Litostroj slavi 30-letnico Delovno proslavljanje Kadar rečemo Titovi zavodi Litostroj, vsak pomisli na turbine, velikanske stroje, ki jih izdelujejo v tej organizaciji, pomislimo na Ti-tove obiske v tej tovarni. In če rečemo, da Litostroj letos slavi 30-letnlco svojega obsto-ja, potem se je treba ozreti tudi nazaj na pre-hojeno pot tega 3600-članskega kolektiva. • Titovi zavodi Litostroj so bili ustanov-Ijeni 31. avgusta 1946, 1. septembra 1947 pa je stekla prva proizvodnja. Litostroj je bil prvi objekt prve petletke, ki je predvidevala izgradnjo bazične industrije. • Brez pomena bi bilo opisovati napore, ki jih je vlagal ta delovni kolektiv, da se da-nes lahko pohvali, da je njegovo ime zapisa-no na izdelkih v 55 deželah vsega sveta. Brez pomena zato, ker je povsem jasno, da so bili izredni, da so zahtevali obilico znanja in od-povedovanja. Toda zato je danes Litostroj sposoben premagati še tako velike težave in prav zato tudi ugotovitev glavnega direktor-ja inž. Marka Kržišnika, da Litostrojčani sploh ne bi vedeli za ekonomsko krizo v zad-njih letih, če ne bi o njej brali v časopisih, ni iz trte izvita. Ob imenu Litostroj seveda najprej pomislimo na turbine... • Danes je Litostroj sestavljen iz 13 TOZD in dveh delovnih skupnosti. Njihov proizvod-ni program je težko opisati, saj je izredno razgiban. Pa vendarle: izdelujejo kompletno opremo za tovarne strojegradnje, turbine, ki so ključni Litrostrojev proizvod, vodne črpal-ke, žerjave, kompletne cementarne, viličarje in avtodvigala, hidravlične stiskalnice, diesel motorje... • Morda se bo kdo vprašal: le kako jim to uspe? V Litostroju pravijo: z dolgolet-nim razvijanjem lastne tehnologije, saj imajo le eno samo licenco za izdelovanje diesel mo-torjev, to pa hkrati pomeni, da jih nihče ne more omejevati pri izvozu. Seveda pa se last- ne tehnologije ne da razvijati brez strokov-njakov. Zato imajo Litostrojčani svoj izobra-ževalni center, ki je doslej izšolal že okrog 1800 strokovnjakov. • Vse to jim daje pečat velike, sodobno organizirane delovne organizacije, ki je ved-no v pryih vrstah tudi takrat, ko gre za ures-ničevanje samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov. Samo spomnimo se, da so kot eni izmed pi-vih imeli delavski svet, da so med prvimi ustanovili temeljne organizacije združenega dela, da so letos številnim delov-nim organizacijam za zgled, kako naj bi se uresničeval zakon o združenem delu v praksi. • Take uspehe pa je moč doseči le, če se delavci zavedajo svoje vloge, ki jo irnajo v podjetju, če se pravilno in v polni meri zave-dajo svojih pravic in dolžnosti. To pa se Lito-strojčani, na čelu z okrog 430 člani zveze ko-munistov, prav gotovo! • Seveda se Litostrojčani sreoujejo tudi s številnimi težavami, vendar pa so trdno pre-pričani, _da jih bodo s skupnimi močmi in pri-zadevanji lahko prebrodili. • Svoj jubilej so Litostrojčani iproslavil z osrednjo proslavo 3. septembra v hali Tivoli, na kateri je govoril predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc, prisostvo-vali pa sta ji med drugimi gosti tudi Marijan Brecelj in Franc Leskošek-Luka. V kulturnem sporedu so nastopili dramski igralci, plesalci folklorne skupine France Marolt, pevci in godbeniki iz Litostroja ter Slovenski oktet. • Vsi dosedanji maturanti industrijske šo-le Litostroj pa so se tega dne zbrali v Moste-cu, kjer so imeli družabno srečanje. • Tudi številni Ljubljančani so praznovali skupaj z delavci Litostroja, saj so si tretjega in četrtega septembra lahko ogledali celotne proizvodne prostore te velike in uspešne de-lovne organizacije. ¦"•;" * Franček Kmetič