Rastline se že od pradavnine uporabljajo kot hrana in za preprečevanje ter zdravljenje najrazlič- nejših bolezni. Tudi danes so zdravilne rastline zelo priljubljene za samozdravljenje, morda zaradi vse pogostejšega sledenja vodilu nazaj k naravi, morda pa tudi zaradi sicer nepravilnega prepričanja, da so po- polnoma varne, manj škodljive kot farmacevtski pri- pravki in da so brez neželenih učinkov. Po podatkih nekaterih raziskav naj bi v Sloveniji zdravilne rastline uporabljalo skoraj tri četrt prebivalcev. Med najpogo- stejše rastline iz domače lekarne se uvrščajo kamilica, borovnica, žajbelj, rman, poprova meta, šentjanžev- ka, bezeg in lipa, na seznamu pa se znajdejo še šipek, ognjič, kopriva, ameriški slamnik in tavžentroža. Obi- čajno po njih posegamo za blaženje težav s srcem in ožiljem, dihali in prebavili. Kot vsako zdravilo pa imajo tudi zdravilne rastline tako terapevtske kot neželene učinke, ki so odvisni od odmerka. T erapevtski odmerek je tisti, pri katerem je terapevtski učinek že prisoten, neželeni učinek pa dovolj majhen, da ga lahko prenašamo. Pri večini zdravilnih rastlin neželeni učinki niso zelo izraziti, se je pa dobro zavedati, da lahko nekatere uporabljamo le pod zdravniškim nadzorom, med drugim tudi zato, ker lahko vstopajo v medsebojno delovanje z zdravili, ki nam jih zdravnik predpiše na recept, in sicer tako, da povečajo ali zmanjšajo učinek zdravil ali pa pove- čujejo izražanje neželenih učinkov zdravil. Zdravilne rastline, ki najpogosteje vstopajo v interakcijo z zdra- vili, so baldrijan, česen, glog in šentjanževka. Neželeni učinki zdravilnih rastlin so lahko posledica prevelikih odmerkov in dolgotrajne uporabe, kontaminacije ali zamenjave rastline, neupoštevanja kontraindikacij ter že omenjene interakcije z zdravili. Pogostejši ne- želeni učinki se kažejo kot alergije, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, učinki na imunski sistem, srce, jetra in ledvice ter občutljivost kože na sončno svetlobo. Zastrupitve zaradi zamenjav Ključno za varno uporabo zdravilnih rastlin je seveda njihovo prepoznavanje, sicer se kaj hitro zgodi, da se v domačih zdravilnih pripravkih ali pa na našem krož- niku znajde kakšna strupena zel. Osnovno pravilo je, da tistega, česar ne poznamo, ne nabiramo. Seveda tudi ne nabiramo zavarovanih rastlin in rastlin, ki rastejo na območjih, kjer je nabiranje prepovedano; v Triglavskem narodnem parku je denimo dovoljeno nabrati omejeno količino zelišč le v robnem – tretjem varstvenem območju parka. Flora Slovenije je dobro opisana; med približno 3000 vrstami divje rastočih rastlin je deklarirano strupenih približno tristo vrst, dejansko število pa je verjetno nekajkrat večje. Brez ustreznega znanja se vračanje nazaj k naravi lahko slabo konča. Največjo nevarnost za zastrupitev po večini predstav- ljajo tiste strupene rastline, ki so podobne užitnim divjim vrstam. Morda najbolj razširjen primer z resnimi posledicami za zdravje je zamenjava pri- ljubljene spomladanske zelenjave čemaža (Allium ursinum) z njemu podobnimi strupenimi rastlinami pegastim kačnikom (Arum maculatum), jesenskim podleskom (Colchicum autumnale), šmarnico (Con- VZGOJA Mateja Pate Užitno – ali le užitnemu podobno? Zastrupitve s strupenimi rastlinami Za vsako bolezen rož'ca raste, je Kekcu razodela moč zdravilnih rastlin teta Pehta. Znameniti švicarski zdravnik Paracelsus iz 16. stoletja bi temu dodal, da je vsaka rož'ca lahko tudi strup, saj prav nič ni neškodljivo in samo odmerek loči zdravilo od strupa. S tem postulatom je postavil temelje toksikologije kot znanstvene vede. Vsi deli volčje jagode so strupeni. Foto Anka Rudolf 50 valaria majalis) in čmeriko (Veratrum album). Lahko se nam pripeti tudi, da borovnice zamenjamo za kopinščice (Vaccinum uliginosum) in modro koste- ničje (Lonicera caerulea), saj pogosto rastejo skupaj v gorah. K sreči je strupenost obeh borovnicam po- dobnih plodov majhna, poleg tega so kopinščice zelo redke, jagode kosteničja pa zelo neprijetnega okusa. Z  drnuljami  – plodovi rumenega drena (Cornus mas) – lahko zamenjamo plodove nekaterih drugih grmov z rdečimi jagodastimi plodovi. Če nabiramo rastline za čaj ali sirup, je nevarnost zastrupitve manjša, saj je doziranje drugačno. Naj- nevarnejša bi bila zamenjava smrekovih vršičkov za vršičke tise (Taxus baccata), a je ta k sreči razmero- ma redka. Različne mete lahko zamenjamo z zmerno strupenim polajem (Mentha pulegium), jagode črnega bezga (Sambucus nigra), ki so surove sicer tudi nekoliko strupene, pa z zmerno do malo strupenimi črnimi plodovi različnih grmov, kot so rdeči dren (Cornus sanguinea), krhlika in dobrovita (Viburnum lantana). Strupene rastline imajo pogosto privlačno sočne jagode, ki so lahko pravi magnet za majhne otroke. Rdeče plodove razvijejo šmarnica, navadni volčin (Daphne mezereum), tisa, pegasti kačnik, navadni bljušč (Tamus communis), grenkoslad (Solanum dul- camara), navadna trdoleska (Euonymus europaea), puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) in rdečejagodasti bluščec (Bryonia dioica). Med rastline z rdečimi plodovi, katerih zaužitje nima pomembne sistemske toksičnosti, lahko pa povzroči gastrointe- stinalno simptomatiko, spadajo močvirska kačunka (Calla palustris), navadna brogovita (Viburnum opulus), planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena), jerebika (Sorbus acuparia) in divji bezeg (Sambucus racemosa). Med rastlinami s črnimi plodovi nam lahko življe- nje zagrenijo volčja češnja (Atropa belladonna), lo- vorolistni volčin (Daphne laureola), smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus), volčja jagoda (Paris quadrifolia), navadna črnoga (Actaea spicata), čistilna krhlika (Rhamnus catharticus), navadna krhlika (Frangula alnus), mnogocvetni salomonov pečat (Polygonatum multiflorum), dišeči salomonov pečat (Polygonatum odoratum), navadni bršljan (Hedera helix) in navadna kalina (Ligustrum vulgare). Tisa, ki je v naših gozdovih sicer redka, je zelo strupeno drevo. Strupeni so vsi deli, razen ovoja semena in cvetnega prahu. Najbolj strupene so iglice. Foto Oton Naglost Navadna ciklama – lepa, a strupena. Foto Oton Naglost Lapuh je pogojno užitna rastlina. Vsebuje alkaloide, katerih učinek se pokaže šele po dolgotrajnejšem uživanju. Foto Oton Naglost PLANINSKI VESTNIK april 2022 51 Zastrupitve zaradi napačnih prepričanj Previdnost velja tudi pri uporabi pogojno užitnih rastlin, saj je v priročnikih njihova pogojna užit- nost morda slabo predstavljena. Tako so gabez (Symphytum officinale), lapuh (Tussilago farfara) in repuh (Petasites hybridus) pogosto priporočena divja zelenjava, kljub temu da vsebujejo zelo nevarne alkaloide, katerih učinek pa se sicer pokaže šele po dolgotrajnejšem uživanju. Podobno je s praprotmi, pri katerih naj bi "užitni" najmlajši poganjki vsebovali največjo koncentracijo strupov. Tudi rastline, ki smo jih zaradi prijetno kiselkastega okusa radi grizljali kot otroci (kislice, zajčja deteljica), so zaradi velike vseb- nosti oksalne kisline dokaj strupene. Ali pa strupena robinija (Robinia pseudoacacia), katere semena naj bi se uporabljala kot nadomestek fižola. Zastrupitvam z rastlinami ne botruje nujno neved- nost, temveč tudi slabe odločitve zaradi nepravilnih prepričanj (kot je prepričanje, da kar je naravno, ne more biti škodljivo) ter poenostavitev in posploši- tev – recimo, da so vse rastline iz določene družine užitne, da določene rastline ni mogoče zamenjati z nobeno drugo ali da so določeno rastlino uporabljali že tisočletja pred nami. Dobro se je tudi zavedati, da so ob nekritični uporabi informacije, pridobljene na spletu, bistveno manj zanesljive od informacij, ki jih dobimo v strokovni literaturi. Tudi živali na paši so dovzetne za zastrupitve z ra- stlinami. Da se tega zavedamo, je seveda pomembno predvsem s stališča zdravja živali, posredno pa tudi zdravja ljudi, saj se določene strupene snovi izločajo z mlekom prizadetih živali, ki zato ni primerno za prehrano ljudi. Pri domačih živalih so najpogostejše zastrupitve z jesenskim podleskom, orlovo praprotjo, hrastom in preslicami. Do zastrupitev običajno pride, kadar živali nimajo na razpolago dovolj paše, sicer se strupenim rastlinam izogibajo. Čemaž – ali kaj podobnega? Zastrupitve s strupenimi rastlinami so v Sloveniji sicer redke. Najstniki in mladi odrasli se najpogo- steje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, kot sta navadni kristavec (Datura stramonium) in volčja češnja. Pri starejših odraslih so zastrupitve v glavnem posledica zamenjave užitnih rastlin s strupenimi, naj- pogosteje čemaža z jesenskim podleskom, šmarnico in čmeriko. Med letoma 2000 in 2019 so v Univerzi- tetnem kliničnem centru Ljubljana ugotovili zastru- pitev z jesenskim podleskom pri 16 osebah; za štiri je bilo zaužitje te rastline usodno. Strupen je alkalo- id kolhicin, ki ga vsebujejo vsi deli rastline. Klinična slika zastrupitve poteka v več fazah. V dveh do dva- najstih urah po zastrupitvi se pojavijo slabost, bruha- nje, bolečine v trebuhu in driska, ki je lahko krvava. Druga faza se začne 24 do 72 ur po zaužitju rastline kot sindrom motenega delovanja več organov – srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Zlasti ogrože- ne so osebe z boleznimi jeter. Če bolnik preživi prvi dve fazi zastrupitve, se po 4 do 5 dneh zaradi zavr- tosti kostnega mozga zmanjšata število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dveh do treh tednih mu izpadejo lasje in dlake, ki v nekaj mesecih zrastejo nazaj, lahko pa ostanejo trajne posledice na živčevju. Zdravljenje je simptomatsko, protistrupa ni. Zastrupitve s čmeriko so redkejše, čeprav njeno koreniko občasno zamenjujejo s koreniko rume- nega svišča ali košutnika (Gentiana lutea), iz katere priprav ljajo žgano pijačo. Klinična slika zastrupitve poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim vidom, oslabelostjo, srčni utrip se upočas- ni, krvni tlak pade, lahko se pojavi prehodna, kratko- trajna izguba zavesti. Potek zastrupitve je lahko hujši pri ljudeh z boleznimi srca. Še redkejše so zastrupitve z listi šmarnice, medtem ko je zastrupitev z njenimi plodovi več. Klinična slika vključuje pekočino v ustih, slabost, bruhanje, drisko, omotico in motnje srčnega ritma. Čemaž (levo) je priljubljena in okusna spomladanska 'zelenjava'. Njegova zamenjava s strupenim jesenskim podleskom (desno) pa je lahko usodna. Foto Oton Naglost (čemaž) in Mateja Pate (podlesek) 52 Literatura Abazović M. (ur.): O pravilni in varni uporabi zdravil. Izdelki iz zdravilnih rastlin. 14. Dan slovenskih lekarn, 26. september 2018, Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo. https:// www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/o-pravilni-in-varni-uporabi-zdravil-izdelki-iz- zdravilnih-rastlin.pdf. Brvar M. (ur.): T oksikologija 2014: zastrupitve s strupenimi rastlinami. Slovensko zdravniško društvo – Sekcija za klinično toksikologijo, Zbornik prispevkov. Ljubljana, 2014. Razinger G., Kozelj G., Gorjup V ., Grenc D., Brvar M. (2021): Accidental poisoning with autumn crocus (Colchicum autumnale): a case series. Clin T oxicol (Phila). 59(6):493–499. Nimis P . L., Praprotnik N., Kodele Krašna I. (2014): Spoznajmo 100 rastlin alpskega botaničnega vrta Juliana (Slovenija). Projekt Dryades, Trst. https://www.pms-lj.si/juliana/si/ files/default/Juliana/Juliana%20vodniki/Juliana_Book_slo.pdf. T udi šmarnico (levo) in čmeriko (desno) lahko zamenjamo za čemaž. Foto Oton Naglost (šmarnica) in Anka Rudolf (čmerika) Strupeno lepe Poleg v prispevku omenjenih rastlin bomo na pohodih po gorah srečali še nekatere, pri katerih se nam lahko oglasi alarm, pa čeprav jih ne bomo imeli na krožniku. Pri nekaterih, kot sta trilistna vetrnica (Anemone trifolia) ali navadna kalužnica (Caltha palustris), je dovolj le stik gole kože z rastlino, pa si že pridelamo rdečico, vnetje ali mehurje. T udi ozko- listna preobjeda (Aconitum angustifolium), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens subsp. purpura- scens), dišeči volčin (Daphne cneorum) in navadna pogačica (Trollius europaeus) sodijo med strupene rastline; skupaj z Lobelovo (Veratrum lobelianum) in črno čmeriko (Veratrum niger), šmarnico in volčjo jagodo si lahko vse v tem odstavku naštete rastline ogledamo v alpskem botaničnem vrtu Juliana. Foto- grafije nekaterih strupenih rastlin pri nas pa so do- stopne na spletni strani Centra za klinično toksiko- logijo in farmakologijo: http://ktf.si/toxi_kategorije/ vse-kategorije/strupene-rastline/. m PLANINSKI VESTNIK april 2022 53 OSPREY POCO IN DAYLITE KIDS www.factorystore.si Na voljo v trgovinah: Kibuba, Iglu Šport, Annapurna, Extreme Vital, Intersport, Hervis, Action Mama, Enduro, Elan