282 številka.
Ljabljana, v ponedeljek 7. decembra 1896.
XXIX. leto.
SsfeMa vsak dan So-\, ^' -asi nsdsl}* i.) prai ter velja po poŠti prejoman sa avstro-ogerske de£*l* wa veo leto 15 gld., en poPleta 8 gld. ea"Cetrt leta 4 gld., sa jeden ■MM 1 g*& f:0 kr.—     F..f r.bijano bres pošiljanja na dom sa vođ leto 13 gld., -.>. eetrt leta 8 gld SO kr , sa    i-meeeo 1 gld. 10 kr.  7* pofiil janje na dom računa mi po 10 ki
s* naeuvv. po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deiolo toliko ved, koliko; poštnina anasa. 7a osnsnils plaltajn s* od ttiriatopn* petit-vrote po 6 kr., ce se oznanilo j r-.i enkrat tiska, po b kr., 8c sa dvakrat, in po 4 kr., e> ae trikrat ali veffkrat tiska. Dopisi jiftj «v# i5"0i* f^&nkirati. — Rokopisi ro ao ? racajo. — Dredcifitvo in apravniitvo j« na Kongresnem trgn št. 12, Unravnilt?a ua) se blagovolijo pošiljati naročnine- reklamarMe, ornanils, t. j, kes admiriistratu r,t» stvari.
Zaradi jutrišnjega praznika izida prihodnji liat v eredo, dne 9. decembra 1896.
Proračunska razprava.
Vsakoletna proračunska razprava nima v nas tistega pomena, kakor v parlamentarno vladanih državah. Dočim je drngod ta razprava nekak obračun z vlado, je pri nas, največ vsled parlamectove «la-boeti, le prilika, da posamične stranke pojasnijo svoje staliSče glede vladnega e:stema sploh, da razlože svoje pritožbe in svoje želje.
Pomen letošnje proračuneke debate, katera so je začela v soboto, bede de manjši, nego v drugih letih, in to vsled splošnega političnega položaja. Z vlado sicer ni nobena stranka zadovoljna, a tolike nezadovoljnosti tudi ni pri nobeni, da bi se bilo vladi bati za budget. Zbornica ga gotovo odobri in celo tiste stranke, katere ro štejejo mej opozicijo-nalne, bodo skrbele, da dobi vlada večino. Razprava o proračunu je torej za vlado le formalnega pomena, toliko bolj, ker ve, d \ jej nobena parlamentarnih strank ne more delati posebnih ovir in sitnosti j.
Pa tudi za stranke same bo letošnja proračunska razprava kaj majhnega pomena. Nobena niti ne misli, da bi vlada tekom proračunske razprave razodela, kake namene ima za bodočnost, na katero stališče se misli postaviti in v katerem zmislu hoče voditi upravo. Vlada prikriva to jako skrbno, morda tudi danes še sama ne ve, kaj stori po zvr-šenih državnozborskih volitvah, saj je o izidu teh volitev vsako sklepanje sedaj nemogoče. Ni torej dvoma, da vlada tekom proračunske debate ce odpne noten*ga gumba svoje suknje, nego bo stranke mirila s povsem nedoločnimi in na nobeno stran ve-žočimi jo zagotovili.
Vzlic temu je neobhodno potreba, da tudi slovenski poslanci posežejo v proračunsko razpravo in tekom te razprave navedu in utemelje na vse strani slovenske Želje in zahteve. Le tistemu se odpre, kdor trka; a kdor molči, za tistega se nihče ne meni! Molčati v budgetni debati, pomeni toliko, kakor cdjenjavati od s\ojih tirjatev! Ne samo našim silno pozabljivim ministrom, nego tudi celemu parlamentu in občni javnosti treba v ime naroda klicati v spomin vedno resnično sliko o zatiranem
in nezakonitem položaja vsega slovenskega naroda. Tej sliki se od jedne do druge proračunske razprave jemlje pravi utis tudi po tem, da dobiva osrednja vlada, da dobiva javnost od nam nepri jaznih stranij neresničnih in pristranskih informacij o naših potrebah in razmerah. Tadi zategadelj mo rajo poslanci skrbeti, da podajo vladi pravo in živo podobo o teh razmerah in tako paralizujejo npliv dotičnih informacij.
V tem času, ko grof Badeni mora skrbeti za sestavo večine v poslanski zbornici, daje pa posebno zadnja budgetna debata pred novimi volitvami pri« liko, da se konštatuje in dokazuje nesoglasje mej obljubami in zagotovili ministerskega predsednika in mej dejanji posamičnih ministrov, zlasti pravosodnega in naučnega ministra glede na razne težnje naše narodne politike. To nesoglasje je toliko, da mora podkopati vsako zanpanje v ministerskega predsednika, ako bi imel še nadalje dopnšoati raznim članom kabineta samovoljno početje glede nas. Takšne vlade bi Slovenci v bodoče niti najmanj ne mogli več podpirati. Zastopniki našega in hrvatskega naroda stoje* sedaj na pragu Badenijevega kabineta. Povedo naj, da se težnje obeh narodov ae dajo ločiti od njunih poslancev: ali jih torej grof Badeni vzprejme z narodovimi zahtevami vred, ali pa ostanejo tudi poslanci zunaj bodoče večine. Kakšne so te zahteve, kolike so bile dosedaj prevare, to naj brezbvojbeno in odločno naglašajo bodoče dni in tedne naši poslanci!
Državni zbor.
£t Na I Min a j ti, 5. decembra.
V včerajšnji seji razpravljala je zbornica najprej o borznem davku, potem pa o Russovem nujnem predlogu, naj se dovoli svobodna kolpor-taža in naj se odpravi časniški kolek. Razprava o uredbi plač visokošolskih profesorjev in o Czarto-rvskega fidejkomisa je bila poslance tako utrudila, da jih ni borzni davek kar nič zanimal. Zbornica je bila slabo obiskana, pozornost poslancev je bila jako majhna. Ko se je na galeriii pokazala cela vrsta zalih deklet, hernalških iostitntk, so poslanci, na čelu jim „parlamentni gigerl" dr. Fournier, postali nekoliko živahnejši, a tudi to ni dolgo tra-
jalo, in zopet je zavladala prejšnja letargija. Da niso bili poslanci otrujeni, trajala bi debata gotovo več dnij, tako pa se je dognala v nekaterih urah.
Borza ima veliko grehov na vesti in zato misli vsakdo, da jo sme obsojati v peke), tudi če o borznih rečeh prav nič ne razume. Tudi v današnji seji je bilo slišati o najobsežnejši nevednosti kažoče trditve, katere je finančni minister primerno zavrnil. Zakon se je naposled vzprejel z malimi premembami. Vlada je dobila ž njim nov vir dohodkov. Nasvetovano je bilo, naj stopi zakon 1. julija 1897. v veljavo, a zbornica je to odklonila in odlečila, naj stopi v veljavo dva meseca po razglasitvi. Vlada koče čakati, da borzijancem volna vzras:1, da bi se striženje izplačalo.
Potem je prišel na razpravo Kusaov nujni predlog glede kolportaže in časniškega kolka. Predlog je preračunjen na teatraličen <fckt, podan je bil zgolj iz spekulacije in z ozirom na bližajoče se volitve. Russ je vedel, da je dunajska socijalno-politična stranka nameravala začeti akcijo za to, da je Pernerstorfor sam hotel staviti tak nujni predlog, in tisti Rnss, ki je 1. 1894. glasoval zoper tak nasvet, ga je zdaj sam sprožil!
Utemeljuje svoj predlog je rekel dr. Russ, da je svobodna kolportaža potrebna zlasti z ozirom na volitve, ker bi eicer agitatorji ljudstvo zapeljali, z odpravo Časniškega kolka pa bi se razvilo časnikarstvo in imelo za posledico procvit papirne in-dus trije.
Pravosodni minister grof Gleispach se je izrekel zoper nujnost, Češ, da je svobodna kolportaža fnndaraentalno vprašanje sedanjega tiskovnega zakona, da se z dovolitvijo svobodne in neomejene kolportaže popolnoma izpodbije objektivno postopanje. Glede Časniškega in koledarskega kolka, ki neseta državi 2,130 000 gld., jo dejal, da spada v resort tiaančnega ministra, da bo pa vlada gotovo rada sodelovala, če pride predlog v odseku na razpravo.
Baron Dipauli je nasvetoval, naj se obdavčijo ineerati, da se nadomesti odpadek, kateri na* stane vsled odprave kolka.
Za mladočeško stranko je govoril dr. P a ca k, kateri je opozarjal, da so prav tisti poslanci, ki so
Josip Stritar.
(T'rlg-oca.ona njeg-o-ve 6estđ.eoetl«taa.ico.)
Spisal Fran O o v 6 k a r. (Konec.) III.
Pred tremi leti sem ga videl prvič. Bilo je to ▼ »slovenskem klubu", ki je zbirališče večine starejših dunajskih Slovencev in literatov. V .klubu" se poje, igra glasovir, citra, včasih tudi tambura in pa — čita. Na .dnevnem redu* js bilo čitati: Josip Stritar, Olga, novela v verzih.
Dvorana je bila že dubkom polna, a še vedno "o dohajali stari in mladi Slovenci. Zmanjkalo je prostora, stolov, miz, iu odpreti so morali še sosednjo sobico.'
Vsi smo bili žs zbrani, samo Stritarja še ni bilo . . . Nu, določena ura še ni odbila, ko se odpro vrata, skozi n,'e pa vstopi srednje velik mož šibke rasti, bledih lic, polne, dvopolovne brade s sivimi nitkami in bujnih, neznatno meliranih las. Prvo pa, kar sem zapazil na njem, je bilo njegovo veliko sivo, os tro, a nepopisno prijazno oko.
] Po dvorani so zadoneli vskliki:   .Živel, Stri-
tar!" in nekateri so ploskali; on pa je nejevoljno zamahnil z rokami, naj mirujejo. In naglo je odložil, podal brzo nekaterim svojo roko — ne le tri prste — v pozdrav, poklonil se z rahlim usmevom, pa sedel na prvi, najbližji Btol . . .
In ko je postalo v dvorani tiho . . . smrtno tiho je moralo postati, sicer Stritar ne more čitati I ... ko je mirovalo vse, prav vse, razgrnil je Stritar pred seboj višnjev zvezek ... vsi njegovi rokopisi so višnjevi . . . odprl ga, pokosil pivo ter začel čitati.
Nekaj posebnega je Stritarjevo čitanje I Začne tiho, jedva slišno, njegov glas je skoro previsok, a mil, simpatičen, tvoje ubo prijetno, preprijetno božajoč . . . njegov glas je toli lep, da se moraš siliti, da ne poslušaš le njegovega glasu ter ne pozabiš pri tem vsebine. Ta glas pa postaja krep-kejši in odločnejši čim dalje čita; njegovo čitanje je Živo dramatično, utisljivo. Kakor me*d mu teko verzi, kakor mšd mn teče recitacija ; zadere se mu nikdar. Vender Stritarjeva govorjena slovenščina ni „salonska", nego preprosta, narodna, ne afektirasa, čisto dialektična. Zato pa je tem lepše, ntis njego vega čitanja tem celot nejši . . .
In tako je je čital Stritar naglo jeduo svojih najboljših in najoriginalnejših del, prvo novelo v verzih v slovenski literaturi . . . Tedaj sem ga videl prvič, seznanil se pa nisem: odšel je skoro takoj po berilu.
Drugič sem bil v njegovi dražbi, ko smo praznovali na Dunaji sedemdesetletnico Ivana Navratila. Znova nas je bila velika in vesela družba skupaj. Najbolj Šega v in dovtipen pa je bil tedaj slavljenec. Sedeli smo ta tremi dolgimi mizami, ki so bile postavljene v obliki podkve. Le tam zadej — v kotičku — je sta'a oeamela mizica. In prav tja je lel točno došli Stritar! —- Tiho in skromno je sedeli pri svoji Časi piva — jedva ga je kdo zapazil! — pazljivo poslušal govor dr. M. Murka, konci njega pa pristopil k velikošolski mizi ter izročil snopič listov s pesnijo prigodnico: „Ivana Navratilu za sedemdeseti god". Potem pa je šel hr/t) k Blavljencu, čestital mu kratko ter — izginil.
In še večkrat sem ga videl na slovanskih slavnostih: vedno je sedeM skrit pri svoji mizici, za Bvojim stebrom miren, tih, skromen in ponižen. Cim bolj ga poete na mira, tem veaelejših lic izgine takoj po koncertu. Poklonov, aailjivih nagovorov ali celo laskanja ne trpi od nikogar.   Skromen v
danes predlog sprožili, na čela jim dr. Rasa, glasovali I. 1394. zoper jednak predlog. Govornik se je izrekel zoper Dipaulijev predlog in naznanil, da bo njegova stranka glasovala za nujnost.
Na predlog posl. Schneiderja se je debata zaključila.
V današnji seji je zbornica najprej nadaljevala razpravo o Rassovem predloga.
Za poljski klub je grof Dzieduszvcki se izrekel sa predlog, Češ, še prorok ali apostol, ko bi prišel danes na svet, bi moral postati časnikar, ko bi botel storiti kaj koristnega za človeštvo. Na-cijonalec dr. Steinvvender se je izjavil zoper svobodno kolportažo, pač pa za odpravo časniškega kolka, Ha nek pa je zahteval, naj se podržavi anonsiranje.
Nekaj dobrih rečij je povedal Pernerstor-fer, kateri je pravosodnemu ministru očital, da sploh nima volje kaj storiti. Na Nemškem je dovoljena svobodna kolportaža, tudi objektivnega postopanja tam ne poznajo, a vzlic temu pišejo tadi radikalni listi povsem dostojno. Pri nas pa v naših razmerah mora politik postati nedostojen. Finančni minister je nedavno tega rekel, da ni patrijotično, če se lastna domovina zapostavlja za inozemstvo. Patrijot je tisti, kdor govori resnico, kdor z vsemi silami dela na to, da se odpravijo sedanje razmere, vsled katerih je Avstrija prišla na tisti nivo, na katerem se mhaja Turčija, če se izreče zbornica za predlog, mora skrbeti, da se tadi uzakoni in ne Bme proračuna prej dognati, dokler se to ne zgodi.
Posl. dr. Russ je pravosodnemu ministra očital, da že leto daij okljubuje reformo tiskovnega zakona, da pa še vedno nt nič storil. Opravičeval je nadalje svojo stranko radi glasovanja in zbodel Mladočehe, da ne nosijo vladnega križa tako odkrito in pošteno, kakor so ga nosili levičarji za časa Planerja.
Odgovarjal mu je dr. Kramar, a v polemiko je posegel tudi dr. Nitsche. Vprašanje, kdo je bolj vladen, Mladočehi ali Russova stranka, se v tej polemiki ni rešilo.
Levičar dr. Menger je govoril zoper po-državljeuie inseriranja in podpirala sta ga dr. Scheicher in dr. Kraus.
Pri glasovanja je zbornica na kolportažo nanašajoči se del Rassovega predloga odkazala tiskovnemu odseku, na časniški kolek nanašajoči se del pa proračunskemu cdseku, določivši, da morata oba odseka o predlogu poročati tekom 14 dnij.
Zbornica je potem začela razpravo o državnem proračunu za 1. 1897.
V imenu moravskih Čehov je govoril dr. Začek, kateri je rekel, da je jako karakteristično, kako se vbs stranke branijo suma, da so vladne stranke, a hočejo vender biti deležne vseh koristij, katere uživajo vladne stranke. Kak parlament je to, če se njega člani sramujejo suma, biti vladna stranka, a se vender ne apajo, to vlado odstraniti. Uzrok temu je, da imamo le nadri parlament in sedanje razmere Ha ne premene, dokler se ustavne uredbe ne postavijo na pedtago pravice, resnice in zgodovinskega stališča. Češko vprašanje je podrlo zadnja nainisterstva in podere tudi sedanje, če se ne loti
vedenju, skromen v toaleti in  skromen v besedah: tak je pesnik in pisatelj prvak, Stritar . . .
In v; ndi r se še nisem mogel osebno seznaniti z
njim.
Sedela pa sva često v kavarni vsak pri drugi mizi, Čitala sva  iste  časnike,   podajala si ceh) slo venske   liste  iz roke  v  roko,   a — poznala se nisva.
Ko pa 'in letos po leti potreboval nekih podatkov r.u BL§< Zvon", obrnil sem se pismeno do njega z vprašanjem : kduj ga morem posetiti, ne da bi ga motil? — In dobil sem odgovor, da me pričakuje Stritar as posebnim veseljem že prvo nedeljo popolu dne".
Stritarjeva hiša — lična vila z lepim vrtom — stoji daloč zunaj „mestau. Peljati sem se moral s tramvajem skoro pol ure po če m pa ee korakati dobro četriiuko! Dcspevši do vile, ki je obdana z železno cgrajo, sem moral zvoniti. Odpirat mi je prišla prijazna mlada ženska.
„Ali je gospod profesor doma?"
„Da zgoraj v svoji nobi ao!u
Torej v prvo nadstropje na zaprt hodnik z obešalniki za obleko in za — paško dvocevkol —
njega rešitve. Del češkega vprašanja je moravsko vprašanje. Govornik je obširno pojasnjeval nenaravne razmere na Moravskem in očital vladi, da ni Še nič storila, da jih odpravi.
Maloruski posl. Barvvinski je opozarjal na gospodarske razmere v Gališki, pojasnil kulturne zahteve bukovičkih Malorneov in zahteval, naj se v posamičnih ministerstvih nastavijo referenti malo-rnske narodnosti.
Posl. dr. Laginja je izjavil, da njegova etranka ne bo nasprotovala, če se bo za Trat kaj storilo, ali tudi Trst ne sme pozabiti, da je samo četudi lep gumb na velikem plašča, kateri je last našega naroda in te monarhije. Tržaške razmere je v bodoče s tega stališča presojati. V Trsta se kopičijo v nenavadni množini laški vrednostni papirji. Ako zahteva Trst drage železniške zveze z monarhijo, ima prav, a če bi ia svojega velikanskega imetja kaj storil zanjo, bi tudi ne storil nič napačnega. Pogoj vBakemu napredku ob Adriji je, da Trst ne sme imeti italijanskega značaja. Avstrijske vlade so storilo veliko napako, ko so italijanski živelj protežirale.
Posl. dr. Gregorec je obdolžil nemškolibe-ralno  stranko,   od  nje  odvisna   ministerstva in birokracijo,  da so krivi §  19. drž. osn. zak. še vedno   nima nikake veljave.   Govornik je rekel, da ne pozna nobenega živečega slovenskega okrajnega glavarja v slovenskem dela Štajerske in Koroške, kjer biva več nego pol milijona Slovencev, najbrž ni dobiti niti kakega slovenskega okr. komisarja.  V zadnjem časa sta se vršila dva slovenska ljudska shoda; k jednemu je prišel neki mladi grof, k drugemu neki stari grof kot vladni zastopnik, ali nobeden ni amel slovenske besede.   Neki sodni uradnik mora imeti slovar v rokah, kadar občuje 8 slovenskimi strankami.   Nekega kmeta je povabil neki  preiskovalni  sodnik na  Sp. Štajerskem kot pričo. Ker zna kmet le malo nemški, je prosil, naj ga Bodnik v slovenskem jezika zasliši.   Sodnik ga je ozmerjal, rekši „Kaj ste sem prišli, da bi huj-skali? Jaz vas hujskanja že odvadim! (čujte! Čujte!) Najboljše  intencije  ministerskega  predsednika se morajo razbiti ob sedanjem birokratičnem materijalu. Slovenci smo podrejeni štirim deželnim šefom, vsi eo nam nasprotni, dva sta celo naša odkrita sovražnika, namreč tržaški namestnik in koroški deželni predsednik.   D čim ti dež. šefi cesarju zveste Slovence zatirajo, rase vsled njih konivence irredenta italiana in irredenta teutonica. Na Štajerskem se je razvil  tak   kult  Birmarcka,   da   ga  mora vsak avstrijski patrijot sosebno po hamburških razkritjih globoko obžalovati. (Pritrjevanje.) Slov. šolsko dru -štvo je v Velikovca sezidalo slovensko ljudsko šolo. Prvo noč po otvoritvi so se razbila okna. (Klici iz vrst Mladolebov: Kakor pri nas)   Takega pobalinstva ni noben Slovenec storil zoper številne šole nemškega Schulvereina.   (Dr  Menger:   Kaj  pa je s spomenikom Anastazija Griiaa?)  To obžalujemo. (Klici:   Mi  tudi!)   V   Beljaku  je   nekdo kričal, ne da bi se mu branilo: Danes moram kakega slovenskega  psa ubiti.   To so 8imptomatični pojavi. Vzlic temu je  koreški deželni predsednik poročal cesarju:   Na Koroškem vlada popoln  narodni mir! (Veselost.)   Tudi v posameznih  ministerstvih sedi preveč sovražnikov Slovencev.   Baron Gautsch je v
Odložim, potrkam, vstopim. Prišel sem v svetel na ion, na pragu sosednje sobice — profesorjeve pisarne — me sprejme Stritar: miren, skromen in ljubezniv.
„Jako me veseli, da ste prišli. Sedite . . . kar tu na zofo. Tako! — Pa dovolite, da Vas sprejmem po slovenski . . .u in Stritar seže n bm ter postavi predme — na pisalno mizo — steklenico Črnega vina in kruha, sira, svinjine.
In potem sva govorila, pila in znova govorila . . .
In čudno! Ni minilo še pet minut, ko 8va bila složna v vsem, celo v sodbi o Zoli. Strmel nem, saj so smatrali Stritarja najhujšim nasprotnikom struje, katere se jaz držim.
„Zares, vesel sem, da se pojavljajo mej Iepo-slovci talenti, pravi pisatelji ..."
Naklonim se. „Gospod profesor, prosim, — a Vaše poslednje „pismo" v „Ljub. Zvona". . . Vuša opomba o „ francoskih loncih" . . . dovolite: vse Vas ematra za nasprotnika mojega peresa".
„Kaj? — kdo? — Vaš nasprotnik? — Moj Bog, zopet me razumejo nalašč napak, nalašč na robe! — In tako je bilo vedno, vedno. Kar sem rekel, pisal, storil, v s e so mi preobrnili in .. . in..."
dragic naučni minister. Jugoslovani smo mislili, da se je v času neprostovoljnih počitnic nekoliko po. boljšal. (Veselost.) A motili smo ss. Imenovanje novega dež. Sol. nadzornika za Koroško in novega učiteljiščnega ravnatelja dokazuje, da ta naučni minister ne spada v ministarstvo, čigar načelnik je očitna in slovesno izjavil, da hoče napraviti mir mej narodi. Vse to velja v še večji meri o pravosodnem ministru. Ta je rekel o nekem mojem predlogu glede slabih razmer pri sodiščih na Koroškem in na Štajerskem, da so bile vse navedbe le splošne dolžitve. V razpravi o justičnem proračuna dokažem z 200 vzgledi, da se je minister ali zmotil, ali se pa nalašč ognil resnici. Pri porotnih sodiščih v Celju in v Celovca se še do danes ni čitala nobena slovenska obtožnica, pravni pouk se še ni nikdar vršil v slovenskem jezika, ni se naredil še noben slovenski zapisnik in ni se izdala Pe nobena slovenska sodba. (Čujte! čujte!) Ali so pol milijona duš broječi Slovenci teh krajev tako izredno pošteni in paradiško nedolžni, (Veselost) da državni pravnik nikdar ne prida v položaj, postaviti kakega Slovenca pred sodišče, in so vsi lopovi, tatovi, goljufi, ubijalci in morilci le nemške narodnosti? (Veselost.) Pravoscdai minister ima princip, slovenske uradnike iz Sp. Štajerskega na Kranjsko spravljati. Iz ministerstva je tudi iztisnil slovenskega uradnika in na njegovo mesto spravil protislovenskega agitatorja. Ako se majhen in nesrečen narod ojunači in zastavi, ne plašeč se nobenih žrtev, vse svoje sile, da si z agotovi pravico do eksistence, tako je to vredno občudovanja in vzpodbuja k vztrajnosti. Tudi Slovenci bomo vztrajali, toliko bolj, ker se kaže, da se pravična naša stvar približuje — zmagi. (Odobravanje.)
Razprava se je na to pretrgala in se bo nadaljevala v prihodnji seji, v sredo.
V Ljubljani, 7. decembra.
Odprava časniškega koleka.   Že več let
zahteva zbornica poslancev, da se odpravi časniški kolek. Vlada pa o tem noče ničesar slišati. Sicer pa tudi pri poslancih ni resne volje, odpraviti Ča-Bniški kolek. Če bi gospodje bili res tako naudušeni za to stvar, bi iz proračuna izbrisali dotično postavko. S tem bi bil ta kolek odpravljen, kajti vlada nima pravice pobirati nobenega davka, katerega državni zbor ne dovoli. Dokler pa bode drž, zbor pustil v proračuna to postavko, moramo misliti, da večini ni resno na tem, da bi se časniški kolek odpravil. Časniški kolek d ■•■naša državi samo kaka 2 milijona goldinarjev, katere bi finančni minister že pogrešal. Pa še ta milijon bi dejanski ne odpadla. Število listov bi se pomnožilo in država bi dobila več za časniške poštne znamke, poraba papirja bi se pomnožila in tudi to bi povišalo državne dohodke. Kar bi na jedni strani država bila na zgubi, bi na drugi pridobila. Časniški kolek se vzdržuje jedino za to, da se ne more prav razviti nezavisno časopisje. To je le neko omejenj'1 tiskovne svobode.
Solnograškim deželnim glavarjem bo<l*> imenovan klerikalec stolni kapitular Winkler, kateri v državnem zboru zastopa volilni okraj, kal
Dalje v prilogi, '"šjtejjf
Stritar je hodil naglo in nemirno gor in dol po svoji sobici ter živahno agirtd z rokami. Oči pa so se mu svetile jezno, užaljeno in otožno.
„Jaz, gospod profesor, poznajoč Vas, sem Vas smatral vedno za dobrega mi sodnika."
„Ot dobro, dobro. A pisal ne bom več, nič več ... saj me nočejo ometi!"
Ah, bil je iskren z m^ooj, kakor da govori b kolego iste starosti, iste veljave! Govorila sva veliko . . . tožila čez slovenBko terzitovstvo, hinavsko moralistiko, zanikamo kritiko . . . govorila o Francozih, Italijanih, Rusih, — pomenkovala se o svojih načrtih itd.
Po bliskovo mi je minilo popoludne. Ko pa me je spremil Stritar prav na ulico, vzel sem s m " I m i j zavest, da imam v njem najboljšega zavetnika in svetovalca . . .
In poslej sva se sešla še večkrat na njegovem domn pri kupi vina, v klubu a i v kavarni. Tudi dopisovala sva si odkritosrčno in navdušeno.
Moti se pa vsakdo, kdor meni, da Stritar res ne pisateljuje več!
Kaj li more ustaviti resničnega pceta, da bi ne pisal več? Razočaranje, nehvaležnost, terzitovstvo ■
Prilog« »Slovenskemu Narodp" St. 282, đnj 7. decembra 1896.
rega je poprej zastopal dvorni svetnik Lienbacher. Dosedaj je bil deželni glavar liberalec Schahmacher. Ker so pa klerikalci pri volitvah dobili večino, se mora klerikalen nmakniti. Nič mu ni pomagalo, da je bil pozdravil katolifiki sbod in je precej nagibal na klerikalno stran. Klerikalci hočejo imeti popolnoma svojega moža in vlada je pripravljena ustreči njih željam.
Hrvatski sabor se sedaj posvetuje o novem aborničnem redu, s katerim se jako omeji svoboda govora in poveksa oblast predsednikova. Ta pre-roemba ima očiten namen zamašiti opoziciji usta. Posebno je zanimivo, da hočejo verifikacijo volitev izročiti posebnemu odseku. Odsek bode o tem dr i i • ni ti vso sklepal, sabor ne bode več volitev po ver jal. To ima svoje vzroke. Pri volitvah se na Hrvatskem m« r sika j godi, kar ne marajo vladni privržene'*, da bi so javno raspravljalo v sabora in potem po listih. Po novem zborničnem reda, bodo pa lahko samo vladne privržence vol J i v ta odsek, ki bodo potem ie vse mej seboj naredili. Opozicija je seveda tema ugovarjala, s ni nič pomagalo. Se v to vladna stranka ni privolila, da bi se člani omenjenega odseka izžrebali, ne pa voMi. Pri veliki večini, ki jo ima navadno vladna stranka v hrvatskem sabotu, ss jej pač ai bati, da bi v odseku veČine ne imela. Vladni privrženci se pa boje, da bi sploh kak opo zicjonalec prišel v ta odsek, in razkrival razne nepravilnosti, ki se gode pii volitvah.
Trgovinska pogodba z Bolgarijo je nekda že popolnoma dognana in se v kratkem podpiše. Največja težava je bila zaradi carine od čevljev in narejene obleke. Naposled se je določila carina na 280 frankov od čevljev in 800 frankov od narejene oblaka. Bolgarska vlada se sedaj baje takoj začne pogajati glede trgovske pogodbe z Rusijo in Anglijo. Z novimi trgevskimi pogodbami se oživi trgovina v Bolgariji. Surovine se bodo potem izvažale, ki se dosedaj niso mogle. Obrtnije pa pogodba najbrž ne povzdigne, ker se odpre tujim izdelkom bolgarsko trgovišče.
Zanimiva pravda se sedaj vrši v Berolinu. Že dolgo se je opazovalo, da je proti temu ali oaema ministru ss začelo kaj piaati po listih in kmalu potem je moral odstopiti. Razkrivale so se tajnosti, katere morajo vedeti le osebe pri dvoru ali pa v visokih vladnih krogib. Ko je bil ruski car obiskal nemškega cesarja, se je poročalo, da so se dotične napitnice nekaj popačile in zopet so se visoke osebe obrekovale. Sedaj je državno pravd ništvo naperilo tožbo proti dvema časnikarjema zaradi te stvari. Namen tej pravdi je pa izvedeti one intrigaute za kulisami. Pravda je že dognala, da berolinska tajna policija pri tem igra neko ne bas lepo ulogo. Policijski komisar Tausch je časnikarjem dajal na povelje nekih višjih oseb pojasnila. Policijski predsednik je pa prepovedal komisarju povedati može, za katere je deloval. Sodi se, da so visoke osebe pri dvoru. Vse te stvari pa prihajajo od tod, da cesar Viljem kočt sam vladati. Svojevoljno proti volji parlamenta postavlja in odstavlja ministre. Intrigautje pa snajo to porabiti, da se znsbe te ali one nepovoljne osebe, očrnivši jo po listih. Hkratu pa delejo pri dvoru proti njej.
nemiri: - ■Tg.- -.tssuHU'--»--
Ne, ni je sooči na svetu ki bi me g'a pati u i-.biti pero i« roke! — Samo smrt., ki pa je cd ondot. . .
Zato pa tudi Stritar mora pisati in bo pisal, dokler ga ne objeme bela sena . . .
Resnica pa je, da je Stritar truden od večnih bojev ter si seli sedaj od svojih rojakov le p o -ko j a , miru. Podučavanje na gimnaziju, naporno prirejanje in urejanje slo enakih učnih knjig, pre vajanje delov sv. pisma za slavno družbo i. dr. mu poeti aeveda Is malo avob de za pisateljevanje. Vendar pile Stritar, daai dobimo kmalu še nj«giv VI1. avesek „abr. ep sov", šs vedno mnogo, ztlo mnogo i pesniškega, i pn znjumga, i — dremat skega. To bodi povedano njegovim nasprotnikom v jszo, pa v radost, njegovih čistilcev.
IV.
Zadnji ponedeljek je bila cerkev ,M ria T mi" polna — potrtih dunajskih Slovencev: dvor. »v« t nizov, drž. poslancev, vnmičl^k h profesorjev, do ktorjev, literatov, dam in „Sloveoijanov".
Bili ran spremljevsloi od vseh ljubljenega Ivaaa Navratila na njega poslednji poti.
Jedva je mieulo leto, odkar smo se na njegovi sedemdesetletnici is veselili njegove čilosti ter
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. decembra..
— („EdinoBt") še sedaj ne miruje zastran Trstenjakove afere. Na uvodnem mestu je v nedeljo priobčila dolg dopis iz Ljubljane, kateri je brez dvojbe skovan v bližini dr. Gregoriča — soditi po tem, da je „zasoljen" z njegovo interpelacijo v občinskem svetu, koje ni tako objavil noben drug list. Tadi „Slovenski List", glasilo dr. Gregoriča ne! In to je karakteristično! „Slovenski List" je za mir in slogo, dr. Gregorič pa ali sam ali pa po svojih postreščekih skuša razburjati prav po nepotrebnem javno mnenje! In tu ga nahajamo z „Edinostjo" pod jedno odejo. Bog blagoslovi ta zakon! Nam v Ljubljani ne dela skrbi. Će mislijo gospodje v Trstu, da se v Ljubljani res kaj krha, se bodo zopet zmotili, kakor so se že mnogokrat. ^Edinosti", ki sedaj ve, da je bilo nespodobno pismo Trstenjakovo pisano pred suspenzacijo, in da je bilo ravno to pismo uzrok suspenzaciji, omenjamo samo še to le: se li gospodom v Trsta vidi v istini primerno, ako uradnik mestne hranilnice mirnim potom od svojih prednikov pozvan, da naj ta ali oni korak opraviči, ravno tem prednikom odpiše! „po noči lahko spim, ali pa tudi kaj dru-zega počenjam" ? Roko na srce, in odgovorite nam jedenkrat odkritosrčno in brez navadnih tirad ! Do-piaatelju „ Edinosti" — „ki spada mej spoštovane ljubljanske kroge" — pa očitamo pred vsem, da je županov odgovor na bržkone njegovo — dopisa-teljevo interpelacijo nalašč zavil. Župan Hribar namreč ni odgovoril z „morda" in drugimi takimi nedoločnimi besedami, naravnost iu v javni seji je pripoznal, da je bilo Trstenjakovo pismo nedopustno in da ni kak urad ne more dopuščati, da bi smeli nižji uradniki predstojnikom taka pisma pisati in uradu ugled kvariti. Župan se je tudi izrekel, da je po njegovem mnenju suspenzacija upravičena bila. Čemu se torej resnica pači? Kar je v .Edinosti- sumničenj, ki s predmet jm niso v nikaki zvezi, o tem ee ž njo ne bodemo prepirali, ki vemo, s katerega lonca bo se te pomije zajele. Le tako naprej ! Sumničiti, ne da bi ee navajali kaki — fikti, to je najložje. lo tudi spodobno je, posebno, če se ne imenujejo nikaka imena! V istini, tako so do sedaj ti .spoštovani krogi ljubljanski" vedno postopali, in kakor vse kaže, hočejo tudi v prihodnje tako postopati! S tem si bodo brez dvojbe pridobili lepih uspehov — pri tržaški .Edinosti", ali v Ljubljani ne! To vemo gotovo! Končno samo obžalujemo, da je gospod Trstenjak s svojim malo premišljenim korakom mestno hran lnico ljubljansko in njene uzorne uradnike spravil v javno govorico, prav tako, kakor bi mej tem uradništvom ne bilo zadostne discipline. Uiorni so ti uradniki, to lahko očitno izrečemo, samo goep. T. napravlja izjemo, za kar Be pa ima dr. Vinku Gregoriču zahvaliti, o katerem ae le čudimo, čemu da ni hotel sam pre-vteti odgovornega uredništva „Slovenskega Lista" ? To je naša zadnja beseda o ti malenkostni zadevi t
— (Repertoir slovenskega gledališča) Jutli s« bodo predstavljali .Razbojniki". Spis geibtrgi igral bo g. Pavlovski, Sc.hwe.ts»rja g. Vidmar, ostale nloge pa 83 v istih rokah, ■ skor pr  zadnji predstavi te drame.  V petek, dne
m< smejali njegovi neizčrpni čegavosti . . ■ jedva pol 1» ta j«, ko je še predsedoval sloven. „klubu" — čital je Stritar svoje „doinače pesni" — in HSiiaj loži ie v rakvi nsm, brezčuten mrzel! . . .
Tam v zadnji klopi, za vsemi kapacitetami pa je h 11 I mi ki« ga obraza Stritar, Navratilov stari prijatelj.
. llog to živi, Hog pozdravi, iStare mero poRtrnjak; Mlatlotlusni, aivoglavi I '•< lok raj in k i oCak!"
Tako mu je zapel še nedavno; a dines od ineva po širni cerkvi grobni, srce in duš>, mozek in kosti pretresujofi „Miserere!" — solze ti šiloma  ittiskajoca , Bagor mu, ki se spočije. . .!"
K: ko nagla, strašna izprememba I —
In pokopali smo najstarejšega pisatelja na Da-najo . . . njegovo dedAčiuo pa je prevzel pokojnikov pobratim: Jos. S'riti«r —
.Slovenija" slavila jo v petek, 4 dec t. I. šestdes« tlet-jicj evojege najodličnrjšega častnega člana in aodan;ega najuglednejši ga literata „Slove-nijannkit" slavnost je pokazala svetu, da lažejo oni, ki trde, ka nema Stritar ■ mladino nobene svess
11. t m., se bode prvič predstavljala za naše razmere lokalizovana češka narodna igra „Seljanka" („Vojoarka") v kateri bodeta glavni ulogi igrala gdč. Terševa in g. Inemann. Tekom meseca decembra prideta na vrsto operi „Norma" in is-virna slovenska opera V. Parme .Ksenija" pripravljene pa so tadi že opere „č a r o s tr e 1 e o", „Prodana nevesta" in »Janko in Metka".
— (Promenadni konoert v „Narodnom doma") Z i koncert, kateri se bode vršil jutri po-poludne ob štirih v telovadnici „Narođnega doma", opaža se v občinstvu mnogo zanimanja, kar belje-žimo s tem večjim zadovoljstvom, ker je dohodek koncerta namenjem siromašnim barjanom, ki so tadi letos vsled povod nji trpeli veliko škodo in sa vsled tega nahajajo v velikih stiskah. Poleg umetniškega užitka imeli bodo torej obiskovalci koncerta tudi prijetno zavest, da so storili dobro delo.
— („Narodni dom".) Te dni se je otvorila „damska sobi", kjer se bodo redno ob nedeljah shajale narodne dame. Soba je jako elegantna, na razpolaganje pa je tudi dovolj časnikov, zlasti časnikov za dame. Ž»leti je, da bi narod ie dame prav marljivo obiskovale „damsko sobo", da bi ta postala nekako središče narodnega ženstva ter da bi se iz nje širil upliv na vas narodno in socijalno življenje v našem mestu.
— (Stritarjev večer) katerega je priredilo slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, js sijajno vzpel. Natančneje poročilo priobčimo v prihodnji številki.
— (čitalnica ljubljanska. Odbor je v svoji včerajšnji bbji sklenil, da se ima že napovedani dmibin.ski večer za 12. dan t. m. opustiti, ker je drugih veselic preveč in bi se bilo bati, da bi bila ta preslabo obiskana. Mesto tega večera se napravi v predpustaem času jeden pisani večer več in .Silvestrov večer" v mali dvorani z nekoliko večjim programom.
— (Miklavžev večer „Sokola" ljubljanskega ) prvi, ki ga je društvo priredilo v novih prostorih „Narodnega doma", se je obnesel v vsakem obziru. D.orana je bila popolnoma zasedena in je posebno mnogobrojna nežna mladina nestrpno pričakovala nastopa Miklavževega. Slavni kvartet „Ilirija" in vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika sta izvajala vzpored na splošno zadovolj-nost. Vse točke „Ilirije" je občinstvo pozdravljalo z burnim ploskanjem, lstotako je ugajal vzpored godbe, posebno soli na rog in celo s sprem -Ij <vanjem harfe. Miklavž in njegovo spremstvo sta bogato obdarila navzočs najmlajše zastopnike narodnega življa ljubljanskega, nadobudno naia nežno mladino.
— < Sen t Jakobako Trno vsaka ženaka podružnica sv Cirila in Metoda) priredi v nedeljo, dne 13 t. m , ob 6, uri zvečer v klubovi sobi .Narodnega doma" svoj občni zbor. Oibor vabi društvenike k obilni udeležbi.
— (Domača umetnost) Pri gosp. Kollnaanu na glavnem trgu uložena je lepa slika, predstavljajoča znanega slovenskega pesnika. SI ka je dovršena in dela Čaet domačemu umetnika akad. ali-karjn goep. Alojziju .-vibiču.
— (Stenski in no Učni koledar sa leto 1897) je ravnokar izšel. Sestavljen je zelo lično in praktično in se dobiva izvod po 25 kr, po poeti za 28 kr. pri založniku goep. Antona Zagorjana v L.ubijani.
— (.Glasbena Matica") Moškega zbora .Glasbene Mat ce," pevski večer bode danee zveče r v .Narodnem domu". Razgovor bode o poslovniku pevskega zbora in o plesu
~ —■!-" -   " ' '-, —i—rjnr~g-T-rr-  ■■ h«m
ve', pa glasno iu jasno dokazsla narodu slovenskemu, da mladina še pozna ideale, ter da ni oko žena po materialističnem ali celo indiferantiatičnem duhu, kar ji krivičao očitajo nekateri pretiranei.
Iz.estno pa se je pridružil Čestitkam .Slove nije" i ves ostali slovenski narod poln hvaležnosti in priznanja . . . Kukor je skromen pesnik sam, tako skromoo slavnost so mu priredili tadi veliko i olri Najrajši bi še celo imel, da bi ga pustili povsem v miru. Tiha Ijnbssen in nemo priznavanje pesnikovih velikih zas!ug : to je Stritarju največje vrednosti.
Take ljubezni in takega spoštovanja ga naj overi i pisec teh vrstic ter mu naj čestita s prav istimi besedami, s katerimi je čeetital eam lani Navrati lu:
Zdravo je in jedrovito, Kar ai piaal. kakor Ti, Krepko vbo in korenito, Kar poBtavis, to stoji ?
MllUgO   let SO Bog ohrillll
V aluvo u.on Te in korist; LotoH bodi, kakor lani — /.»•Jun „nafte gore listi"
— („Bog, pamet in svoboda".) Tat Josip Prek, ki je dne 2. t. ra. zvečer vkienjun streljal z revolverjein na mestna policijska stražnika Josipa Hurzoga jd Nikola Večerina , pisal je stražnikoma iz Vidma (Udme) pismo, v katorem jima neznanja, da je srečno pnšel v eoinčno Italijo in da jima ostaja dolžnik za veriž'c.o in ključavnico. Tndi gostilničarja rpri Kranjca" v kolodvorskih ulicah ea je spominjal v posebnem pismu. Na čelu tega p nitih postavil je svoje geslo: BBog, pamet in svoboda". MoŽ bo veseli svoj aga ubega in pravi df Ije v pismu samozavestno „star vnjskovalec, je ostal zmagovalec". A'i Italija se Josipu Prekri le ne ?di varno zave tišče, ker javlja gostilničarju, da se preseli v „ ivo-bodno Švico", kjer je že poprej več let. preživel. Josip Prek je 30 let star iu doma iz Šmartnpga pod Šmarno goro. Bil je že večkrat kazoovan in je nevaren tat. Revolver, s katerim je streljal na steznika, in okoli 50 gld. drobiža je ukradel posestniku Petru Korenčanu v VizJencu pri Horjulu.
— (Nezgoda) Iv&n Vidmar črkostavec pri Blaznikn, js daneH zjotraj na Karlovski cesti tako nesrečno na hodniku spodrsnil in padel, da si je prebil nos in izvil palec na levi roki.
— (Izpred porotnega sodišča.) V soboto bili sta pri tukajšnjem porotnem sodišču zopet dve obravnavi. Pri prvi obravnavi sedel je na zatožni klopi 66 let stari delavec Janez Kune iz Rovt, obtožen hudodelstva zažiga. Dne 11. novembra letos okolo osmih zvečer nastal j« ogenj v kozolcu poseetuika Jakoba Kunca v Osredku. Požar uničil je kozolec in Šest vozov ter provzročil okolo 1500 gld. škode. Jakob Kune sumničil je takoj svojega brata Janeza, da mu je zažgal kozolec, ker sta bila zaradi neke pravde v sovraštvu, in ker mu je brat vlani pisal, da mu bode „na dveh krajih zasmodil". Dne 1 i), novembra ovadil ae je Janez Kune 8am, da je zažgal bratov kozolec in priznal, da je domu grede okoli šestih zvečer pri kozolcu zažgal košček suhe gobe, jo zavil v robec ter jo vtaknil v slamo in praprot, in da je to storil iz osvete. Porotniki spoznali so Janeza Kunca krivim hudodelstva zažiga in sodišče obsodilo ga je na deset let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem v temni celici dne 25. oktobra vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bil je posestnikov sin Janez Pečar, iz Kranjske gore, ki je bil obtožen ha dodelstva uboja v zmislu § 334 k. z. od obtožbe oproščen.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca novembra so odpovedali, oziroma faktično opustili svoj obrt: Ocvirk M nka gostilničar-ski obrt. Tekavc Ivana prodajo Uvil, Hofjr Viljem fotografski obrt, društvo „Nirodna čitalnica* go stilničarski in kavarnarski obrr, Par.ce Gregor pekarski obrt, Trošt France branjanjo, Mešetel Ivan gostilničarski obrt, Oblak Katarina prodajo sadja, Geltner Henrik gostilničarski obrt in HeUttr Iguacij sobno slikarstvo.
— (Izgubljene reči) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekem meseca novembra zgla šene nasledaje izg lbljene reči: osem denarnic s skupnim zneskom 345 gld. in 9 kr., postna nakaznica na 30 gld., zlata verižic?, zlat prstan, palica s srebrnim okovutn, srebrna zapestnica, šest-cevni revolver, zlata zapestnica in srebrna žepna ura z verižico
— (Najdene reči ) Tekam meseca novembra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-š»ne, oziroma oddane naslednje najdene reči : Hra« miru na knjiga, štiri denarnice s skupnim zneskom 22 gld. 53 kr., pompadour torbica za dame, zimska suknja, menčikov, srebrna žepna ura, dva klobuka, črne hlače, dežnik, 2 pira rokovic. zavoj rjub, palica, ženski slamnik in zaboj steklenic.
— (Mestna hranilnica v Kranj i ) Na Da-naji izhajajoči strokcvni list „Oeaterreicniscb unga nsehe Sparkaasen Z-ntuug" ocenjuje v svojem listu od dne 28 novembra 1800 št. 48 dosedanje delo vanje „mestne hranilnice v Kranji" tcej drug<m t*ko : , 1 a hranilnica deluje šele od 6. julija 1893 naprej in nje dosedanji razvoj dokazuje, da je bda nje ustanovitev prava potreba; v kratkem Času si je pridobila zaupanje prebivalstva in blagodejno uplive na njegovo štedljivost. To ss jasno razvidi iz napredka, ki ga kaže zavod pri nlogah : v I poslovni dobi od 3. julija do 31 decembra 1893 dospele bo uloge na 57.8t)9 gld. 22 kr., v drugem posovnem leta 1894 povišale so se nloge za 93 685 gl. 61 kr. na 151.554 gld. 83 kr. in napredovale so v upravnem leta 1895 za 201.459 gl. B8*/i kr- n* skopno svoto 353.014 gld. 71 V, kr. Pritok uit g naraščal je od Itta do leta. Da ee sme ta zavod nadejati najlepše prihodnosti, jasno je pri tacih uspehih samo ob sebi — L« ta 1893. omejevalo se je nalaganje hranilničnih zaklad na hipotečna posojila in na na loge v tekočem račonn, leta 1894 označili smo nalaganje kot preudarjeoo in hvale vredno, ker so hipotečna posoj la stopila v ospredje in so znašala polovico vseh ulog, mobilne naložitve pa le n.alo polovico ulog. I- ta 1895. pa je stanje hi potegih posejil zopet napredovalo in se je za 53 260 gld povzdignilo na 140 032 ••) , 37 kr., ker pa je pri rastek ulog znaš«! 201 459 gld. 881 /, kr., mora) s* je prebitek ulog mobilno naložiti m zaradi tega po množilo se je stanje efektov za 49.382 gld. 50 kr. ns 124.620 gld. 87 kr., in s posojili na efekte npeljal se js nov konto. Inveetovanje hranilničnih
kapitalov zasluži tem večje priznanje, ker je uravnano tako, da hranilnica zamore vedno zadostovati even^uvalnim večjim zahtevam na hipoteČni kredit, ne da bi bilo treba mobil&o naloge zmanjšati toliko, da bi dobra naicžitev hranilničnih zalog trpela . . . TeV.o«'e leto prineslo bo tej hranilnici kurzni dobiček, odpadlo pa bo skrčenje čistega doneska kakor preteklo leto, in nadejati se je, da se bo tadi stanje reservne zaklade ugodno razvilo. To mi Želimo odkritosrčno, želimo pa rudi ugodni razvoj teg* mladega in prav razumno vodenega zavoda v vsakem ozira*. Mi se vesel-mu te laskave sodbe strokovnega lista s Kranjčani vred
— („Narodna čitalnica" v Novem mestu) ima svoj 1-iošnji redni občin zbor v soboto dne 12 decembra ob 8 nri zvečer s sledečim vzporedom : 1. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika. 2 Volitev pregledovalcev računov. 3. Volitev novega odbora.
— (Zadnja deželnozborska volitev v mestni skupini celjski) se ni vršila v zmisln zakona, vsled česar so sh dr. Dečko in tovariši pritožili na državno Bodišče. Na to pritožbo je mi-nisterstvo notranjih del podalo protispis z dne 24. novembra, t. 1. št. 7606, v katerem priznava, da je pritožba dr Dečka glede 56 voldcev opravičena. Razprava o pritožbi se bo pri drž. sodišču vršila dne 21. jatiuvarja 1897.
— (Grozna situvacija) Pri Št. Ilja nad Mariborom .o ie dni, Oas ko se je začel vlak pomikati s potraje, tri žeoske skočile iz vlaka, tretja rsko nesrečno, da bi jo bila kolesa gotovo zdrobila, da ni it- !< i potnik iz v»gona planil za njo in jo prijel za vrat ter potegnil v stran. Sprevodniki so pač dajali znamenja, naj se vlak ust*vi, a strojevodja tega piskanje ni slišal. Žena je visela pod desko, po kateri hodijo sprevodniki, dotični potnik jo je držal z jed jo roko, z drugo se je sem držal za drog. Mož se je dvakrat podal v smrtno nevarnost, izpustil namreč drog in poskusil žensko potegniti izpod deske, a ni se mu posrečilo. Že jo je mislil lzjustiti, ker so ga zapuščale moči, ko se je vlak ustavil.
— (Občni zbor akademičnega tehničnega društva „Triglav" v Gradoi.) V soboto dne 5 decembra, je bilo slavnostno zborovanje v društveni čitalnici. Da je bila na dnevnem redu nenavadna točka, o tem je pričala številna udeležba. Povabilu se niso odzvali samo druŠtveniki v polnem številu, bilo je pozdraviti i dobrodošlih gostov, ki so po častili zborovanje se svojo prisotnostjo. Bi I je res nenavaden in slovesen moment, ki je zbral slovensko akademično mladež; društvo „Triglav" imelo je izvršiti častni nalog, ki si ga je bilo postavilo tekom zadnjih mesecev. Skazalo je možu jreljaku največjo čast, ki jo more komu prikloniti, izvolilo je svojim častnim članom dičnega pesnika Antona Aškerca. Podpredsednik g. cand. jur. je z zgovorno besedo v temeljil predlog, naj se imenuje Aškerc častnim članom društva „Triglava". Povdarjal je zdravo jedro Aškerčevih poezij, povdarjal neumrljive, ogromne zasluge, ki si jih je pridobil ž njimi Aškerc za svoj narod, pokazal zdrava načela, koja podaja Aškerc v svojih pesmih Slovencem. Na boj kliče pesnik, na boj zoper vse sovrage narodne, a ne na boj z jeklenim mečem, kar zlobno podtikajo njegovim poezijam fanatiški kritikastri, nego na boj „z uma avitlim mečem". Novoizvoljeni častni član Aškerc bodi zlasti akademični mladeži vzor neustrašnega, odkritosrčnega praviooljuba, resnicoljuba in rodoljuba. Navdušeni klici „živio" in „slava" pa burno ploskanje je pokazalo, da je gospod g->-vormk govoril navzočnikom iz srca Z ogromno večino, z vsemi glasovi proti jednemu izvolil se je gospod Anton Aškerc častnim članom akademičnega tehničnega društva „Triglava". Zaključek slavnostnemu zborovanju bilo je vabilo gospoda društvenega predsednika na slavnostni komers povodom imenovanja gospoda Aškerca častnim članom Tnglavovim v sredo, dne 9. decembra zvečer v hotelu ,Res source".
— (Razpisane službe) Mesto učiteljev na jednoraisredn citi v Smuki in v Toplem vrha z letno plačo 450 gld. in p ost m stanovanjem. Prošnje za rbe »lužbi do dne 20. d r mlini okr. šol svttu v Radovljici — Pri po itičnih upravu h uradih na Kranjskem z dnem 1. januvarja 1897 m.m'.i okr. komisarja z dohodki IX Čin. razreda, evmtuvelno tudi mesto d' lelnovlsdnsgt koncipis a z dohodki X. čin. razreda. Prošnie d> dne 20 de cembra predsedstvu deželne vlade v L ubijani. — Mts o okrajno sodnega sluge v Železni Kaplji, eventuvelno pri kakem drugem okr. sodišču. Prosi-telji morajo b ti vešči slovenskega ježka. Prošnje do dne 26 decembra predsedstvu d-/. Bodišča v Celovcu. — M sto kanedista pri okrožnem sodišču v L ubnera (Leoben), eveotuvelnj p i kakem okraj nem sodnču Prošnje do dne 28. decembra predsedstvu okrož. sodišča v L ubnem.
* (Nesreča pri otroški slavnosti.) V Utrehtu je na Miklavžev večer velika ljudska slavnost čez kanal sa napravi estrada, na kateri r< zbero ctroci iz o lega, mesta in kamor pride od mesta najeti ,M kuvf s Bvojimi sprimljevalci. V soboto se je ta estrada podrla in mnogo otrok js padlo v vodo ter utonilo,
* (Baratierijevo opravičenje.) Lahi so sicer zaradi kolosaloega poraza pri Aduvi na hrabrega beguna, generala Baratisrija hndo kričali in ga postavili pred vojno sodišče, a obsoditi ga, ee niso upali, boječ ss njegovih razkritij. Baratieri živi sedaj v varnem zavetja, na Tridentsksm, a kakor kaže, neče prevzeti nase vseh grehov drugih zaradi porazov v Afriki. V kratkem izide knjiga, katero je spisal o vojni v Abesiniji. Napoved, da izide ta knjiga, je v Ital ji zlasti v krogih dolgoprstih državnikov in liferaotov obadda silen — strah. Najbrž bo posledica B iratierijeve knjige velik škandal.
* (Milijonar v ječi) Armenski milijonar Apik Uadijan je bil radi veleudaje obsojen na tri leta v ječo. Tu je šele spoznal, kako moč ima „bakšiš". Zapo-veJuik državnega zapora mu je dal več sob evojega stanovanja na razpolaganje, od koder ima jetnik najlepši razgled, dovolil mu je tudi, da sme imeti posebnega kuharja, „izjemoma" se tndi on in vsi drugi uradniki odzovejo Apkovemn povabila na obed, a dovoljeno je tudi Apikovim uradnikom, da prihajajo k svojema šefa, da bi ta ne imel kake Škode kot bfrrant za cesarsko vojsko.
* (Velikansko razburjenost) js te dni v Sofiji obudila mogočna detonacija, katera se je slišala po celem mesta. Na nekem jvvnem trga je eksplo-d rala dinamitna bomba. Zavladala je občna panika. Policija je aretovala mnogo oseb, a storilca ni bilo n: ej njimi. Vlada trdi, da so bombo vrgli opozici-jonalci, ti zopet pravijo, da je vlada atentat naročila, da bi mogla postopati zoper opozicijonalne stranke  Škode ni eksplozija nič naredila.
* (Ljubimec v kovčegu) V Parizn je neka Liza Pion živela z udovcem M*tillonom. Te dni je srei'ala starega ljubimca in ga povabila na čaj v svoje s'anovanje. Povsem nepričakovano prišel je Matillon domov. Liza je svojega znanca zaprla v neki kovčeg in šla z Matillonom na sprehod. Pri-šedši domov, odprla je kovčeg in našla v njem svojega znanca mrtvega. Sodišče je L<zo Pion obsodilo na leto dni v ječo.
Davila i
„Kepa" v korist Ljubljani Mes'nemu magistratu ljubljanskemu došla so za prebivalce, ki so bili po potresa oškodovani, še sledeča darila v pisemskih znamkah: iz Kranja 5 gld. 20 kr., ia Zagreba 4 gld. 4 kr., z Dunaja 7 gl. 15 kr., iz Ljubljane 2 gld. 90 kr., iz Hrvatske 2 gld. 5 kr, ia Ogerskega 2 gld. 50 kr, iz Dubrovnika 4 gld., od g. dr. Ipavca v Gradca 1 gl 85 kr., iz Prage 1 gl. 90 kr., is Sigetvara 1 gold. 20 kr., is Celovca 1 gld. 15 kr.
Za .Spodnještajerski jubilejski zaklad"
so darovali m-dalje: bi občina Vransko 40 kron; preč g. P ^ter E-jatec, župnik v Trbovljah 20 kron ; gg. drd. Jakob Poki, koncipijent, posestnik na Domin 50 kron ; Aleksander Orožen, c. kr. davkariki kontrolor v Ro^atci 4 krone; preč. gg. J. Cajnkar, župnik v Središči 2 ki oni; Mart'n Kraglj, župnik v Polji 20 kron; slav. občina Sevnica 50 kron; 4 Ssvničani 1 krono 60 vin.; slav. občina Bočna 20 kron; al. občina št. Pavel pri Prebolda 50 kron ; g. Norbert Zan^er, trgovec v št Pavla 20 kron; preč. g. M ha Plešnik, župnik v Št. Pa vin 6 kron; sg. Franc Ciiiniek 4 krone; Jože Potočnik, Martin Marine, Janez Š-ejner, občinski svetovalci; Anton U žaj, Andrej Martine, Franc Fiier, Miba Metko Martin Stenovc, Matevž Golavc in Jaass Hribar, občineki odborniki, po dve kroni; preč. g. Anton FidSlich v Slatini 22 kron.
Trst 7. decembra. Močna visoka plima je preplavila vse obrežje in se razlila po sosednih ulicah.
Dunaj 7. decembra. Cesar se snide konec februvarja na Kap Martinu s predsednikom Faureom, začetkom maja pa odpotuje v Petrograd.
Dunaj 7. decembra. Prvi sekcij ak i šef v železniškem ministerstvu hoče odstopiti in sicer zaradi govora finančnega ministra glede podržavljenja severnozapadne železnice. Včtraj je bil radi te zadeve grof Badeni pri cesarju, danes pa Wittek.
Atene 7. decembra. Veliko senzacijo obuja kraljevski dekret, s katerim se sklicujejo vse reserve in se ukazuje prireditev stalnega tabora pri Tebenu.
Berolin 7. decembra. Poslanik grof Eulenburg je dospel sem. Sodišče ga je na njegovo željo zaslišalo. Izpovedal je, da je s Tauschem le uradno občeval, da mu je sicer preskrbel neko odlikovanje, da pa se ni zanimal za policijske reči, katere se niso njega tikale. Splošno se zmatra Eulenburgovo pojasnilo za popolnoma nezadostno. Tekom daljše obravnave se je izvedelo toliko Tauscha kompromi-tujočih stvarij, da je sodišče dalo Tauscha aretovati.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja te sa vribanjs bolečih telesnih delov
antirrlieumon lekarj a PiccoliJ a v IJ ubij ani
(Dunajska cesta),  Cena steklenici 25 kr. 5 (3202—5)
— (Dobro doms.fi • zdravilo.) Mej domačimi zdravili, ki m rabijo kot bolečine tolažeča in odvodilna mazila
Eri prehlajonjih i. t. d., zavzema prvo mesto v laboratorjn ichter-jeve lekarne ▼ Pragi izdelani Liniment. Capsici comp. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in je vsaka steklenica zaznamovana z znanim rndečim sidrom.
6tev. al.   Deželno gledališče y Ljubljani. Pr.Pr.75i.
V torek, dne 8. decembra i H««.
Razbojniki.
Žalo igra v petih dejanjih. Spisal Friderik Schiller. Poslovenil Josip Nolli   Režiser g. Radolf Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob ',. ,H. uri. Konec po 10. nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava ho v petek, dne 11. decembra 189B.
Meteorologično poročilo.
December*	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v 'C	Vetrovi	Neho	Mokrina v mm. v 24 arah
r>.	9. zvečor	730 0	— 41	si. jjvzh.	oblačno	
6. ■	7. zjutraj fl. popol.	727-8 725-1	— 29 — 0*5	si. jjvzh. si. jzah.	oblačno oblačno	10-0
•	9. zvečer	721-5	00	sr. jzah.	dež	
7. n	7. zjutraj 2. popol.	7205 724*i	7- 2 8- 2	moč. jzah. p m. jzah.	pol obl. skoro obl.	221
Srednja temperatura sobote in nedelje —5-2° in —Ti", za 4'9* in 0 7 pod normalom. Po noči od sobote na nedeljo dež in bahje pfieno.
HnrLr^aJslcei "borza.
dne 7. decembra 1896.
fikupni državni dolg v notah..... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebrn   .... 101 „
Avstrijska zlata renta....... 122 ,
Avstrijska kronska renta 4''..... ICO ,
Ogerska zlata renta 4°/«....... 122 „
Ogerska kronska runta 4°/0    .       .   ,   . 99 „
Avstro-ogerske bančne delnice     ' .   .   , Hiii „
Kreditne delnice......... 364 b
London vista........... 119,
Merniki drž. bankovci sa 100 mark    ,   . 58 c
S0 mark............ 11 ,
S0 frankov........... • ,
Italijanski bankovci........ *5 ,
C kr. cekini..... ..... b ,
Dne 5. decembra 1896.
4(/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 188 „
Dunava reg. srečke !>° 0 po 100 gla.   .   . 129 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/i° 0 »lati zast. listi    . — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 ,
Ljubljanske srečke......... 22 „
Rudolfu v p srečke po 10 gld...... 22 r
Akcije anglo-a\str. banke po 200 gld..   . 152 „
Trainway-dru6< velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 456 „
Papirnati rnbelj......... t .
35 ir.
86 „
70 u
80 ,
Bjj ,
15 y
io ;
90 .
85 ,
76 ,
53',', ,
42'/, *
68 .
— kr. 25 , 75 . ■
75 „ 75 .
30 .
Tužnim snem naznanjamo v ■> \\\ prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas ljubljeni oče, gospod
Anton Arko
gostilničar iu pek
po dolgi trajni mučni bolezni, previden s sv. »a-kramudi, danes zjutraj ob 7. uri v starosti 77 let mirno v Oosnodo. 7.:utpal.
Pogreb OMUMga raSJOrtga bodt v sredo, dno 9. t. m. ob 9. uri dopoludne.  Truplo se pokoplje
na topnem pokopalilol v ftlbnlci<
Nepozabnega r.mjcega priporočamo v molitev.
V Eibn(oi| dno 7. decembra 1896. (8345) #.Uilij«M-i ONiltli.
Mesto vaacega druzega naznanila.
Toinega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, blagorodni gospod
dr. Friderik Babnik
odvetnik v Celju
danes dne 6. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 51. ietu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bode v torek dn6 8. t. m. ob 3. uri popoludne iz hifie žalosti v Karolinški uhei št. 3, na tukajšnje okoliSko pokopališče.
Sveta mafia zadušnica brala se bode v sredo, dne 9. t. m., ob 9. ari zjutraj, v tnkajfinji farni cerkvi.
Celje, dne 6. decembra 189n.
Alioa Babnik roj. Domlnkui soproga.
Miroslav Babnik        Matilda Babnik
otroka. (3342)
Postranski zaelužek
150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbe na „Hauptstadtlsohe Woohielituben-Oesellsohaft Adler & Comp., Budapest". (3060-20)
I htmioi I l.'iiik I. is; i
iki krah!
stalo
mini-
NfrT-Jork in London nista prizanafi^Ia niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrn ine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld.6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada;
6 komadov amer. patest-srelirnih jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent-srehrnih kavnih žlic; 1 komad amer. patent - Nretiriiu zajemaluica za juho;
1 komad omer. patent - srebrna zajemal niča za mleko;
2 komada amer. patent-srelirnih kupic za jajca; 6 komadov angleških Viktoria-i aAic za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj: 1 komad najfinejša tujialnica za sladkor.
11 komadov vkupe samo nl«l. o i;i>.
Vseh teh 44 predmetov je poprej gld 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej malni ceni gld. 0*00. Američansko patent - srebro jo ven in \cn bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat ne temelji na
nlleakcšnl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povAeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno božično in novoletno darilo
in kot darilo za Hvatbe in druge prilike, kakor tudi za vsako boljše gospodurstvo. Dobiva se  j«- iiu.f le v
A. llll€«Clllli;it<,2-a
glavni agenturi zjedinjenih amirisMi tovarn pat. nt-srehra na Dmiaji, 11., Rembraiidtstr. 1*J v. — Telefon št. 7114.
PoSilja se v provincijo proti povzetju ali če se
znesek naprej vpoSlje. j^E/s*^ Čistilni prašek za njo 10 kr. T      > ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko * ^ (zdravu kovina), <*v Izvleček iz pohvalnih pisem:
Piliš, dne 24 avgusta 1896 (peStanski komitat VaSe  blagorodje'   /. garnituro sem jako zadovoljen' Prosim,  poSljite  tri  tuke  garniture mojej svakinji, grofinj Nyary roj.pl Somui:\i v S/.unto.     H.iron Julij Nyary.
Ani \Veseli pri Silni, n:t Moravskein. Z doposlano   poŠt 1 ji.tvijo sem bila  po[iolii>in:i zadovoljna in prosim dopof'ati mi Se jedno tako. (,'t 00—6) Frančiška \Volmann.
Lekarna ,Pri Mariji Pomagaj1 M. Leustek
Ljubijana, Reseljcra cesta št. I, zraven mesarskega mosta
priporoča ob sedanjem časn za jemanje najbolj pripravno prlNiuu ilafto Iu sveže
Dorševo Med, ribje olje
ugodnega okusa, lahko prebavljivo; mala steklenica SO kr.t večja 1 gad. Nadalje zaradi svojega izbornega učinka znano
taiiiio-cliiiiiii tinkturo za lase
katera okrepčuje lasi&če in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnlm navodom 50 kr. Zaloga vseh proskuionlh domaćih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognac, malaga, rum i. t. d. (3280—6)
ICaspošlIJa po potit vitak dnu '-'Ural.
Izvod iz voznega reda
■v«13a.-v-n.eereL od 1. olctoToret 1896,
Bfaatopno omanjenl nrlhajalnl  in  odhajalni 6Mi oauaAonl ao v ■ n<iiii)<u>vru|»ikt>iii v.mmn. (1705-282) Odhod Is L.|nbIJatie (ju?., kol). Proga čoz Trhli.
Ob 19. url min. po nool oaobnl vlak t 'I'rl.1/, Beljak, OoIotm, Pranaenafetts, Ljubno; ftoi Halnthal v Auaieo, Iichl, Omundan, Holnofrrad j . ei Kl..iii Ratnln.« v Stevr, Lino, na Dunaj rta Ainatatton. — Oh 7. ari 10 min. sjutraj oaobul rlak t Trbli, Pontabel, RalJAk, Ooloreo, Krajiaan*-f««t<>. l.j'i' i..., Dunaj ; ■ ••« Helathal t Bolaognd, dea Amatntlen na Dunaj. — Ob II. uri no min. dopoludne otobnt vi.k y TrbU, Pontabel, lioljak, O*-Iotbo, I.jul.im. Helathal, Dunaj. —Ob 4. nri popoludne oiobui Tlak t Trhli,
H»lj&k, OeloTeo,  I.ju'.r..' , oea SelaOial v BolBOgrad, I......i-tia.tnin, /«»11 na
Jeiam, Inomoat, Miv«»im . Ourih, Oenero, Paria; £ra Kloiu-KoInlnR t Sterr, I.! ne. Hm ii.ji. v: ... Pisanj, Marijino Tare, Ueb, k ran oo to raro, Karlove vara, Prago, Dipiko, Dunaj Tia A.mttetten.
Proga v Novo mesto in v Kočevje.
Ob fl. uri 16 min. ajulraj metani vlnk. — Ob 13. url 66 min. po« poludue meaanl vlak. — Ob e. url SO min. arečor motani Tlak.
I'rlliod v i. juDI j imo (juž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 6. uri 69 min. ajutraj otobnl Tlak ■ Dunaja Tia Am«t«tt«aa Iiipakega, Prage, FrancoTlh varov, Karlovih varoT, Ileba, Marijinih raroT, Plinja, BudejoTio, SolnOKrada, Llnoa, Htcjra, Omundena, Iauhla, Auaaeea, Iijahna, Celovca, Heljaka, Kranannafoata. — Ob 11. url -i6 min. dopoludna oaobni vlak a Dunaja via Ametetteu, Karlovih varov, lioba, MnriJiiUh varov, Plinja, Duilrjovio, Holnograda, Ijiuca, Stovra, Parlea, Genev«, Ourlha, Hrr>-d«noa, luomoita, Zalla na jeaaru, Isend-Oaatetna, Idiibna, Oelovoa, ldnoa, Poutabla — Ob 4. uri 66 min. popoltnlua oiobui vlak a Dunaja, l.j-ii-na, Selcthala, Hnljaka, Celovca, Kranaonifoite, Pontabla. — ()1> 0. url 4 min. r.vni r»i oaobni Tlak s Dunaja Tia Amatetteii, ia Djubua, lioljaka, Ooluvotv, Pontabla
Proga lz Novoga mesta in iz Kočevja.
Ob 8 uri 19 miu. ajutraj motani vlak. — Ob 3. url 33 min. popoludne meiant Tlak, — Ob 8. url 36 min. avoeer metani vlak.
Ddlaodl lm I,)nbljnne (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 98 miu. ajutraj, ob 9. uri . miu. popoludno, ob 6. ar 60 min. avečer, ob 10. uri 2ft miu. lvecar. (Poalednjl vlak !• V oktobra ob nedeljah in praauikik.)
Prihod v I,}ul»l|nno (drž. kol.) Iz Kamnika.
Ob 6. ari 66 min. ajiitrrtj, ob 11. uri 16 min. dopoluilne, ob ■ url 90 miu. aveoer, ob 9. uri 66 min. avečer. (Poatednji vlak la t okinhra ob liK'lelta)   in praanlkUi »__
1 zvezbiino^Ji
koiicipijenta
vzprejme takoj
dr.Val. Temnikar
odvetnik v Kamniku.        (3335—2)
Želim zameniti
svoje, v najlepSem kraju Kranjske ležeče, 16.000 gld.
vredno
posestvo s hišo
v kacom mestu Kranjske. — Posestvo obstoji iz rodovitnih travnikov in njiv, dobro ohranjenih gozdov in nove h še, katera je pripravna za gobtilno in prodajiilnico. (8881—tj Več pove npr*\uifltvo vSlov. Narodi".
f£, vsi HTROJ1 ZA roLJEDSiLijTv Ot-0
Ms
et a»|atfjl* aaaa* c.J-.■ ^vtO.-f^imi »«t«n pciHJ* ped
IG. flELLEB. DUNAJ
! *'TjTy     •«*»!• BMm3 H itn.J .»(».uil mfM m tiadtta) j.ur» a «aU.vw» rnpnV)^ ■ tU«.
u-*e
Broj 'JUh }toi
18'JG
Zakup.
(88481
Podpisano poglavarstvo obrino  bodo dati  potom  javne dražbe  ti m a« ft mi l»i;« iHf>«» oli lil. url <lo|iOlii<liir v prostorih svojega urada svojo
občinsko hišo
na tri leta v zakup.
Zakup h* pričenja 7. dnem 1. januvarja 1897. Izklicna cena je (100 goldinaijnv na leto.
Vsak dražit, lj mora pred dražbo pri občinskem poglavarstvu položiti kot jamščino 10 0 „ cd izklicne cene.
Natančnejši pogoji se izvedo pri podpisanem poglavarstvu ob uradnih urah.
Poglavarstvo občine v Marija Bistrici (Hrvatsko)
5. decembra 1896.
Načelnik: Svak. Bilježnik: Toria.
! Samo so znalo dziij!
Žrebanje že dne 23. decembra 1896
ogerske drž, dobrodelne loterije,
M Glavni dobitek 60.000 gld. frfr
Vsi dobitki 1GO.OOO gld.
NrrcIiC |IO -8 r*^l«1. se dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pešta, glavni carinski urad, polunadstropje), pri vsoh loterijskb. solnih in davčnih uradih, pri večini poStnih uradov, pri , Mcrcur-ju" na Dunaju ia po vseh imstili in večjih krajili pri prodajalcih sr* čk. Budimpešta, dn<  4. oktobra 189G.
(.jibo-i) Kralj. ogers'AO loterijsko ravnateljstvo.
2 me"blovani soli
prav lični, prcstorni in svetli, s posebnim vbodom, na ulico, se takoj oddasti v Florijanskih ulicah št. 3, nasproti reduti. (3341—1)
Krepale in pridLen.
učenec
(33 i3—8
se vzprejme takrj v prodajalnico z železnim in Špecerijskim  blagom  Jon. N|ian*n v Doiti/alali.
Uaojam se naznanjati najuljndneje p. n. občinstva, da se točijo
I gostilni „Pri m\i cesarja"
prav dobra dolenjska in istrljanska vina in dobro Relnlnghauaovo marčno pivo.
Za gorka in mrzla Jedila in realno postrežbo je najbolje skrbljeno.   Tudi se odda Se za nekaj dnij
zakurjeno kegljišče.
Za mnogobrojni obisk bo priporoča z velespoštovanjem
(3337-2) J. Jermani
Proda bo TafcE
7 tamburic s strojem.
Kje? pove opravništvo »Slov. Naroda". (8333)
Prodaja vina.
Imam na prodaj   okoli 300 hektolitrov belega in črnega vina. Cene zmerne, postrežba točna.   Za pristnost vina se jamči.   Mali vzorci se ne pošiljajo. (3257—7) -A.. HvH. Pujmann, Dignano, Istra.
1
i \
»1
F. Cassermann
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c. kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov
"V Hij-u-TDljstnl, kolera.t>i3.rgroTr3 uLlic© žjt. -3s
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblak po najnovejši J'-<;.ini in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišča. W
Nepremočljive haveloke
izdeluje po najnižji, broikonkurononl oenl. — Gospodom  uradnikom £?
se priporoča za isdslavanjs vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven n ■padajuće predmete, kakor sablje, mede, klobuke za parado itd. (2191—36» K
a2no ! V a^no!
Za vsako rodbino primerna 6   V iS G
po znižanih cenah ~1bi
priporoča
K. RBCKNAGBL
Mestni trg št. 24. {83i8-3)
[Ijj Naredi blesteče belo, TjA barzuriristo ni  iiko in
nn poit, <
BI *
PT
avstrijski patent Štev. 16.31 llJ. (3120-8
mozole, osepnične luknjice in vse kožne j    mladeniško svežo     v^JL- nečistobe  P° kate-odpravi pege in v»r„u naaks.      remkoli ličilu.
4'rm Stt'k leiriri s  tttt* tulilttni   ztm  i-atu* (H» kf. «. t'.
obiva hc po vseh lekarnah   drofjerijah in parfamerljah, kakor tudi
naravnost za 26 kr. ved, ako se vnoslje naprej /.ueaek.
r j Izdelovanje patentovanega „Klerona" pri
uji Joslpini Šip v Taboru, Palackvjeva ulica.
tsA fijftST"  i*ini»rf«Hi«' Me iHknuiliui potoui progMiijnjo.    " "
w. * ~    mm   — mm   . mnr^r^m m__mm__mm m*
1 I
I
Vsega, zdravilstva
DR BELA STUHEC
operateur c. kr. vseučiliščne klinike za porodništvo in ženske bolezni v Grradci, praktični in zobni zdravnik
orcLln.-u.Je (3M20—3)
v l7* t ulj v*
Florijanski trg* št. 1, I. nadstropje.
St. bti.350.
Razglas.
;334()>
Visoka c. kr. d- želna vlada za Kranjsko v Ljubljani je z razpisom z dne 18 novembra letos, št 17 620, v sporazuma s c. kr. deželnim finančnim ravnat* ijstvem mes'ni občini ljubljanski dovolila, da sme v dobi <d 1. junu varja 1897 do 81. decembra 18D9. na Trnovskem pristanu od stavbinskega gradiva in drugega hlapa, ki sh pripelje v čolnih po Ljubljanici in potem razvozi po m- -tu. pobirati tlako v I n o |io -1 IVr. od vsake v|»r<ažnie In |io 9 kr. o«l vsake gnane živine.
To se razglaša z ćontavkom, da ae bode ta tlakovina od l. januvarja 1897. do 31. decembra 1899. I*>t» pobirala na Trnovskem pristanu, da 8e t od j pa pri tem ozir jemalo na postavna rprosčt-nja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 30. novembra 1896.
Zavod za posredovanje o nakupu in prodaji posestev in za pridobitev posojil
Pavla Simon-a v Mariboru %.
Naznanjam pridobitev dofične koncesije in se p. n. občinstvu priporočam za izpeljatev nakupa ln prodaje posestev vsake vrste, za pridobitev posojil pri denarnih zavodih ln privatnih osebah po nizkih odstotkih in za uredbo in cenitev velikih in malih posestev proti primerno nizki
proviziji. ^ najodličnejsim spoštovanjem
Pavel SIn^LorL
(3290—2)
bivši graJHČinHki nadzornik in zapriseženi Izvedenec v gozdarstvu in poljedelstvu.
T
(3846—1)
M" Za Božič in za Novo leto
priporočam
rt
po i^jreclnilr cenah
nastopno blago, katero, v bogati izberi na skladišču, 5   po najnižjih eciistli ustreza vsem zahtevam gledć HolIdiiONii in glede nizkih cen.
M
is*
cd
Veliko blaga za ženske obleke, sukno za moške in deške obleke
ocitrk«3, i3il^:etixe  iix  lcitioiae taarhante
platneno blago, le renomirane izdelke preproge, namizne prte, posteljne in flanelne odeje.
o
Z vokspofitovsujum
(poprej W. Sattner) (UST le na Mestnem trgu 20. "Jfc4J
Vzorci na zahtevanje brezplačno in franko.
T
o
p" o
P?
5.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
LMtnina in tisk BNarodne Tiskarne".
28