepa skupaj svojo čredo: Bila ali osornost je zadnji pripomoček. Takisto jo spravlja v red! To ni lahko. Tamkaj se je pomešal med dekleta deček in noče iz klopi. Dim« ima le sestrice in zato ima do deklet največje zaupanje. Tukaj pa sedi sredi dečkov deklica, ki hoče biti po vsej sili fant: „Jaz nisem deklinau, pravi, „bom tu-le sedel. Ata mi bodo že kupili hlače pa klobuk. Franček mi je ime". Človek bi bil skoraj v zadregi, ko bi ne vedel, da je vendar Frančiška in da ima doma nekoliko starejšega bratca, s katerim sta vedno skupaj in po katerem se je navdala. Posadim jo na konec dekliške klopi, dokler ne bo dobila zaželenih hlač. V tem času se pa že sprijazni nekoliko fl tovarišicami ter poreče: „Naj bo, bom pač deklina!" Ta klop je natlačena, druga zopat prazna. Zadaj je stopil dečko na sedalo, kakor da bi hotel zapeti kikiriki. Zadaj nekaj zaiopoče. Krik izpod klopi. Nerod-nica je zdrknila na tla, pa se ustrašila bolj, nego udarila. No, zdaj je vse uredu. To-le si bodete kupili... (prosili stariše). Pa prihiti deklica s škatljico: „Glejte, Današnja, številka ima „Naš Dom" kot prilogo. svojeg.n namestnika. Glej posebnosti te postave! 1 Zakaj so voli iimed vseh udov namestnik načelnikov, če ima načelnik sam pravico po § 43 si voliti namestnika! 2. More se zgoditi, da po § 40 od yseb udov izvoljeni namestnik načelnikov niti ni ud odbora, če ga udje zastopa med onimi šesterimi po § 41 izvoljenimi ne volijo. 3. Kako bo oni po § 40 od vseb udov izvoljeni namestnik vgpesno zastopal načelnika, če niti ni nd odbora, in kot »e-odbornik nič ne ve, o čem je odbor kdaj kaj razpravljal! 4. Ali ni čudno, da od vseh udov izvoljeni namestnik načelnikov za splošne obravnave ni tudi načelnikov namestnik v odbora! To so pač čudne posebnosti. Bil je že nekje okrajni zastop, v katerem namestnik načelnikov ni bil ud odbora; spoznal je sam, da zavzema tako stališče, kakor slamnati ded v prosu. * Za imejitelje hrabrostnih svetinj. Kakor se nam poroča, je oskrbništvo vojnega muzeja na D o naju sklenilo na predlog feldcajgmajstra nadvojvode Friderika, da bode dostojno shranilo svetinje vojakov, ki so bili odlikovani za svojo hrabrost pred sovražnikom. S to zbirko hočejo takorekoč postaviti v vojnem muzeju trajen spomenik vojakom c. kr. armade. Odlikovanim se torej nudi prilika, da se njihova imena in dejanja ohranijo tudi poznejšim rodovom. Hrabrostne svetinje že umrlih vojakov morejo se prostovoljno odposlati vojnemu muzeju, ki ali izplača določeno odškodnino ali pa prevzame svetinje v shrambo ter dedičem prepusti lastninsko pravico. To se naznani vojakom v rezervi o priliki vojaških vaj. * Neslanost ali pa hudobnost. Celjske „Domovina" celo opravičeno graja, da je ljubljanski „Union" vzel trdega Nemca Granigga za najemnika. Potem pa prismojeno ali pa hudobno dostavlja: „Ob času letošnje birme v Celju je opat seveda na čast (!) škofu priredil imenitno pojedino. Pri tej prireditvi je kot „Kiichenchef* fungirala (delovala) gospa omenjenega Granigga, znana dobra kuharica. Tej okolnosti se ima baje (!) Granigg zahvaliti, da pride v Ljubljano." Nadurednik gospod notar Baš bo nam gotovo priznal, da so taka izvajanja skrajno netaktna in ne spadajo v politični list, tembolj ker je predstoječa notica v svojih izvajanjih tudi neresnična. * Na pletarski šoli pri Sv. Barbari v Halozah se začne 1. vinotoka 2. šolsko leto, ki bo trajalo 7 mesecev, t. j. do 30. mal. travna 1907. Sprejmejo se dečki, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Pouk je brezplačen in traja vsak delavnik od 8. predpoldse do 5. popoldne. Oglasiti se je pri vodji pletarskega pouka g. Antonu Ogorelec, ki sprejema tudi naročila na razne pletarske izdelke. m Sadna razstava bo v Mariboru od 6. do 8. oktobra t. 1. * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Dr. Ro-sina (globa kazenske zadeve) 10 K; okrajna poso- to že imam". In polovica razreda drži svoje reči kvišku. Nekateri nove: ponosno, drugi obrabljene: bolj ponižno. Pa zopet jok. „Jaz pa sem izgubil škatljo". Najdemo jo pod klopjo. V prvi klopi za-ropoče nekaj na tla. Deklica je razsipala svojo „robo". Najlepši, pisani kamenček se ji je stri in je vsa obupana. Dam ji drugega, pa baje ni tako lep, kakor je bil njen. Tako dalje. Grem z otroki na dvorišče in pokažem jim to in ono najpotrebnejše. Prej še jih opomnim, da si naj vsak zapomni svoje mesto v klopi. Ko se vrnemo, kriči eden: „Moje torbe ni!" Zašel je v tujo klop. „Kara pa ti, dečko?" nagovorim učenca, ki stopa kar čez klopi k durim. „Domov grem s.. t. Bom že kmalu nazaj prišel." Deček je doma v vasi tričetrt ure cd šole oddaljeni, pa hoče domov po potrebi. Komaj sem ga prepričal o dejstvu, da svojo potrebo lahko tudi bliže, t. j. v šolskem stranišču opravi. „Tetec*, ali ste vi videli, kdo je meni robec vzel?" me vpraša deček z milim glasom, iščoč po žepih svoj robec. Najdemo ga; v torbo gaje stlačil. „Kako ti je ime?" vprašam fanta v prvi klopi sedečega. „Martinek", mi da za odgovor. Jaz dalje: „Kako se pa pišeš?" Deček: „Martin Polstrau". Nekateri otroci se smejejo in neki posebne brihtni učenček pogleda nekako pomilovalno Martineka ter potem k meni obrnjen reče: „Pa je nor, Martin Novak se piše!" „Ti deklica, le hrani zdaj jabolko, boš pozneje jedla!" „Jaz imam pa žemljo!" In vsak hoče pokazati svojo „menažo". Glejte, kako vas imajo radi ata in mama, le pridni bodite, jedli pa boste potem, kadar vam bom rekel. Zdaj pa bodite prav mirni, vam bdtn nekaj lepega povedal. Učitelj pripoveduje otrokom kako priprosto jilnica v Ljutomeru 40 K; sinoditi v deškem seme-niščn 67 K 21 v; vesela družba pri g. Baumanu na Starigori 11 K 50 v; Osterc Marija za kruh sv. Antona 3 K; Strakl, župnik 10 K in Krajnc, kaplan pri Sv. Petru 2 K namesto venca na grob stol. prošta Herga ; dr. Rosina (vsled poravnave v kazenski zadevi Fr. Kapus in An. Stiftar) 10 K; Cilenšek, župnik 6 K, r. prof. Gomilšak 50K; P. in S. 1 K; Gniušek, trgovec, 10 K; dobiček na veselici, katero je priredilo slavno učiteljstvo in dijaštvo pri Sv. Ropertu v Slov. gor. 68 K 40 v; okrajni odbor Šmarje pri Jelšah 60 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Bog plati! Ljubitelji slovenske mladine ! Šolsko leto se je zopet začelo in mnogo revnih, pa nadepolnih mla-deničev zre z velikim zaupanjem na mizo, ki bi jim jo naj pokrila dijaška kuhinja. Z lačnim želodcem pa ni mogoče študirati in marsikatero mlado življenje ugasne prezgodaj vsled gladu in napora. Res, človeka srce boli, ko gleda prebledele obraze slovenske učeče se mladine. Zatorej se vodstvo dijaške kuhinje zopet obrača do vas, blagi dobrotniki in dobrotnice, pomagajte, kolikor vam je mogoče, bodisi z denarjem bodisi s poljskimi pridelki! * Občinska uprava. Poročali smo že o tem listu in ga priporočali. Sedaj je list prešel v last društva „Kmetska županska zveza" in bo odslej njeno glasilo. List bo ostal, kakor je bil, strokoven in edino-le strokoven, kakor je tudi „Kmetska županska zveza" zgolj strokovno društvo. Za župane, občinske svetovalce in tajnike je list neobhodno potreben. Mariborski okraj. m Občni zbor „Dijaške kuhinje v Mariboru" bode prihodnji petek dne 21. t. m. v obed-nici tukajšnega bogoslovja ob 5. popoldne z običajnim vsporedom. P. n. društveni udje se na-nj uljudno vabijo. m Sokolska veselica v Mariboru minolo nedeljo je še bila kljub slabemu vremenu precej dobro obiskana. Mladi telovadci so želi s svojim izbornim nastopom občno zahvalo. Posebno se je pa postavila slovenjebistriska narodna godba; sami kmečki fantje, kmet kapelnik in vendar so vse točke igrali z občudovanja vredno izbornostjo. m Mariborska gospoda proti slovenskim trgovcem in obrtnikom. Nestrpnost vsenemške stranke se je lani 2. maja očividno pokazala pri občinski seji, ko se je sklenilo, da noben trgovec in obrtnik ne sme imeti slovenskih napisov na predmetih, ki segaio v medno ozračje. Takrat smo menil), da bo nestrpne mestne očete kmalu postalo sram, ker so tako neslanost in krivico nasproti Slovencem skleniii. Pa do sedaj še niso prišli k zavesti. V svoji zaslepljenosti so začeli krato postopati in izvrševati krivični sklep. Pred kratkim je policija odstranila slovenski napis banke „Slavije". Sedaj pa ie dobila tudi tiskarna sv. Cirila zapoved, da mora tekom smešno dogodbico. Pri tem se že lahko prepriča, kateri otroci so bolj, kateri manj dnševno razviti. Prvi se smejejo, drugi — duševni siromačeki — pa se ozirajo in gledajo, kaj ta smeh pomeni .. . Tako in enako se zabava učitelj ves dan z novinci. Zdaj pa domov! Ko bi le vsak znal domov! Na kmetih je časih res velika daljava kriva, če zajde kateri otrok; večkrat pa je vzrok tudi malomarnost starišev. Svoje otroke pozapro v koče še tedaj, ko bi jih lahko vzeli kam s seboj. Tako se otroci ne morejo dnševno razvijati in ne znajo dalje, ko iz sobe pod kap in nazaj. Jaz * nisem zato, da bi naj otrok capljal povsod in vedno za človekom, pa časih si naj le ogleda vsaj lajbližji, domači svet in se pri tem opozori na to in ono. — Kako ponosno mi je rekla neka deklica: „Jaz sem sama prišla v šolo, pa tudi domov znam!" Neka druga deklica pa se je prijokala črez dolgo časa nazaj k šoli in tožila, da ne zna domov. Šla je na nasprotno Btrai, a ko je prišla do velikega mosta, se je spom-uila, da ne gre prav. Bila je toli pametna, da se je vrnila do šole, upajoč najti tamkaj pomoči. Učitelju se je res posrečilo najti soseda, ki je spravil deklico domov. Neki duševno reven dečko pa se sploh ni npal podati na nobeno stran od šole. Na vprašanje, kje je doma, je rekel: „Pri črešiji". Imeli so pri hiši veliko črešnjo in to se je najbolj spominjal. Pa mu je res pripomogla, da so ga spravili na dom. Naga-jivci pa so ga še dolgo dražili a priimkom „črešnja". Učitelj je moral nekatere resno pokarati. Da, kdor opazuje prvi šolski dan na novo sto-pivšo deco in med njo učitelja pri njegovem delu, mora pač pripoznati težavnost, pa tudi namen te naloge. 24 ur odstraniti slovenski napis. Kaj tako krivičnega in nespametnega bi niti Turki ne storili. Pa v Mariboru je vse mogoče. Slovence smatrajo za brezpravni narod nižje vrste. Dasiravno tako plačujejo davke, kakor Nemci, jim odreka nemška ošabnost vsako enakopravnost. Slovenska tiskarna pa tega terorizma ne bo mirno prenašala. Pritožila se bo do najvišje instance in upa, da bodo od tamkaj mariborskim nestrpnežem pokazali, da se nimajo vtikati v popolno privatne reči in trgovcem narekovati besedila njihovih tvrdk. Mestnim očetom pa še nasve-tujemo, da naj še več tako „modrih" sklepov naredijo, n. pr. da se v mariborsko ozračje ne sme prinesti nobena slovenska knjiga, da ne smejo hlačni gumbi imeti slovenskih črk in napisov in da ne smejo slovenski kmetje nositi denarja mariborskim trgovcem itd. m Mariborske porotne obravnave. Prvi dan dne 17. t. m. je bila obsojena 21 letna dekla Jožefa Seršen iz Spod. Voča zaradi detomora na eno leto težke ječe. — Zaradi uboja obtoženi posestniški sin Jak. Horvat je bil oproščen. — Kočljarski sin Jakob Jug iz Spod. Dupleka je dobil zaradi tatvine pet let težke ječe. m Političen shod v Šmartnem na Pohorju pri Slov. Bistrici priredi „Slov. kat. polit, društvo za slovenj bistriški okraj" dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je volilna postava in šolske počitnice. Kmetje, pridite v prav obilnem številu! Shod se vrši samo pri lepem vremenu. Sv. Ilj V Slov. gor. Že dalja časa razsaja v naši župniji legar. Začel se je pri železniških delavcih, ki so se napili pokvarjene vode. Med od-rastlimi ni zahteval nobena žrtve ii mislili smo že, da ga je konec. Kar naenkrat se pa prikaže z večjo močjo med mladino. In že je padla prva njegova žrtev — pridna deklica Mimika Prinčeva, stara šele 13 let. Živela je vedno tiho kakor ponižna vijolica v samoti v ponos in veselje skrbiim starišem in učiteljem. Dopadla pa je tudi nebeškemu Očetu, ki je poslal svoje angele, da so jo vtrgali in presadili v nebeški vrt. Sveti ji večna luč! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Takaj sna-jemo kmetijsko podružnico za Sv. Benedikt in sosedne žapnije. Ker je že 50 udov pristopilo in vplačalo udnino po 3 K, vložimo v kratkem potom našega okrajnega zastopa prošnjo na glavni odbor kmetijska družbe v Gradcu, da nam podružnico dovoli. Priloženi imenik udov, ki so že tudi vplačali udnino, bo glavnem i odboru gotovo zadosten dokaz, da je tukaj potrebna kmetijska podružnica. Naša prva prošnja, ki smo jo poslali v Gradec 23. marca, je bila zavrnjena, ker je poročevalec radgonski Reitter rekel, da je govoril z merodajnimi osebami, ki so mu izjavile, da ni potreba pri nas podružnice. Te merodajne osebe so bile gotovo nemškutarske. Naša stvar je sedaj v pravem tiru, tako da bo podružnica lahko začela delovanje z novim letom. Vplačana udnina je naložena v tukajšnji posojilnici m velja seveda za leto 1907. m Sv. Anton v Slov. gor. Resnici na ljubo moramo ugovarjati, da nam hočejo različni poroče valci v časnikih vzeti g. Jurančiča. G. potovalni učitelj Jurančič ni doma pri Sv. Andražu v Slov. gor., temveč je že enaindvajset let posestnik v župniji Sv. Anton v Slov. gor. in nad deset let predsednik tukajšnjega bralnega društva. m Visole. Nevihta, ki je 9. t. m. prihrula čez Kebelj, je največ škode napravila po Tinjski gori, kjer je trsje hudo oklestila toča. Padala je tudi po Visolah, pa med dežjem in bolj drobna, da ni odbila niti sadja niti grozdov. Ker je grozdje že mehko, odbiramo poškodovane jagode, branje seve ne bo tako obilio ko lani in kakoršnega smo pričakovali. Saj se je tudi peronospora letos spet širila, dasi smo trikrat škropili. Treba bo, kakor se kaž«, štirikrat škropiti in dodati več galice, kakor zdaj, ker je vsekako enodstotna tekočina preslaba. m Gornja Polskava. Šel sem te dni mimo naše slavne c. kr. pošte. Kar zagledam na njenih zunanjih vratih letak precejšne velikosti. Pristopim bliže, da si ga ogledam. Že sem bil mislil, da najdem na letaku Slovencem prijetno novico, da namerava c. kr. poštna oblast biti Slovencem zanaprej prijaznejša in milejša kot dosedaj. Toda kaj opazim v svoje razočaranje? Letak je s frankiurtarskimi barvami namazan, vsebina njegova pa: vabilo na šulferajnsko slavnost v Slov. Bistrici. Vprašal se bo z začudenjem vsak, ki tukajšnjih rezmer prav ne pozna, kako je to mogoče, kako pride dični g. poštar Herman» do tega, da pribija na javno poslopje izzivajoče vsenemške letake. Jaz pa vam povem, kako je to mogoče. Mož kuha jezico, britko, onemoglo in navadno prikrito jezico, ki pa včasih le bruhne ia dan. Svoje dni, ko jo je 8 Koroškega primahal s prazno torbo v našo vas, je bil mož bolj pohleven, kakor je dandanes, dobro vedoč, da bo inače težko napolniti snhi mošnjiček s slovenskimi greši. Toda, ko so bili žepi še precej polni, zrastel je možn kar čez noč greben. Začel se je vesti, kakor bi bil on cesar v Poljskavi, kar sicer ni nič nenavadnega od strani naših privandrancev. Toda pokazal je tudi ob vsaki priliki, da ničesar na svetu ne sovraži hnje ko Slovence, katere bi najraji v žlici vode utopil, ako bi se dalo. Koliko si je ta mož prizadeval, da bi spravil občino v nemške roke, koliko trnda, prošenj in groženj; kaj so ga stale agitacije ob času volitev, koliko raztrganih podplatov, perečih blamaž in žepnih lukenj! A navzlic temu ničesar ni dosegel. In to, da ničesar ne opravi, da nič ne gre po njegovem, da slovenski kmetje iz Gornje Polskave niso taki oslički, kakor si je nekdaj domneval, da bi mu pomagali napraviti iz Polskave nemško vasico, to moža neznansko jezi. Zato izziva z irankfurtarskimi lepaki. Naj lel Saj tega otročjega veselja ne bo dolgo užival. Naj ne pozabi pregovora, ki pravi, da napeta Btruna rada poči. Slovenski kmetje niso in nočejo biti vaša šala in igrača. Ne bodo plesali, kakor boste vi žvižgali, pač pa utegne biti narobe, ako bi se začeli ogibati vaše gostilne. Pazite, da ne boste le-pef a dne ravio tako odvandrali, kakor ste privandrali! m Sv. Ana na Krembergu. Dne 9. t. m. je bila volitev načelnika krajnega šolskega sveta. Za načelnika je izvoljen Andrej Žižek, kmet na Ščavnici, za namestnika Jožef Kramer, župan na Stavnici. m Sv. Duh na Ostrem vrhu. Dne 8. t. m. je obhajala tukajšna posojilnica svojo desetletnico. Že na predvečer je pokanje raket in močno streljanje naznanjalo okolici, da se pri Sv. Duhu godi nekaj izvanrednega. Sv. Duh še ni videl toliko domačinov in tujcev zbranih kot tokrat; bilo jih je nad 300. Ker uraduje posojilnica sedaj v mariborskem okraju, sklenilo se je enoglasno, da se da posojilnica v graškem zadružnem registru zbrisati in vpisati v Mariboru. Iz desetletnega poročila je bilo razvidno, da je bila posojilnica ustanovljena po g. župniku Fr. Segula 12. marca 1896. Njen delokrog se je takrat raztezal čez faro Sv. Dah in kat. obč. Gradišče, a že 25. aprila 1896. se je sprejel Remšnik in Kapla, 11. sept. 1898. pa Sv. Križ nad Mariborom in jnristične osebe. Zaradi ložjega pridobivanja denarja pristopila je posojilnica 5. febr. 1903, k „Centrali slov. pos." v Krškem. Ker čez isto deželni odbor štajerski nima revizijske pravice, zahteval je ta, da mora tam izstopiti in pristopiti k nemškemu „Verbandu". Posojilnica tega ni hotela storiti in je pristopila raje k „Zvezi slov. pos. v Celju", na kar ji je dežela odpovedala svoje posojilo. Sedaj je posojilnica nd „Zadružne Zveze" v Celju. V teku minulih 10 let je posodila posojilnica 777 strankam denar v zneska 212 61415 K, vložilo je 1643 strank v znesku 292.822 07 kron, prometa je imela 1,054.788.80 K. Udov je vstopilo 324, izstopilo pa 91, tako da ima posojilnica sedaj 233 ndov. Vloge obrestuje po 41/,®/0, od posojil zahteva 5V»%- P° desetletnem poročilu je g. dr. Rosina v krasnih besedah pojasnil navzočim pomen zadružništva osobito ob meji. Govoru je občinstvo sledilo z vidnim zanimanjem in odobravanjem. Tombola, katera se je k sklepu vršila, preskrbela je mnogim učencem tukajšnje šole zimsko obleko. Med različnimi točkami in po veselici svirala je domača godba in pokazala, da se ni zaman pripravljala na to slavnost. Akoravno se je slavnost končala g spuščanjem raket ob 9. uri zvečer, razišli smo se še le pozno zvečer, ker se je vsak težko ločil od tako lepe narodne slavnosti ob skrajni naši meji. Vsak bode to slavnost obdržal v dobrem spominu in gotovo želi posojilnici, da bi tako vedno napredovala. m Drevo je zmečkalo 29 letnega Matijo Otorepec v Jagodičevem gozdu v Sp. Ljubečni. Pcdžagala sta z očetom napol podrto bnkev, ki je sta!a na strmini. Naenkrat se je deblo odlomilo ter potegnilo nesrečneža Beboj v dolino, kjer je obležal pod deblom. Ker oče ni mogel sam vzdigniti debla, hitel je po ljudi, ki so rešili njegovega sina, Id je bil sicer še živ, toda umrl je že drugi dan vsled notranjih poškodb. m Crešnjevec. V torek, dne 11. septembra je bil izvoljen za župana g. Šimon Pušnik, posestnik na Črešnjevcn; za občinske svetovalce pa: Fr. Brumec, veleposestnik na Lesko?ca, Janez Kmete c, posestnik v Lukanji vasi, in Franc Kodrič, posestnik na Črešnjevcn. Vsi vrli narodnjaki. Po dolgem boju je vendar zmagala katoliško narodna stranka. Trikrat smo imeli volitve, toda vsakokrat je posilinemska stranka rekurirala. Sedaj je hvala Bogu mir. Sedaj pa na delo, novi občinski odbor! Dela jo za dobrih dvajset let, predno se vse popravi, kar se je prej opustilo. Živela čresnjevška občina, nje odbor in slovenski volilci! Ptujski okraj. p Političen shod v Domovi pri Ptuju bo v gostilni g. Fr. Hrga v nedeljo dne 23. septembra popoldan ob 3. uri. Govoril bo g. državni poslanec dr. Anton Korošec o notranjem političnem položaju in o kmečkih težnjah. Na shod vabimo vse, le pridite v obilnem številu! p Ptujske novice. Pretočeno nedeljo popoldne j% nad Ptajem in okolico divjala strašna burja z silnim nalivom; celo noč je še potem lil dež, kakor bi bil škaf obrnil. Drava je zelo naraala. S strahom gleda te dni kmetič proti nebu: kaj bo zlasti z goricami, ako dež ne bo jenjal! Bati se je, da začne grozdje pokati! — Ptujski Nemci (beri: posilinemci) so sami priznali v jedni zadnjih številk zloglasne „Marburgerice", da ustanovitev ptujske višje gimnazije in meščanske ter nadaljevalne dekliško šole ne odgovarja istiniti potrebi, ampak da ta zavoda obstojita ali bolje: životarita le vsled „Studentenheima" in „Madchenheima"; to se pravi po slovensko: višje gimnazije in meščanske oziroma nadaljevalne dekliške šole v maličkem Ptuju sploh ni treba bilo in tudi ni. A mesto si je vendar naložilo to veliko breme (šola stane denar!), samo da lažje ponemčuje Slovenca in širi germansko-pmsovsko kulturo (?) med Slovenci. p Na neki poštni nabiralnici odpira nekdo iz radovednosti kaj rad pisma, potem pa jih zopet zalepi; toda na prvi hip se pozna, da je radovednež prečital njih vsebino, predno je prišlo na pravi naslov. Ako se to še enkrat zgodi, treba se bo pritožiti pri c. kr. poštnem ravnateljstvu, in z imenom se tudi ne bo več molčalo. Iz Hajdina. Nenavaden sprevod je gledal Hajdin dne 14. sept. dopoldne: dolga vrsta belih deklet in velika množica župljanov v spremstvu štirih duhovnikov se je pomikala proti domačemu pokopališču, da spremlja k večnemu počitku blago Marijino hčerko, prednico Marijine dražbe v Hajdinu, Rozo Do bič iz Njiverc. Rajna pa je tudi zaslužila tak veličasten sprevod, saj je bila vsem svojim mnogim tovarišicam prelep vzgled nedolžnosti in tihe skromnosti, in nživala je tudi vsled svojega ljubeznivega in mirnega značaja splošno zaupanje pri svojih vrstnicah. Tovarišice so ji pod vodstvom vrlega pevovodje in organista g. M. Sever zapele najprej pri cerkvi in potem pri odprtem grobu kiasne žalostinke. N. v m. p. 1 p Pri Sv. Vidu nižje Ptuja je pretečene dni nek surovi mož zvabil svojo ženo, s katero se nista razumela, v hosto, kjer je imel skrito morilno orožje, ter jo je tam pobil do smrti. Ne vé se še prav, kaj je vzrok temu strašnemu dejanju, pač je znano, da imata ptujski šnops in njegov najzvestejši prijatelj in širitelj, podli „Štajerc", mnogo dobrih znancev pri Sv. Vidu! p Rogatec. Rogaška nemška šola je prava bedarija. Zakaj? Zato, ker so otroci skoro vsi slovenski razven kakih 8 med 145 iz Sol. okoliša, ki pa znajo tudi že nekaj slovenski, a ponk v soli je ves nemški. Vspehi so skoro isti, kakor če bi bil pouk n. pr. italijanski, francoski ali kitajski. Pa kaj briga to sovražnike slovenskega ljudstva in napredka? Rogaški nemški in nemškutaraki zagriženci kakor Schuster, Torschnigg (!) itd. bi le radi brž slovenski jezik zatrli in Slovence vničili; če otroci zastonj obleko trgajo in čas tratijo in na duhu zaostajajo, in če stariši zastonj stroške plačujejo, tó take ljudi ne briga nič. Tudi se drzne učitelj Ferner kar meni nič tebi nič imena otrok spreminjati n. pr. Bale v Belle, Pažek v Paschek, Šipec v Schipetz, Oavaldič v Oiwalditsch, Križanec v Krischanetz, Nežmah v Neschmach itd. In te nepostavnosti ne zabranjuje niti šolski nadzornik iz Ptuja 1 Vsakemu priprostemu človeku je jasno, da bo otrok pouk le tedaj mogel razumeti, če se v njegovem jeziku razlaga ne pa v tnjem, mu neznanem. Nemška iola je za slovenske otroke prava mučilnica. Lahko si vsakdo misli, kako težko se mora slovenski otrok vbijati in si glavo treti predno se nalog v neznanem jeziku nanči in kadar se jih nauči blebetati, jih le pol in pol razume ali morebiti večinoma celo ne. Čisto naravno je, da mu tak pouk nič ne hasne in mu tudi za življenje ne ostane. Koristnih rečij iz raznih ved ne more v svojem dahu in umu obdržati, ker besedam ne ve pravega pomena. Zato vse hitro pozabi in v razvoju duha zaostaja. Pa tudi nemškega jezika se otroci ne morejo nikdar prav na-učiti. Ce se hoče slovenski otrok nemškega jezika naučiti, se mu mora vsaka beseda z enako slovensko besedo razložiti. Tega pa ▼ rogaški šoli ni, ker je ves pouk čisto in edino nemški in učitelji razven enega sami ne znajo slovenski. Tak ponk je brezuspešen in za otroke in stariše velika krivica. Otrok ae na duhu ne more prav razvijati, ker tega ne ume prav, kar se uči, in starši morajo zastonj plačevati. Vrhutega mora vendar vsakdo priznati, da je za vsakega otroka ne le potrebno, se na podlagi maternega jezika učiti in šolati, ampak da se to sploh spodobi, da je materni jezik prvi, potem še le naj pride tuji jezik. Tisti otroci, ki se maternega jezika v šoli ne učijo, ali ne učijo prav, tudi svojih starišov ne bodo več ljubili in spoštovali, morebiti jih celo zaničevali. In kako je v rogaški šoli ? Ša-le v tretjem letu se začnejo otroci slovenski učiti in sicer dve nrice na teden so privoščene slovenskemu jeziku in še te se čisto potratijo. Pa kako naj nemški učitelj slovenski jezik poučuje, ko še slovenski brati ne zna ? Nemški učitelji naj gredo med Nemce, ne pa med Slovence! Kaj imajo pri nas iskati? Vspeh rogaške šole je torej ta, da otroci nazadnje nobene reči prav ne znajo, ne nemški, ne slovenski. Dragi slovenski Btariši v rogaškem okolišn, tirjajte, da bo tržka šola spet slovensko-nemška, in postavite se rogaškim zagri-žencem po robu, vi pa, dragi slovenski stariši izven trga, posebno iz donačke okolice, bodite vendar sebi in otrokom tako dobri, da 8ebi prihranite tiste celo nepotrebne stroške za rogaško šolo in da otrokom privoščite pameten pouk na podlagi njihovega maternega slovenskega jezika. Če pridejo rogaški gospodje lovit vaše otroke za rogaško šolo in vas dobiti za vaše krajcarje, poženite jih od hiše, boljšega ne zaslužijo. V Gaberju imate pravo in prav dobro šolo. To povzdignite! Ljutomerski okraj. 1 Ščavnica. Naša pritožba na okr. glavarstvo ljutomersko v zadevi volilnega imenika je pomagala. Občinski urad ščavniški nam je v 3 dneh rešil našo reklamacijo. Obenem smo izvedeli iz odgovora okr. glavarstva, da je z drugo volitvijo z dne 28. dec. 1905 bilo obenem zavrženo reklamacijsko postopanje za prvo volitev dne 1. julija 1905, tako da je tedaj naš župan pravilno naredil nov volilni imenik, po katerem se bo vršila že tretjič naša občinska volitev. Tako smo sedaj natančneje izvedeli, kake kozle so streljali naši ljubi nasprotniki. Upamo, da so se sedaj že dobro naučili posamezne paragrafe štajerskega občinskega volitvenega reda. Glave morajo biti zelo trde, ker § 8 so še le razumeli, ko jim ga je sam g. okr. glavar razložil in povedal, da s pooblastilom lahko voli vsak avstrijski državljan, ki je že 24 let star in ni bil kaznovan radi goljufije, tatvine ali ponev erjenja, četudi v občini rima nobenega posestva, torej tudi vsak polnoletni fant. — Vrli narodni ščavniški volilci! Na dan volitve pridite do zadnjega v8i. Že dvakrat smo v vseh treh razredih slavno zmagali, zato naj nikdo ne izostane, da bo tudi tretjikrat naša imaga častna in popolna! 1 Kravji tat. V noči na 17. t. m. je nameraval neznan ta t pri Francu Ješovnik, posestniku v Zagajskem vrhu, ukrasti kravo, katero je gospodar šele pred kratkim kupil za 224 K. K sreči pride ravno ob tem času gospedariev oče iz sosednje občine, da bi moral iti ž njim zaradi neke nesreče. Predno pa gospodar odide, gre še pogledat v hlev. Pa kaj vidi ? Jedna krava manjka in duri so na stežaj odprte in druga krava je imela v jaslih grah, ki ji ga je položil tat, da bo mirna. Hitro bo na sledu, na cesti, ki vodi proti Radgoni. Trije gredo z lučjo hitrih korakov za njim. Ko gredo približno eetr; nre, pridejo do županovega pašnika, tedaj zgubijo sled. Lesa na cesti, ki vodi skozi, pa je bila komaj toliko odprta, da en človek skozi zleze. Kravo pa najdejo na pašniku. Tat je ni mogel dalj« gnati, bili so mu preveč za petami. Slovenjegraški okraj. s Škale. Dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne so imeli socialni demokrati shod pri Spenku v Pesjem. Radi bi nabrali udov svojemu društvu, ker jih že prebrisani Trboveljčani zapuščajo. Bolj iz radovednosti ko pa prepričanja se ga je več delavcev krščanskega prepričanja udeležilo. Saj vemo, da vsako soc. dem. društvo popoka vsled „poštenosti" voditeljev, ki 80 le judovski hlapci, kateri bi od delavskih gre še v radi dobro živeli, delavce pa tolažili na tisti čas, ko se spremeni sedanji korumpirani, t. j. pokvarjeni socialni red. Kak bo tak red, smo videli te dni na Dunaju v Schubmajerjevi zadevi. Če je kdo slep, naj le pristopi k rdečkarjem! Nam ne bo žal za njimi s Bralno društvo v Skalah si je v 2. štev. privoščil „Mladoslovenec", liberalen listič, katerega je pričel izdajati Križman, nekdanji „Stajerčev" urednik. Obregnil se je ob našo Čitalnico, češ, da ni našel v njej razun „Domovine* nobenega naprednega list*. Gotovo se nekemu lakomnežu cede sline po tistem volilu 100 kron, katere ima nase društvo dobiti po g. Nareksa smrti. Da boš pa, nepoklicani kritik „—šektt vedel, kdo daje smer bralnemu društvu, pridi na naš občni zbor. Tam bcš videl, kako se tajno in z listki voli odbor brez vsakega pritiska. Ko bo dovolj napredno in svobodno mislečih udov, si bodo gotovo brez tebe znali priboriti vp'iva v društvu s predlogi, ali pa bo šlo društvo v franže. Samo na veselice hoditi, neslane šaljive pošte pošiljati in včasih kak zloben člančič sestaviti pa ti ne pomaga do cilja. Ali zdaj veš? Zakaj ne ubogaš „Domovine", ki pravi: gmotno in moralno oz. intelektuelno ne podpirati „premlado teslo" ? Konjiški okraj. k Konjice. Tu je umrl gospod odvetnik dr. Mihael Lederer. In kdor je poročilo o njegovem delovanju bral v »emško-liberalnih časnikih, moral je sklepati, da je imonovanec bil „zagrizen" nasprotnik Slovencev. To ne. On je opravljal razne častne službe, n. pr. kot župan, okrajni odbornik itd.; bil je značaja mirnega in si je po zmožnosti prizadeval ublaževati narodna nasprotstva. Nemško-liberalui listi mu torej delajo krivico, ako ga popisujejo kakor takšnega, da ga bralec slovenski nehote vidi drugačn;šef!a. Pisalec teh vrstic zna, da je gospod doktor, kakor vsak omikan človek, obsojeval res obsojevanja vredno „nemško" gonjo zoper vse,, kar je slovensko. Iu da so ga osebno čislali vsi sloji ljndstva, o tem smo se lahko prepričali ob času njegove dolgotrajne bolezni in na dan pogreba. Svetila mu večna luč! k Zreče. Družba z imenom „Južna železnica" ima pri nas premogovnik. Rudarii so dno 7. julija letos dobili novo zastavo. Ko se je ista blagoslovila, je za kumico bila gospa Ida pl. Eger, soproga generalsega ravnatelja omenjene družbe. Gospa je meseca avgusta svojo bolno hčerko spremila v zdravilišče na Tirolsko. Tam je pa skrbno mater nepričakovano zadela nemila smrt. In zastavo, pri kateri je imenovana knmovala, to zastavo so rudarji prvokrat rabili pri službi božji, ki se je za sedanjo pokojnico vršila v Zrečah. k Sv. Duh v Ločah. V nedeljo 9. t. m. popoldne so naznanjali iz Mlač topiči, da je tam nekaj posebnega. Kaj pa je bilo? Pridna Psenični-kova hiša je postavila ob potu precej lep križ; ta križ je pa blagoslovil tisto nedeljo č. g. župnik. Pri tej priložnosti je gosp. župnik ginljivo govoril, kak pomen ima križ na razpotju. Prisrčna hvala za lepe besede! Mlačane bo ta križ spominjal, kako pridno morajo posnemati vzgled božjega Zveličarja, ki je rad hodil v tempelj, pa se tudi nikoli ni sramoval materinega jezika. Celjski okraj. c Legar. Ta nesrečna bolezen, kije nastopila kakor smo poročali, v celjskem okraju, je sedaj zahtevala svoje žrtve med usmiljenimi sestrami. Pri požrtvovalnem streženju so si nakopale dve sestri isto bolezen in umrli. c V Škofji vasi je bil izvoljen za župana Mart. Vrečko iz Arclina. c Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 9. septemb. popoldan je po dolgi vročini prihrul hud vihar nad našo okolico. Po Škofiji in sosednjih vaseh je toča tako pobila, da ne bo nobene trgatve. Odpadle, komaj nekoliko zmehčane grozde te dni pobirajo, da se vsaj nekaj rešijo. — Ker je vendar prišel dolgo zaželjeni dež, se bo okrepčala repa in korenje, posebno pa trava tako, da bo paše dovolj. Menda tudi zavoljo tega smo imeli v ponedeljek prav dobro obiskan sej m; prignalo se je prav veliko, večinoma lepe živali, pa se j« j« tudi mnogo poprodalo. Gene so bile kolikor mogoče visoke. — V' sredo 12. sept. je začelo opoldan goreti v precej veliki vasi Lase nad postajo Mestinje. V četrt ure je stalo že sedem poslopij v ognju. Prva se je pripeljala gasit šmarska požarna hramba. c Podučno predavanje v Št. Juriju ob juž. žel. se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. na vrtu g. OeTnošek a. Govoril bode g. potovalni učitelj Fran Goričan. hmetje udeležite se predavanja v obilnem številu in tisti, kateri še pristopa niste naznanili, nazcanite ob tej priliki navzočemu pripravljalnemu odboru. Zaleti bi bilo, da bi se tudi Rosedje iz Ponikve, Dramelj, Slivnice, Kalobja in Št. Lovrenca udeležili. Torej na svidenje v nedeljo popoldan! — Pripravljalni odbor. c Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršilo, kakor je že bilo naznanjeno, pri nas zborovanje v svrho ustanovitve kmetijske podružnice. Zborovanje je bilo vkljub slabemu vremenu dobro zastopano, udeležilo se ga je gotovo nad sto posestnikov iz &t. Jurja in Dramelj. Osobito Drameljčani so bili obilno zastopani. Čast jim! Za med zboravanjem je prosilo črez 60 posestnikov za podružnico in so sklenili vstopiti kot udje. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. ces. svet. dr. Ipavic in je z navdušenimi be solarni pozdravil navzoče zborovalce in je spodbujal. Koristi in namen te podružnice nam je razpravljal' g. F. Praunseis ml. Potem je bil govor o umetnih gnojilih, za katarega so se navzoči zelo zanimali. Spodbujalo se je navzoče, naj se združijo in si skupno naroče umetna gnojila in druge potrebščine po podružnici. c Jesenski cvet. V Grižab pri Celju je na nekem vrtu jablana začela cvesti. c Sv. Jurij ob Taboru. „Kat. pol. društvo za vranski okraj" je imalo v nedeljo 16. t. m. po-poludne ob 4 uri v hiši požarne hrambe v Kapli shod. Drž. poslanec g. dr. V o usek je v eno uro trajajočem govoru razvil gospodarski in narodni program s posebnim ozirom na volilno preosnovo. Vkljub zelo neugodnemu vremenu je prišlo iz domače občine veliko število poslušalcev, med njimi si videl mnogo mladeničev, kar je hvale vredno. Vsakemu človeku je potreba izob azbe. Medtem, ko je zunaj kar curkoma lilo, smo v dvorani pazno sledili govoru g. poslanca. V smislu njegovega govora se je sklenila sledeča rezolucija: „Na shodu dne 16. septembra v Kap'i zbrani volilci izrečemo, da odobravamo stališče, kojega namerava naš poslanec, g. dr. Vou?ek, zavzeti v gospodarstveaih vprašanjih in napram volilni preosnovi. Mi pozivljemo svojega poslanca, da naj dela na to, I. da se bodo pri skle-paiju tozadevnih postav — posebno pa pri obnovitvi pogodbe z Ogrsko v vsakem oziru varovale koristi kmečkega in obrtn ga stanu, sploh koristi tostranske države; b) da se tudi slovenske kmetijske ii obrtne sole v slovenskih okrajih u»tanove, v kojih si naj kmetje in obrtniki pridobe stanovsko izobrazbo. Na ljudskih šolah se naj vzlasti zadnje dve leti ozira ■a kmetijsko gospodarstvo. II. Glede volilne pre-osnove pa zahtevamo od našega poslanca, da. naj dela ra to, da se predležeči načrt volilne preosnove popravi v sledečih točkah: a) koroškim Slovencem se naj odkažeta dva sigurna mandata, ter se v to svrho celo slovensko koroško ozemlje razdeli v dva volilna okraja; b) glede emureskih in radgonskih slovenskih občin naj velja Gavčev načrt; c) skupina spodnjestajerskih mest in trgov se naj tako preu-kroji, da dobimo Slovenci v tej skupini osmi mandat; da se pa naj na vsak način prepreči, da bi se naši slovenski trgi iz te skupine izbacnili; d) ker se je pod zaščito vlade sklenil kompromis med jugoslovanskimi in italijanskimi poslanci na podlagi, da ostane skupno število laških poslancev 18 nespremenjeno, in se je kršil ta komprimis z 19 mandatom, ■aj se Gavčev načrt obveljavi. Mi zahtevamo, da naj naš poslanec le v tem slučaju glasuje za volilno preosnovo, ako se te spremembe izvršijo. V slučaju pa, da bi se te spremembe ne dale izvesti, — pa naj glasuje proti tej volilni preosnovi in naj dela nato, da ta načrt volilne reforme ne postane nikdar postava. Po prebrani in navdušeno vsprejeti resoluciji se oglasi posestnik A. Rančigaj in se pritožuje, kaka zmešnjava je pri mejah. Isti prosi, naj bi poslanec delal na to, da se brez potrosnih pravd meje nredijo. V tem smislu se je sklenila sledeča resolucija: Posestniki Vranskega okraja prosijo državne poslance, naj izposlujejo državnega zemljemerca, koji bi od posestva do posestva premeril parcele, za koje bi posestniki to želeli. Ob mejah bi se naj s številkami zaznamovani mejniki postavili. Le te številke bi naj bile zaznamovane tadi v mapah in bi naj imele polno veljavo za posestne pravice. Pri prepirnih mejah bi naj domače starešinstvo, izvoljeno od občinskih za-stopov, polaoveljavno razsodilo. Konečno se oglasi J. Radišek in zahteva, naj delajo poslanci nato, da se ustanovi državna prisilna zavarovalnica za nesreče po požarih, uimab, povodnjih itd. Tudi ta predlog je bil navdušeno sprejet in poslancu gorko priporočan. Shod je bil za navzoče šola, po koji smo se zadovoljni razšli, čeprav nam dežniki pri tolikem nalivu niso zadostili. c Št. Andraž nad Polzelo. O našem, leta 1897 ustanovljenem bralnem drnštvu niti vsi domači farani ne vedo, kaj je pravzaprav ž njim. Kaj pa je vzrok, da je zaspalo to prekoristno društvo ? Narodna mlačnost in zaspanost. Res je, da so bili kmetje v začetku navdušeni za to — pa sčasoma so začeli bralci izostajatrvsled ničevnih vzrokov in sedaj je tako vse prešlo v smrtno spanje. Mislilo bi si toraj lahko, da smo Št. Andražani potemtakem kratkomalo nezmožni za kaj vzvišenega. Toda ne! Nahaja se med nami še vedno za to stvar vnetih mož in*mladeničev, ki bi iz srca radi, da se to, kar smo dosedaj z našo zaspanosijo zamudili, zopet popravi. Toda ni ga, ki bi vso stvar prevzel in odstranil zadnjo tehtno zapreko — namreč, da se dobi bralna soba. To je dosedaj največja ovira razun nekaj brezpomembni premislekov, da se se ai poklicalo naše društvo v zopetno življenje. Kakor že rečeno, bili so še vedno nekateri, ki so si želeli bralnega društva. Še več se jih je sprijaznilo s to mislijo o priliki predavanja g. Vlad Pušenjaka, ki je s tem namenom prišel v naš kraj, da razloži, kakšne koristi imamo od takšaega društva. Toda zakaj takrat ni bilo toliko poslusevalcev navzočih, kakor je navada ob vsaki takšni priliki? Ali smo Št. Andražani res tako zaspani, in ali smo že res tako daleč prišli?! Poglejmo n. pr. bratska bralna društva v Št. Ilju, pri Sv. Martinu ob Paki, aa Polzeli i. t. d. in videli bodemo, kaj se da doseči z marljivim delom, in koliko nevrnljivih let smo v brezbrižni brezdelnosti prespali. Vzdramimo se toraj, odstranimo malenkostne izgovore in pokličimo že ustanovljeno društvo v življenje; potem je napredek tudi v našem skritem kraju bodisi na gospodarskem, kakor tudi na političnem polju gotov. c Požar v Radmirju. Kakor smo že poročali, je v sredo dne 5. septembra 1.1. izbruhnil v Radmirji, v prelepi ksaverjanski župniji v Zgornji Savinjski dol ni strahovit pož*r. Vael Be je najprej Natlačenov hlev, kjer so na „podu" mlatili mlatiči. G >vori se, da so zažgali s kajenjem nesrečnih cigaret, kar pa se ni dokazano. V kratkem je bil skoro ves spodnji del vasi v ognju, posebno s slamo krite hiše, hlevi, kozolci, „kašte" in drvarnica. Z opeko krita poslopja so ostala, dasi se je ogenj prek ajih širil po slamnatih in leseaih poslopjih. Pogorelo je vkljub naj-vstrajnejšemu delovanju požarnih bramb iz cele zgornje Savinjske doline 26 večjih in manjš h poslopij, posebno kozolcev in kast, večinoma z žitom in senom napolnjenih. Ea posestnik je izgubil vsled ognja vsa poslopja, (6), vso gospodarsko opremo in vse pohištvo z obleko vred. Koliko pa je najemnikov, kojim je zgorelo vse bor« premoženje. Izmed ponesrečencev so nekateri z? varovani proti ognju, seve kakor je je že navada pri ljudeh za jako male svote, so pa nekateri vmes, kateri žal niso bili nič zavarovani. Poljski pridelki, kakor žito, sen >, potem gospodarsko orodje, živina, pohištvo, obleka sploh ni bilo zavarovana. Škoda, ki se je površno cenila, znaša 40.000 do 60.000 kron. Da se veliki revščini vsaj nekoliko in za prvo silo odpomaga, sklenil je podpisani odbor pobirati prispevke za uboge prebivalce. Domači in bližnji dobrotniki so v naglici darovali 280 kron. Ker je pa škoda tako velika in sda nujna, obrača se podpisani odbor na vsa blaga, človekoljubna srca, do vseh darežljivih rok, da blagovolijo po mogočnosti pomagati. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Imena blagih dobrotnikov, kakor tudi njih prispevki se bodo po časnikih objavili. Vsem svojim podpornikom pa se že v naprej zahvaljuje v imenu nesrečnih pogorelcev podpisani odbor, na katerega naj se vsi prispevki, vsa eventualna pisma naslovijo. — V Radmirji (oošta Sv. Frančišek Ks.), dne 8. septembra 1906. Odbor za pogorelce v Radmirji: Josip Terčak, nadučitelj; Gregor Dupelnik, župnik; Ignacij Strmecky, učitelj; Ivan Štiglic, Franc Sla-tiašek, Martin Cirej. c Loka pri Zidanem mostu. Dne 23. t. m. obhajata Jernej in Marija K i sne iz Šmarčne, župnija Boštanj svojo zlato poroko. Mož je star 82 let in žena 75 let, oba pa sta še čila in trdna. Poroka se vrši v cerkvi sv. Mihaela na Kompolji. Slavnost se vrši potem v gostilni sina jubilanta Jožefa Kisuc na Bregu pri Loki. Pri slovesnosti, h kateri se vabijo vsi znanci in prijatelji jubilanta, svira sloveča želez-ničarska godba iz Zidanega mosta. c Posnemanja vredno! Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah si je dala izgotoviti po slov. umetniškem drnštvu „Vesna" (Dunaj III. Kollergasse št. 20, IV. nadstr.) razglednice in jih sama založila. Domači narodni trgovci in gostilničarji so jih prevzeli v brezplačno razprodajo. Ves Čisti dobiček pripade Ciril-Metodovi družbi. — Ali se ne bi dalo to izvesti tudi drugod? Posebno narodna društva bi lahko to oskrbela. Koliko razglednic — in kakih — se piše, od katerih ima dobiček špekulant — žid, a z lastno založbo v društvih bi koristili svojim umetnikom in svoji družbi Ciril-Metodovi 1 Brežiški okraj. b Brežice. Nemški list „Deutsche Wacht" je očital posojilniškemu tajniku g. Benj. K u n e j u , da je kot oskrbnik neke graščine na Hrvaškem goljufal. G. Kunej je vložil proti listu tožbo, in sedaj je list preklical svojo trditev, predno je prišlo do razprave, ter dal s tem gosp. Kuuejn javno zadoščenje. b Artiče pri Brežicah. Vkljnb slabemu vremenu je bilo zborovanje slov. kat. političnega društva „Sava" zadnjo nedeljo prav dobro obiskano. Vršilo se je pri g. Klemenčiču. Predsedoval je vrli posestnik g. Rož man. Prvi je govoril državni poslanec dr. Korošec o volilni reformi, vojaški taksi, o obrtnem vprašanju, o vinski zakonski predlogi, o nekaterih točkah avstrijsko nemške pogodbe in naše nagodbe z Ogrsko itd. Deželni poslanec dr. Jankovič je najprej odgovarjal na neresnične napade na njegovo csebo ob času volitve in potem v krasnem govora in ob burnem pritrjevanju razvijal svoj program za kmečki stan. Krasno sta govorila še tudi mladeniča Kos in Blatnik. Shod je zahteval Slovencem pravično volilno reformo ter protestiral proti nameravani ločitvi zakona in prosti šoli. Obema poslancema je shod izrekel svoje zaupanje. b Sromlje. Glede zadnjega zborovanja polit, društva „Save" v Globokem je neki govornik omenil med drugim tudi že zastarelo vprašanje glede obljubljene slovenske kmetijske šole, katera je bila že pretečeno leto našim poslancem obljubljena, ter se je za njo že kupilo posestvo v Št. Juriju ob južni železnici. Od taistega časa je že preteklo skoraj let j in o obljubljeni šoli ni ne duha ne sluha. Kmetijska šola je zadremala, ako že sploh ni zaspala spanje pravičnega. Posestvo, katero je deželni odbor kupil v Št. Juriju, kakor se čuje, je v takem kraju, kjer primanjkuje "ode; — torej kakor nalašč, da se cvira ustanovitev prepotrebnega učnega zavoda. Naše vlade so že take, da ako kaj potrebujejo od naših poslancev pri glasovanju Bvojih namer, njim vse obljubujejo, kar oni zahtevajo od nje za svoje volilce in s tem (poslance) dobijo, da glasujejo za vladne predloge; a vlada svojihobljub ne spolni skoro nikoli, iz pozabljivosti (?) ali pa ker jih noče spolniti, ter s tem kaže, da nas za nos vodi in pri vsaki priliki ob zid pritiska, kakor se je to zgodilo glede obljubljene kmetijske šole v Št. Juriju. Vlade so pa vse jednake glide Slovencev, bodisi v Gradca ali na Dunaju. Torej kakor sam že zgoraj omenil, je bilo pri zborovanju v Globokem glede prepotrebne šole v govoru omenjeno, ter je tudi govornik odločno zahteval ustanovitev slovenske kmetijske šole za Spodnje Štajersko. Kako potreben je ta učni zavod, je pokazalo hrumeče pritrjevanje govorniku mnogobrojne množice kmetov. Toraj opozarjamo gospode poslance, da pri prvem zasedanju deželnega zbora spravijo to zahtevo na dan ter tudi delujejo na to, da se obljuba za gotovo spolni. Nadalje so tudi zborovalci predstavljali, da ako ni posestvo, ki ga je deželni odbor kupil, sposobno, naj se taisto proda ali če He, naj se porabi za kaj drugega. Kupi se naj kie drugje v pripravni legi ležeče posestvo, in takih je dosti na Spodnjem Štajerskem, posebno ob Savi ležeči kraji, kakcršni so od Ssvnice naprej do Brežic in do Dobove." Ti kraji so tako pripravni, posebno na Vidmu, kjer je tudi bližnji vinorodni Sremič in Libna, da si bolj pripravnega kraja ne more nihče želeti; kajti tam je v obližjn Sava, ako bi se ob priliki in suši voda potrebovala, tudi je tam že'eznična postaja ter najboljša zemlja za vrie in sadonosnike, a v Sremču in Libni najboljše lege za vinograde, toraj z eno besedo vse v največji in najboljši meri ležeči kraj, sposoben ¿a kmetijsko šolo. Bii je tndi predlog na zborovanju za videmski okraj povoljno sprejet. To za danes! Opozarjajmo vlado na njeno dolžnost glede nas, deluj mo skupno na shodih in političnih zborovanjih na to, da se bodo tndi naše opravičene zahteve izpolnile, posebno glede ustanovitve kmetijske šole na Spod. Štajerskem. Kmečki prijatelj. b Od Sotle. Hvala Bogu, dežja smo dobili, ko bi le sedaj lepo toplo vreme nastopilo. Kakovost letošnjega vinskega mošta utegne biti izvrstva; tndi cene bodo gotovo visoke, ker je staro vino vse razprodano. — Po blagoslovljenju brežiškega mosta je v Dobovi, osobito v Vel. Obrežu zelo grmelo in treskalo. Poštene narodne žene in matere so zaropotale b svojimi možmi in sinovi, ki so se vrnili iz Brežic, kjer so kot ognjegasci par dni nemčnrjem tlako delali. Možje, kje je vaš ponos? Ali bodete fes morali z vašim ženstrom obleko menjati? Po-»lednje je vsaj narodno. Istotiko čudno-žalostno Hogo je igral bizeljski župan. Ubogi Bizeljanci 1 Drobtinice. Velikansko zborovanje na Velehradu. Na Velehradu sta bili dve velikaaski zborovanji katoliško narodne stranke moravske, ki so se je udeležili številni Slovaki iz Ogrske. Zborovanje je bilo obiskano v prvi vrsti od kmetov, organiziranih v , Katoliški kmečki zvezi čehomoravski". Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se pošlje papežu v Rim sledeča brzojavka: „ Trideset tisoč zborovalcev na Velehrada prosi sv. očeta, naj z očetovsko ljubeznijo varuje katoliške Slovake na Ogrskem ter jih brani proti preganjanju cd strani ogrske vlade m madjarskih škofov". Narodno gospodarstvo. Gnojenje z umetnim gnojilom. „Kdor dobro maže, dobi o vozi", pravi pregovor; in ravno tako re-niúno je: ..Kdor dobro gnoji, pridela dosti in dobrega blaga". Le tistim kmetom bo mogoče se pod današnjimi razmerami držati, kateri bodo na malem prostoru veliko več in boljše blago pridelali, kakor nekdaj. Marsikateri si "hode mislil, naši predniki niso poznali umetnega gn ja ne nobenih drugih novotarij, pa so več in boljšega bl&ga pridelali kaki r mi. To je lahko bilo nngoče- Po eni strani imamo danes mnogo škodljivca?, katerih nekdaj ni bilo, po drugi strani pa naša zemlja pred davnimi leti še ni bila tako izsesana, kakor je dandanes. Rastline ne zrastejo iz nič, ampak njim je treba živeža, ker one tudi jejo in sicer Čisto gotove snovi, (d katerih nas najbolj zanimajo duiec, kali in fosforova kislina. Ce bi bila v zemlji še tako velika zaloga teh imenovanih snovi, pa ča mi leto za letom iz njive in travnika več vzamemo, kakor potem v podobi gnoja nazaj povrnemo, je čisto naravno, da zemlja od leta do leta manj rodovitna postaja in mi z vsem našim trudom le pičle in slabe pridelke dosežemo. Posebno zanemarjeni so v tem oziru naši travniki. Njivo, tisto še kmetič gaoji. Zikaj? Zato, ker on ve, če bi tri leta koruzo na eno njivo sejal, pa nič ce gnojil, bi mu nič ne zrastlo. Travnik pa nič ne gnoji — pa le vsako letp kosi, zakaj bi ga toraj gnojil. Kosi zares, pa kako malo je sena in otave, in še to kar je, je za vzgojo mlade živine kaj malo vreč'no. Ša enkrat, celo dvakrat toliko krme bi na istem travniku pridelal, če bi ga redno dobro gnojil. Zatorej naj nobenemu v glavo ne pade, travnik dokupit z namenom, da bode j»otom lahko eno živinče več redil, dokler nima svojih domačih travnikov v najboljšem stanju. Mi bi radi, da bi živina hitro in velika zrastla. Kakor rastline ne zrastejo iz nič, tako tudi živina ne more napravit mesa in kosti iz nič, ampak iz redilnih snovi, katere so v krmi. Razvidno je toraj, če hočemo vzgojiti lepo vzraslo živino, ji moramo pokladati tečno in redilno krmo, če hočemo pridelati tečno in redilno krmo, ne smemo zanemarjati naše travnike. Razven da jih sušimo, če so mokri, grmičovje iztrebimo, mravljinjake odstranimo, pobranamo in mahu otrebimo — jih moramo gnojiti, da ne bomo pridelali samo tiste malovredne krme, katera živini samo veliki trebuh napravi, ampak da bomo pridelali tisto tečno in redilno krmo v obilnejši meri, katera živini napravi dosti kosti in mesa. Jesen je pravi čas za gnojenje travnikov s Tomaževo žlindro in z kajnitom. Sto kil, to je ena vreča Tomaževe žlindre, ima samo 16 do 20 kil vsebi tiste saovi, katere mi kupimo, to je fosforove kisline, vse drngo, to je okoli 82 kil, so za nas smeti. Tomaževa žlindra v celih vagonih pride eden atot na 70—80 vin. ceneje, kakor če se na drobno kupi. Ker se jo pri nas že precej veliko porabi, poživljam vse gospodarje v Savinjski dolini in one ob železničnih postajah Celje, St. Jur in Konjice, kateri so namenjeni letošnjo jesen svoje travnike s Tomaževo žlindro gnojiti, naj jo nemudoma pri meni z dopisnico naročijo. Da se delo olajša, naj po mogočnosti z enega kraja eden naročila nabere in meni pošlje. Na tak način dobimo žlindro naravnost iz tovarne in zato ceneje. Ceno ne vem čisto natančno, stala bode na postaji Celje okoli 6 K 50 vin. eden stot. Kakor hitro bode za eno pGStajo naročil za eden vagon, bode takoj naročen. — Franc G o r i č a n, kmet. potovalni nčitelj, Maribor. Rečici. Dotična je šla ob 3. uri iz hiše ter se ni več vrnila. Sodi se, da je zabredla nesrečnica naj-brže v mimo tekočo Savinjo ter ondi našla smrt. Komur bi bilo kaj znano, kje se nahaja oca, oziroma njeno truplo, prosi se, da to sporoči nemudoma skrbečemu soprogu. Utonil je 16. t. m. 52 letni hlapec Franc Ostruh pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v potoku Radolna. Napil se je žganja, ki ga je vrglo v potok, kjer je našel nesrečno smrt. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Piše se nam: Občinski zastop je v svoji seji dne 16. sept. 1.1. sklenil soglasno in odposlal državnim poslancem sledečo resolucijo: Občina Nova Štifta izraža svoje ogorčenje nad brutalnim preglasovanjem Slovanov v odseku za volilno reformo; obžaluje, da se hoče s krivico postaviti temelj novemu volilnemu redn in poživlja V8e slovenske državne poslance, naj odločno z vsemi močmi, četudi z obstrukcijo, preprečijo, da bi postal ta načrt postava volilnega reda, ki pusti stotisoče Slovencev brez zastopstva in ki velike slovenske trge izločuje iz mestno-tržke volilne skupine ter jih nadomešča z nemškimi gorskimi vasmi. Ako bi se pa vendar zgodilo, poživljajo se vse slovenske občine, ustaviti takoj vsako delovanje v prenesenem delokrogu. N» Štajerskem zahtevamo 8, na Koroškem 2 državna slovenska poslanca. Zahtevamo tudi, da se sestavi za slovenske trge iu mešana mesta na Štajerskem poseben slovenski mandat za državni zbor. Železniška nesreča na Koroškem. Kakor poročamo ▼ „Našem Domu" sta. trčila na Koroškem med Porečami in Krivo Vrbo dva osebna vlaka. Prve vesti o nesreči so bile pretirane in napačne. Strojevodja Honke ni umrl. Duhovnik, ki je našel smrt pri tej nesreči, ni prof. Kočh, ampak neki duhovnik iz Ogrskega. Mrtvi sta torej samo dve osebi, 32 pa ranjenih. Tudi strojevodja Kraner ni mrtev ampak samo hudo ranjen. Tržne cene v Maribora od 8. septembra do 15. septembra 1906. Živila od ¿Lo 100 kg E h K h PSinict ..... 15 20 _ _ 13 80 — — 15 20 — — 15 — — — 16 — — — vi-OiO...... 16 — — — ajda...... 16 — — — 4 40 — — 5 60 — — 1 kg — 80 — — — 52 — — — 48 — — — 7 — — — 40 — — surovo maslo . . . 2 — — — 2 60 — — ipeh, svež .... 1 60 — — selje, kislo .... — — — — repa, kisla .... — — — — 1 lit. — 20 — — ■metana, sladka . . 1 72 — — „ , kisla . . . 1 80 — — 100 glftv — — — — 1 kom. jajc« ...... — 6 -, Najnovejše novice. Osebna vest. G. Ant. Avsec, avskultant v Kranjn, je premeščen v Kozje. — Vodja zemljiške knjige Senekovič v Mariboru je šel v pokoj. — Poštna odpraviteljica gdč. Julijana Plan ker v Laporju je prestavljena v IKfendorf. Izgubila se je v noči od 17. t m. slaboumna žena posestnika in gostilničarja v Letušu pri Loterijske številke. Dne 15. septembra. Line .... 65, 57, 46, 55, 79. Trst .... 46, 49, 75, 36, 62. Društvena naznanila. Sv. Anton v Slov. gor. Veselica ne bo 23. septembra, ampak 80., to je zadnjo nedeljo tega meseca. Čebelarska podružnica pri Sv. Benedikta v Slov. gor. priredi v nedeljo 80. sept. ob 8. uri pop. v šoli poučen shod, na katerem bo poučeval o čabelarstvu čeb. pot. učitelj J. Jurančič. Čebelarji beuediškl in sosedni, pridite vsi poslušat! Starotrška dekleta priredijo v prid bralnemu društvu dne 30. sept. v Narodnem domu v Slovenjgradcu veselico z zanimivo igro „Lurška pastarica". Na vzporedu je tudi petje in tamburanje. Želimo tudi, da bi nas vrla dekleta iz Št. Ilja in Šmartna v obilnem številu posetila. Zičetek ob 4. uri popoldan. K obilni udeležbi uljudno vabijo dekleta starotržka. Bralno društvo pri Sv. Ani na Kremberga ima v nedeljo 23. t. m. po večernicah pri g. J. Kramberger svoj občni zbor. Priredi se ob enem veselica, pri kateri se bo predstavljal igrok&z „Dan sprave". Med posameznimi točkami svir» Koc-mutova godba. Vstopnina za sedež 20 kr. stojišče 15 kr. Bralno društvo za ljutomersko okolico ponovi dne 80. t. m. po večernicah igro „Eg ptovski Jožef" v veliki dvorani g. Iv. Kukovca. K obilni udeležbi vabi — odbor. Rogozniški fantje najuljudneje naznanjajo, da se veselica, nameravana v nedeljo 16. s«pt, vrši zaradi slabega vremena v nedeljo dn* 28. sept. z istim vzporedom in ob istem času pri vsakem vr«m*nu v prostorih g. Bračiča v Novi vasi. Dejstvo, da nam je slabo vreme 16. sept. skazilo veselico ter da nam oblastva nasprotujejo, nas sili, da vse zavedne Slovence vabimo k obilni udeležbi, da se vsaj stroški za veselico poravnajo. Rogozniški fantje. Braslovče. V nedeljo ,23. kimovca ob 3. uri popoldan v gostilni g. Vrankovič ima Žalski Sokol ustanovni občni zbor braslovškega odseka. Vabimo Vas zavedne Braslovčane, Pol-zelani in okoličane na to našo ustanovno občno zborovanje, podpirajte nas v našem sokolskem delu, da postavimo tudi v Braslovčah trden temelj Sokolu, kateri naj bode jez proti nemčurstvu, katero se vidno razširja v sosedni Polzeli, da bodemo potem trdno prodirali in varovali ta krasni del Sav. doline, in ta osvoboditelj naj bode Sokol Žalski, z odsekom v Braslovčah. Naj toraj nobeden narodnjak ne izostane, vsa-cemu naj bode geslo: „kdo Slovenec, ta Sokol". Na zdar, pripravljalni odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi vasi priredi v nedeljo dne 30. septembra 1.1. v gostilni g. F. Vedenika v Št. Pavlu pri Prebolda veselico s sodelovanjem šentpavelske godbe. Vspored: godba, petje, srečolov in šaljiva pošta. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Bralnemu društvu na Dobrni so darovali p. n. gg. J. Košar iz Galicije večje število knjig, srbski duhovnik J. Kuzmanovič iz Banata 10 K, T. Ogrizek |iz Sv. Križa pri Slatini, A. Božnik in J. Božnik iz Dobrne po 5 K. Vsem blagim podpornikom izreka najtoplejšo zahvalo odbor „Bralnega društva na Dobrni". Družbi «v. Cirila in Metoda so od 1. do 31. julija 1906 poslali prispevke in darila n. n. gg. in društva: Podružnice: moška v Trbovljah 182 K 27 v; v Ljutomeru ob blagoslovljenju križa pri Vršiču v Stročji vasi nabranih 6 K. Občina: Sv. Ropert pri Št Juriju 5 K. Tvrdka G. Auerjevih dediči v Ljubljani od družbinega piva Sol K 12 v; Uroš Kersnik od družbinega šampanjca 86 K 88 v; Tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani 479 K 60 v. Razni: pevsko in tamburaško društvo „Zvon" v Trbovljah po g. Persoglio nabranih 14 K 20; za „Veselovo knjižnico" 82 K 30 v; za narodni kolek 89 K; za 18 družbenih koledarjev 20 K 50. Llstnloa uredništva. Sv. Duh v Ločah: Blagovolite nam rajše napisati kratko razpravo o tem predmetu, da jo prilično objavimo. Ni vredno, se z ono osebo javno pričkatil — Mala Nedelja: Naznanite to sodniji, za nas je prenevarno 1 — Grega: Raz-žaljivo in nas spravi na zatožno klop. Oprostite! — Gode-marci: Ali je to šala ali je resnica? — Veliko kača v ljut. šumah bomo ob priliki porabili. Hvala 1 — Zagreb: Hvala, porabimo prihodnjič. — Pesje: Porabimo v prihodnji številki, Vi malo prehudo pišete. Pozdrave. — Družmirje: Prihodnjič. Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Istotako. — Grušova: Oprostite, da tokrat nismo prinesli, prihodnjič gotovo. Pozdrav». — Planina, Sv. Bolfenk v Slov. gor., Grotenhof, Ptuj: Za to številko prepozno 1 Dr. Bergmann, Maribor, se je povrnil Vsaka beseda atan* 2 v. . Najmanj« objava 45 v. MALA OZNANILA Vaaka balada, atan* 3 vin. Vsaka beseda * stan* 2 v. Večkr. objava po dogovora. Ti irserati se sprejemno samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. Znano po oonl se kupi vse rezno blago, zgotnvliene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska ulice 4. 608 6 Dijake ali dijakinje sprejme na stanovanje ali pa tudi na hrano urad-nikova udova Lujiza Sivka, Maribor, Koroška cesta 17. 585 2 Hiša se proda po zelo nizki ceni z dobro najemnino in lepim vrtom tik cerkve s.'. Jožefi pri Mariboru. Naslov pri upravništvu. 527 2 Majhen, dvojnovaljčnl stol (Doppelwalzenstuhl) za pšenico in koruzo popolnoma izmleti je na prodaj za 200 kron pri M. Korošcu, Sv. Lenart v Slov. gor. 589 1 10 odstotkov popusta dovoli n* naročila s Štajerskega in Kranjskega v korist dijaški kuhinji v Mariboru oziroma v Ljubljani „Delavnica umetnih cerkvenih del Konrad Skaza, St. Ulrich Grelen, Tirol". Ceniki, foto grafije, načrti in spričevala se pošljejo na zahtevo s povratno pošto. 441 4 Dva viniiarja, vsak z najmanj štirimi delavskimi močmi, ki razumejo amerik. trte, pridni in voljni, sprejme proti dobi plači R. Flick, Fram. Vpraša se pri lastniku ali pa pri g. Juhartu v Slov. Bistrici. 612 1 Učenca sprejme takoj J. Lančič, klepar v Gomji Radgoni. 591 2 Močen mizarski učanac in en pomočnik se takoj sprejmeta pri A. Viher, mizarski mojster, Maribor. 618 3 Služba oerkovnika in organlsta je na Viduiu ob Savi razpisana do 1. oktobra 1906. Prednost imajo, kateri so izurjeni v kakem rokodelstvu. Cerkveno predstojništvo Videm. 593 2 Staro železo, baker, mesink, svinec, cin, cink kupuje po najboljši ceni Alojzij Riegler, ključavničarski mojster, Maribor, Fl3ssergasse št. 6. 309 1—21 Mizarskega pomočnika takoj sprejme Jožef Brelih, mizar v Ribnici na Pohorju, Štajersko. 607 8 Za svojo se da 8 mesecev stara deklica dobrim ljudem. Kdo, pove upr. 594 1 Dijaki se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano pri slovenski družini brez otrok. Naslov: Urša Guser, Maribor, Tegetthoffova ulica 89 (na dvorišču.) 562 1 Služba organlsta in cerkovnika pri Sv.Ruperta nad Laškim je razpisana. Nastop 1. oktobra 1.1. 622 2 Hiša s 5 stanovanji, branjarija z blagom, vrt, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, se po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru. Več pove posestnik Franc fierič v Studencih, Lem-baška cesta 71. 572 8 Gostilna, dobro idoča, z mesarijo in 17 oralov travnikov, se proda ali da v najem pri Sv. Marjeti v Slov. gor. Vpraša se naj F. Wagrandl, Maribor. 610 8 • Za samo 1000 gid. naplačlla se proda iepo 8 oralov veliko posestvo z hišo, viničarijo, gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, z opeko krito, velik sadonosnik, krme za šest krav, poldrugi oral amerikanskih nasadov, 45 minut iz Maribora, za nizko ceno 7500 gld. Ostalo se plača v obrokih. Natančneje se izve pod: M. B. Maribor, poste restante. 561 1 Gostilna, dobro idoča, z mesarijo in 17 oralov travnikov, se prod« ali da v najem pri Sv. Marjeti v Slov. gor. Vpraša se naj F. Wagrandl, Maribor. 576 1 Novozidana hiša, enonadstr., lepa solnčna lega, 6 sob, 4 kuhinje, velik vrt, lepo gospodarsko poslopje, se proda za 6500 gld., hranilnice je 4000 gldi Proda se takoj radi bolezni. Oberrothweinerstrasse 68. I. vrata 4. Maribor. 620 1 Za krojače In šivilje priporočam vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po nizkih cenah. Pojasnila daje pismeno ali ustmeno Ivan Keček, krojaški mojster. Senik. P. Sv. Tomaž pri Ormožu. 3 Hiša se proda po nizki ceni s 6 stanovanji, velik hlev za 8 goved, svinjski hlevi, svinjska kuhinja, klet, vrt, četrt orala njive, studenec, mesečna najemnina 49 K, v Studencih pri Mariboru. Več pove Franc Cerič, posestnik v Studencih, Lembaška cesta 71. 573 3 Zanesljiv oskrbnik ali šafar, oženjen, dobro poučen v mlekarstvu in vinogradništva, se sprejme na graj-ščinsko posestvo do 25. sept. Ponudbe sprejema do 25. sept. Jakob Zem^jič, Radenci. 692 1 Pritlična hiša za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 1-8 Enonadstropna hiša z gospod, poslopjem, na Sp. Štajerskem, blizu cerkve, posebno sposobne za penzijo-nista, dva vrta za zelenjavo in sadonosnik, se po ceni proda. Kje, pove upravništvo. 576 1 Učenec iz boljše hiše, z dobrimi spričevali se vsprejme v trgovini a mešanim blagom F. Kodrič v Framu. 624 2 Hiša na periferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi prostori, tudi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pov* uprav. 678 1-8 Kovaškega učenoa In pomočnika sprejmem takoj. Učenec mora biti 14—16 let star. Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 618 2 Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem meBta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 1-3 čevljarski učenec se takoj sprejme pri Antonu Koren, Mlinska ulica 7, Maribor. Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozatjem posestnike, ki ne morejo dobiti daJjših debel iz svojih gozdov, Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 1—14 Viničar, priden, zanesljiv, ki se razume na gostilno, se sprejme. Franc Muršec, Viktringhofgasse 28, Maribor. Dva konja z opravo in vozom se po ceni prodata v Mariboru, Koroška ulica 47. 683 1 Za Marijine družbe j* dobila prodajalnica Cirilov* tiskarn* krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi = vsakovrstne drug* svetinj*.- Slikarsko in pleskarsko = obrt == sem otvoril v I2Za,rčo^7-ini 8G kar slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice nljudno naznanjam in se priporočam v obilaa naročila. 619 1 FRANC DIVJAK. Stanovanje: Plarrhofgasse 7. 01 ATirMPTI Zahtevajte vedno in OLUVmM! povsod le najboljše vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Tovarniška zaloga 484 2 kmetijskih strojev Konrad Prosch v Mariboru, Viktringhofgasse priporoča - svoje nove izboljšane - č - ^^ - ^ gepelje, mlatinice Ä3; rezalnice " 55 trijerje, sekalnice * • Za vse se jamči! Slovenske oenlke na zahtevo zastonj! Vsaka slovenska gospodinja rabi samo slovensko cikorijo v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katero izdeluje in prodaja „Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani". : Y se ure so : natanko pre-: skušene! : BSBBHHB^^BHHI Jamčeno več let! : Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od Bid. 3 80 naprej Srebrna anker ISSMJS. 5"50 naprej 1-2 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. 615 3 Oznanilo. Št. 34915. II 5535. Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfn in Brucku ob Muri bodeta prodali štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni 1906 oziroma spomladi 1907 skopaj 53.200 komadov nižje zaznamo vanih vrst jablan in hrušk in sicer se bode oddalo 3 četrtiike te cele množice samo štajerskim kmečkim posestnikom po znižani ceni od 70 vin. za drevesce, eno Betrtinko pa nekmečkim posestnikom po tržni ceni od 1 K 20 vin. Troški za zamot*nje in pošiljatev se prištejejo k računu. Na Gornje Štajersko se bodo prodajala samo jabolka teh le vsst: 1, 2, 4, 11 in 12, hruške samo vrste 1, 2, 3 in 9. Naročila naj se pošiljajo do konca decembra 1906 na deželni odbor, katerim mora biti priložeio županovo potrdilo, da je naročitelj kmečki posestnik v dotični občini. Kdor potrebuje drevesca zato, da je vsadi v jeseni 1906, mora to v prošnji jasno povedati in dati naročilo do konca oktobra. Prošnje se bodo reševale, kolikor bo zaloga zadostovala, po vrsti, kakor bodo prihajale. Več kakor 120 komadov se ne bo oddalo enemu posestniku in bode posestnik obvezan prejeta drevesa vsaditi na svoji lastnini. Drevesa se oddajo samo proti plačilu v gotovini. Zaznamek jabolk in hrušk, katere bode prodajala deželna sadna drevesnica v sadni dobi 1906/1907. Zaporedno število I. Vrsta jabolk a) v Glei8dorfu b) v Brucku j« nd M .M O > ■ srednje visoka debla v o'P *A «< m o JU o S M ~ KO w> visoka debla srednje visoka debla i pritlikovsko grmiško drevje 1 __ _ 540 110 60 2 — 15 25 1120 75 320 3 Kardinal plamenčast .... 235 142 30 950 300 440 4 100 — 30 1070 700 30 5 Ribstonov pepinek..... 277 100 65 780 500 20 <6 Landsberški kosmač .... . — t — — 700 390 — 7 Dancigsko, Kantovo jabolko . — — — 800 140 150 8 Ramena žlahtnica ..... — — ■— 800 60 100 9 Zimska zlata parmena . . . — — — 660, 360 l£0 10 Prinčevo jabolko..... — — — 315 70 — 11 Št«jerski zimoki mošanci . . 3230 285 — 230 70 — 12 825 100 290 , — — — 13 Kanadski kosmač..... 4640 972 335 — — ■ — 14 802 70 400 — — — 15 Baumanov kosmač..... 370 120 — — — 16 Damasonov kosmač .... 142 65 30 — — — 17 Prestolonaslednik Rudolf . . 265 115 85 — — — 18 Londonski pepinek .... 663 65 176 — — — 19 Renski debeli bob..... 2580 230 — 4320 780 — 20 Ccxov oranžni kosmač . . . 130 — — — — — 21 Huberjeva moštovka .... 760 25 — — — — 22 Rudeča lisasta lesnika . . . 14 — — 2300 200 — 23 Rumeni poletni kosmač . . . — — — — 15 — II. Vrsta hrušk. 1 Dielova maslenka..... 290 60 450 370 80 160 2 Siegelova maslenka .... 249 100 20 — —i — 3 Sterkmanova maslenka . . . 226 — 37 — — — 4 Hardenpoutova zimska maslenVa 615 60 136 — 160 — 5 Dobra Luiza-Avrancheska . . 445 80 330 700 430 6 Zimska dekanova ..... 605 98 205 — 7 Salcburška hrnška .... 120 50 — 735 215 300 8 Oliver de Serres-ova hruška . 55 35 — — — 9 Pastorka........ — 25 76 150 160 — 10 Postrvovka....... — 20 25 — — — 11 Josipinica Mechelnova . . . — — 115 — — — 12 Jelenka........ 330 15 — — — — 13 Weiler-jeva moštnica .... 2120 320 — 3100 200 — 14 Boscova podolgovata hruška . — — — 375 325 60 .5 Williamova kristijanka . . . — — — — — 40 V GRADCU, dne 7. septembra 1906. Štajerski deželni odbor. Karol Kociancič *mMMtti m°jstčr Maribor, samo Scliillerstrasse 25 priporoča svoja 484 4 kamnoseška in podobarska dela za cerkve in druge stavbe, zidanje žrfi. "Velika, zaloga nagrobnih kamenov. . . .TVajnižje cene. = - Dobro idoča = gostilna se da v najem zraven je tudi lahko trgovina z mešanim blagom, poleg okrajne ceste, pri farni cerkvi. Iztoči se lahko ma leto 20—25 polovnja-kov vina, tokle pa tudi 10 do 15 polovnjakov. Več se izve pri Posojilnici pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 570 i Načelstvo. Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Podobice male in večje, zobeaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru.' Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnčm muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne 1 ter vsake delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 4 Kmetijsko društvo pri Sv. Emi bode imelo v nedeljo dne 7. oktobra 1906 ob 4. uri popoldne izvenredni občni zbor. Dnevni red: 1. premenitev pravil: 2. volitev nadzorstva; 3. slučajnosti. Ce bi ne bilo zadosti udov ob 4. uri, sklepalo se bo ob 5. nri ob najmanjšem itjvilu. SV. EMA, dne 18. septembra 1906. F. Kužnar, Val. Voga, tajnik. 623 1 načelnik. Slovenci! Slovenke! Kupujte in zahtevajte povsod odločno domače blago v korist družbe sv. Cirila in Metoda kot pivo, peresa, svinčnike, svalčične papirčke in ovitke, voščilo za čevlje, šampanjec, cilindre za svetilke, platno, pisemski papir in pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda. •I i« I« Želodčne kapljice (z zaščitnim znakom sv. Marka.) 500 let je že stara lekarna, kjer se izdelujejo po preizkušenem zdravniškem navodilu želodčne kap-1J lee l vedno le posle-dloa slabe prebave in vsied tega tudislabe tvo- rltve krvi. — Tt kapljice nčinkuieio posebno ob pre-hlttjenju želodca oslablje-nju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtjem ter pomanjkanju teka. ZAKONITO ZAJAMČENO. ! Izvleček iz prostovoljnih sahvalnic, ki mi dohajajo vsaki dan: Z Vašimi Modčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od do'go-letne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 ducata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT. krojni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posti t n ¡k na Dunaju Wiedjier Hauptstr, Želodčna kapljice se poSilj^jo: I ducat (12 staklanlc) po *■— K. 3 ducat« (36 steklonlo) po II'— K. 5 ducatov (60 staklenlo) 17-— K. prosto zavoja in poštnine, ako se poS^je denar naprej ali po poštnem povzetju — Razpošilja samo GRADSKA LEKARNA, ZAGREB __ 853 17—20 Trg sv. Marka št. 68, poleg oerkve sv. Mark». in| m Ysem cenjenim kiipovalcem priporoča se nova in najcenejša trgovina I OZOr! z modmm' s^knenim, volnenim in platnenim blagom w ]ia]i0r z raznjmi olilekaml za dečke ia» ^oipode« Grajski trg 2 M, £. Šepe©f EUaribor9 Burgplatz 2 ........... .., = (v lastni hiši) -—— — K bližajočemu mrzlemu času priporočajo se posebne novosti zimskih izdelkov za vsakovrstna oblačila, tudi odeje in . 519 n koče, sukneni, volneni in štrikani robci, perje za blazine itd. Za prečastite gospode katehete jako ugodno urejen Ročni za pi sn i k je založila tvrdka J. Kraj««? m si. v Rudcifovem (Novo mest»), lastnina „Kit. tisk. društva v Ljubljani". S tem ročnim katalogom se je popolnoma ustreglo splošni želji vseh slovenskih gg. katehetov. Zapisnik obsega zraven navadnega imenika tudi imenik učencev, ki se pripravljajo za prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo, potem kalendarij in nekoliko perforiranih praznih listov za opombe. Ker je tudi zelo lične in prikupljive oblike in vezave, je tedaj ta ročni zapisnik vsega priporočila vreden. Dobiva se v treh izdajah: za 250 uSencev po K 150, za 3S0 nč ncev po K 1-70, za 460 učencev po K 1 90, za poštnino 10 M"n. več. Za večjo množino učencev se veže točno po predpisu in po primerni ceni. Nova lesna trgovina tik mesta Maribora v občini Karčovin b. št. 138 na cesti, ki vodi proti Oradcn, In tik gostilne „Taferne". Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, katera bodem izvršil v največjo zadovoljnost cenjenih odjemalcev. V zalogi bodo deske, krajnlki, late 1 t, d. ter pozneje bukova in Jelova drva, pod zmernimi cenami. Ivan Lamprecht, trgovina lesa. Podpisani I. Lambrecht ml. si dovolim naznaniti, da sem -S svetlobni slikatelj (fotograf) in se priporočam za izdelovanjo vsakovrstnih slik. Slikat hodim samo na dom, *Vo me kdo zahteva, ca svojem domu ne slikam, Priporočam se posebno trgovcem za izdelovanje razglednic od najpriprostejše do najfinejše. 16 po obsežnosti slik. — Se priporočam za mnogobrojna naročila 617 3 Ivan Lambreoht ml., fotograf. Priporočilo. Gospodu Josipu Filaču, zdelovatelju vsakovrstnih ročnih harmonik v Slov. Gradcu, izrekam popclno priznanje za poslano štiriredno harmoniko. — Ista jo solidno delo, lahka, tr ptžaa, najčisteje ubrana, ter pri vseh najboljših lastnostih jako po ceni, tako da prekosi gotovo vse najboljše izdelke različnih tvrdk. Zgoraj omenjenega izdelo-vatelja harmonik najtopleje priporočam vsakemu, ki si hoče omislili novo harmoniko. Kozje, 15. septembra 1906. Josip Osojnlk, Fr. Guček. igralec. 609 1 Stefan Kaufmann, trgovec z železnino v Eadgoni 595 b priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. STRI» kupuje od danes n*prg vsak' množino in plača 60 vinarjev za kilogram JOŽEF UlIFEli lecetar Maribor, Viktringhofgasse. Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na .'. edino hrvatsko varovalno zadrugo .•. „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ---Zagreba ===== Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Korofikem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Maribora, Koroška cesta štev. 9. .-. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 51—47 M Ali že veste? U škapulirji svetega Duha, Srca Jezusovega, Brezmadežnega Spočetja, Kar--- melske Matere božje. - Po nizki ceni jih prodaja: trgovina Cirilove tiskarne, Maribor, koroška cesta 5. Tamkaj se dobijo ludi: podobice, rožni :: venci in vsakovrstne svetinje II II I! II II II Zoper ogenj in vlom varne blagajne in šivalne stroje kupite pri meni najceneje. || |j || || || 09 JS s >u o E 0) L Zanesljivo najboljše poljedelske stroje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle), slamo in reporeznice priporoča v bogati izberi trgovina Vi ^elCKiiiito „MERKUR" P. MAJIIIČ, CELJE ter» pošija na željo cenike zastonj. Najboljša in najcenejša umetna gnojila Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit ============ so T7- zalogi. ' Lepa izbepa kuhinjske posode iz čistega nikla in zdravniško priporočena. JF O 3 &> r+ 3 (O ■c S" s te i—« o cw || || || Traverze, cement, železo za cevi, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, sesalke in vodovodne naprave || || || -t-U.