Nova smer
Strate{ki 
projekt 
SP–12
Potni{ki promet
Potovanja z izkaznico FIP
Tovorni promet
Oprtni promet Maribor 
Tezno-Wels v tretjem 
letu obratovanja
Infrastruktura
Dobova dobiva 
novo podobo
Iz tujine
Evropske `eleznice 
svarijo pred omejujo~o 
zakonodajo
marec 2004
Revija Slovenskih `eleznic

Parlamentarni odbor za infrastrukturo je v zadnjih dneh marca potr-
dil predlog zakona o poslovni sanaciji Slovenskih `eleznic, ki ga sedaj
~aka {e obravnava v dr`avnem zboru. Predvideno ~im hitrej{e sprejet-
je zakona je ena od bistvenih sestavin vzpostavitve osnove za na{ na-
daljnji razvoj in za dober {tartni polo`aj za tekmo s tujimi `elezni{ki-
mi prevozniki, ki Slovenije prav gotovo ne bodo zaob{li. Predlog za-
kona namre~ govori tudi o delni dokapitalizaciji na{ega podjetja, o
preoblikovanju dela dolgov v nove z ni`jo obrestno mero, vklju~uje pa
tudi dve milijardi tolarjev dr`avne pomo~i za sofinanciranje kadrov-
skega prestrukturiranja. Pa da ne bo pomote - predlagani sanacijski
zakon ni dejanje usmiljenja na{ega lastnika ali pa le {e en poskus z dr-
`avno pomo~jo nad vodo dr`ati kroni~no izgubarsko podjetje. V ~a-
su, ko stojimo tako reko~ pred vrati Evrope, je treba zapisati, da je
prav Evropska unija v svoje dokumente zapisala, da morajo dr`ave
svoje nacionalne `elezni{ke prevoznike pripraviti na tekmovanje na li-
beraliziranem trgu `elezni{kih prevoznih storitev.
Ker pa ima vsaka medalja dve plati, je v evropskem `elezni{kem sek-
torju odgovornost za bolj{e rezultate porazdeljena med dr`avo na eni
in na `elezni{ko podjetje na drugi strani. Zato so se zahodnoevropske
`eleznice `e pred leti lotile temeljitega preoblikovanja svojih organi-
zacijskih struktur ter se iz okostenelih paradr`avnih podjetij za~ele
obra~ati v smer tr`nega poslovanja. Po tej poti, za katero je treba od-
krito zapisati, da bo vse prej kot lahka, zato stopamo tudi na Sloven-
skih `eleznicah. @e v prej{nji Novi progi smo dobr{en del vsebine pos-
vetili organizacijskim spremembam, ki nas ~akajo v naslednjih mese-
cih. Tokrat nekaj ve~ pozornosti posve~amo projektu SP-12, ki govori
o kadrovski reorganizaciji in racionalizaciji. S ~im bolj poljudno razla-
go in konkretnimi primeri smo posku{ali predstaviti osnovne cilje pro-
jekta, vsebinske razloge zanj in spremembe, ki jih bo prinesel.
V tokratni Novi progi pa so svoje mesto na{li tudi {tevilni drugi ~lan-
ki, ki govorijo o novostih in spremembah na razli~nih podro~jih. Ko-
legi iz potni{kega prometa so nam posredovali podatke o cenej{ih
potovanjih za `elezni~arje v Bosno in Hercegovino, hkrati pa smo
zbrali tudi podatke o ugodnostih, ki nam jih omogo~a izkaznica FIP,
da vas spomnimo na to mo`nost potovanja. Na{e sodelavke in sode-
lavci iz tovornega prometa se lahko pohvalijo z uspe{nimi vo`njami
oprtnega vlaka med Teznim in avstrijskim Welsom. Ta vozi `e tretje
leto, njegova zasedenost pa je v povpre~ju kar 93-odstotna.
Na podro~ju infrastrukture pa `e od lanskega novembra kot najob-
se`nej{i projekt na na{ih progah potekajo dela na mednarodnem
mejnem prehodu Dobova. Prvega maja bodo na njem namre~ za~ela
veljati poostrena schengenska dolo~ila, saj bo meja s Hrva{ko posta-
la zunanja meja Evropske unije. Z veseljem lahko zapi{emo, da bodo
vsa dela, povezana z zahtevami EU, kon~ana `e konec aprila. Ve~ o
trenutnem poteku del in organizaciji prometa pa lahko preberete tudi
v Novi progi.
Pogled s strani
Süleyman Karaman
generalni direktor Tur{kih `eleznic
Nova smer
SP–12
Kon~ni rezultat tega projekta naj bi bil nov
akt o sistemizaciji, racionalizirano {tevilo de-
lovnih mest ter izvajalcev in na tej podlagi
dolo~itev prese`nega {tevila delavcev.
Potni{ki promet
@elezni~arke in `elezni~arji se lahko z vozov-
nicami FIP z vlakom zapeljemo ne le v slu`-
bo in iz nje, temve~ tudi na dopust v {tevil-
ne evropske dr`ave – in to z ob~utnim po-
pustom.
Tovorni promet
[tevilo oprtnih vlakov na relaciji Maribor
Tezno-Wels se je z enega para vlakov sep-
tembra 2001 `e pove~alo na {tiri pare vla-
kov na dan. Zasedenost pa je v povpre~ju
kar 93-odstotna.
Infrastruktura
Posodabljanju mejnih prehodov po zahte-
vah EU smo se pridru`ile tudi Slovenske `e-
leznice z obse`nimi deli na mednarodnem
mejnem prehodu Dobova.
Iz tujine
Oblikovanje `e tretjega »`elezni{kega pake-
ta« v organih EU `e poteka, `elezni{ki pre-
vozniki pa so mu `e na za~etku namenili kar
nekaj kritik.
2
3
8
10
12
14
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-
zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:
Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji
fotografij: Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Dario Cortese, Janez
Merlak, Marjana Lesar Slovnik, arhiv UIC • tisk: Present d.o.o. •
Nova proga izide desetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki
jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 3. maja. Prispevke zanjo lahko
na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 16. aprila.
1
Uvodnik
Marko Tancar,
odgovorni urednik Nove proge
Revija Slovenskih `eleznic  marec 2004
S@ so ljudje
Zvonimir Skalar
Glasba je moje `ivljenje 16
2
Pogled s strani
Süleyman Karaman
generalni direktor Tur{kih `eleznic
Za Tur~ijo je zna~ilen velik dele`
blagovne menjave s tujino. Ta na
leto dosega kar okrog 55 milijo-
nov ton. Znotraj teh koli~in je ob-
~uten tudi dele` zahodnoevrop-
skih dr`av. Izvoz in uvoz z Italijo
sestavlja 32 odstotkov tur{ke zu-
nanje blagovne menjave, z Nem-
~ijo 13 odstotkov, s Francijo 6
odstotkov in z Avstrijo 2 odstot-
ka. Na Slovenijo v celotni evrop-
ski blagovni menjavi s Tur~ijo od-
pade 0,16 odstotka. Najve~ji de-
le` blaga, ki ga uvozimo po `e-
leznici iz Slovenije, imata papir in
celuloza.
Kar 64 odstotkov blaga med Tur-
~ijo in Zahodno Evropo se prepe-
lje z ladjami, 26 odstotkov po ce-
stah, 1 odstotek po `elezni{kih
tirih in 0,3 odstotka z letali. De-
le` `elezni{kega transporta med
Tur~ijo in zahodnoevropskimi dr-
`avami je torej zelo majhen. Maj-
hen dele`, ki ga med obema dr-
`avama prepeljemo po `elezni{-
kih tirih, pa nam pomeni veliko
prilo`nost za izbolj{anje rezulta-
tov.
Da bi izbolj{ali `elezni{ki dele` v
blagovni menjavi med obema dr-
`avama, sva se 15. maja lani se-
stala direktorja TCDD in S@. Na
sestanku sva se dogovorila, da
bomo na trg uvedli nov skupni
produkt, ki smo ga poimenovali
East Express. [lo bo za me{ani
tovorni vlak, ki bo povezoval po-
staji Halkali v Carigradu in ljub-
ljanski Zalog ter tako vzpostavil
nekak{en zemeljski most med
Carigradom in Ljubljano. Nasled-
njo stopnjo pri dogovorih smo
dosegli 19. septembra 2003, ko
je bilo podpisano pismo o name-
ri.
Vlak bo vozil po 1.577 kilometrih
koridorja X, ki povezuje Tur~ijo in
Slovenijo; z najkraj{o potjo bo
povezoval Jugovzhodno, Sred-
njo, Zahodno in Severno Evropo.
S podalj{anjem koridorja iz Tur~i-
je do Srednje in Severozahodne
Evrope pri~akujemo ponovno
o`ivitev X. koridorja in pove~anje
`elezni{kega transporta med Tur-
~ijo ter Nem~ijo, Avstrijo, Italijo
in Francijo, ki imajo ob~utne de-
le`e v tur{ki zunanjeblagovni me-
njavi.
Dandanes se pomen `eleznice
pove~uje iz dneva v dan, saj je do
narave prijazen in obenem naj-
varnej{i na~in transporta. Tudi
Evropska unija je prepoznala po-
men `elezni{kega transporta in
podpira njegov razvoj, vklju~no z
revitalizacijo X. koridorja. Tem
prizadevanjem se pridru`ujemo
tudi na tur{kih `eleznicah, zato si
`elimo, da bi novo povezavo
uvedli ~im prej. Hkrati pa tudi na
vseh dogovorih z razli~nimi so-
govorniki poudarjamo pomen
projekta. Kot smo poudarili tudi
na sestanku v Ljubljani konec de-
cembra, pa bo za za~etek vo`enj
najprej treba izpolniti nekaj po-
gojev. Izbolj{ati bo treba odnose
z uporabniki, ponuditi prilago-
dljive vozne rede in privla~ne
cene. Zato smo `e oblikovali
predlog voznega reda in ni`jih
cen. Na Tur{kih `eleznicah pa od
vseh `eleznic, ki sodelujejo v pro-
jektu, pri~akujemo, da njegovi iz-
vedbi namenijo kar najve~jo po-
zornost in s tem pomagajo k ~im
hitrej{em za~etku vo`enj East Ex-
pressa.
Rad bi omenil tudi na{ novi pro-
jekt uvajanja blok vlakov, s kate-
rim bomo ponudili novo trans-
portno vizijo in transport blaga s
hitrostmi, primerljivimi s cestnim
transportom. Enega od novih
blok vlakov bomo uvedli na rela-
ciji Carigrad-Kapikule in bo nada-
ljevanje vlaka med Ljubljano in
Carigradom na tur{kem ozemlju.
Poleg tega pa za zagotavljanje
transportov med Evropo in Tur~i-
jo ter drugimi dr`avami nekdanje
Skupnosti neodvisnih dr`av in dr-
`avami Srednjega Vzhoda `e
zdaj uspe{no skrbimo z rednimi
tovornimi vlaki na relacijah Cari-
grad-Almary, Carigrad-Turkmeni-
stan, Carigrad-Sirija, Adana (Tur-
~ija)-Musul (Irak). Upam, da se
jim bo kmalu pridru`il tudi novi
vlak med Zalogom in Halkalijem.
Na koncu pa bi rad kot predsed-
nik uprave in generalni direktor
Tur{kih dr`avnih `eleznic zagoto-
vil, da bom s svojimi sodelavci
storil vse, da bo East Express ~im
prej povezal obe dr`avi.
East Express mora ~im
prej povezati Slovenijo 
in Tur~ijo
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
3Nova smer
Bralci Nove proge so lahko `e v
prej{nji {tevilki revije v pogovorih
s poslovodji dru`be prebrali mar-
sikaj o ciljih in poteku projekta
SP-11 – Poenostavitev organiza-
cijske strukture S@ in prenova de-
lovnih procesov, vklju~no organi-
zacijskih pravilnikov, standardov
in sistema kakovosti. Delno pa
smo pisali tudi o poteku projekta
SP–12, ki nosi naslov Kadrovska
reorganizacija in racionalizacija.
Kon~ni rezultat tega projekta naj
bi bil nov akt o sistemizaciji, ra-
cionalizirano {tevilo delovnih
mest ter izvajalcev in na tej pod-
lagi dolo~itev prese`nega {tevila
delavcev. Namen tega prispevka
je bralcem revije, predvsem pa
zaposlenim `elezni~arjem, pred-
staviti dejansko vsebino in cilje, ki
so zastavljeni s strate{kim projek-
tom Kadrovska reorganizacija in
racionalizacija. Za informacije o
delu na projektu smo zaprosili
skrbnika projekta Andreja Pago-
na.
Kaj je Projekt SP–12?
Projekt SP-12, Kadrovska reorga-
nizacija in racionalizacija, je le
eden izmed projektov, ki so bili
utemeljeni s strate{ko vizijo po-
slovodstva Nova smer, ki jo je po
potrditvi na nadzornem svetu
Holdinga Slovenske `eleznice, d.
o. o., decembra potrdila tudi vla-
da RS. Strate{ki projekti oziroma
na~in projektnega dela pa so po
tej viziji postali gonilo nenehnih
in potrebnih izbolj{av ter na~in
dela. Projekt SP-12 je po svoji
vsebini dejansko nadaljevanje
projekta SP-11, Poenostavitev or-
ganizacijske strukture S@. ^e je
eden izmed klju~nih ciljev projek-
ta SP-11 prenova pravilnika o no-
tranji organizaciji dru`be in izde-
lava novih pravilnikov Holdinga
S@ ter jedrnih dru`b, lahko med
klju~ne cilje projekta SP-12 {teje-
mo izdelavo podlag za sprejem
in uveljavitev novega pravilnika o
sistemizaciji delovnih mest hol-
dinga in novoustanovljenih jedr-
nih dru`b ter izdelavo opisov de-
lovnih mest. Kadrovska racionali-
zacija in operacionalizacija pro-
grama prese`nih delavcev kot
drugi klju~ni cilj projekta SP-12
sta tako samo posledica kon~nih
re{itev in rezultatov, ki jih bosta
dala oba projekta oziroma na
njuni podlagi sprejeti novi akti
dru`b.
Vsebinski razlogi za
novo sistemizacijo
Razloge za novo sistemizacijo
delimo na zakonske in notranje.
Zakon o delovnih razmerjih, ki
velja od 1. januarja 2003, uzako-
nja in predpisuje samo en »obve-
zen« akt, ki ga mora imeti sleher-
ni delodajalec v Republiki Slove-
niji. To je akt, s katerim je dolo~e-
na organizacija dela oziroma ob-
veznosti, ki jih morajo delavci
poznati zaradi izpolnjevanja po-
godbenih in drugih obveznosti.
Dejstvo, da dru`ba s prehodom v
novo organiziranost po zakonu o
preoblikovanju javnega podjetja
v holding potrebuje tudi nove
akte o notranji organizaciji in si-
stemizaciji, je zgolj formalne,
vendar obvezujo~e narave, po-
membnej{i od tega so vsebinski
razlogi.
Zakon o delovnih razmerjih si v
svojih {tevilnih dolo~ilih zelo pri-
zadeva za uveljavljanje pravic de-
lavcev, ki jih morajo zagotoviti
delodajalci, na drugi strani pa s
svojo togostjo - na primer s pra-
vili za spreminjanje pogodbe o
zaposlitvi - zelo ote`uje hitro in
u~inkovito reagiranje na spre-
membe, ki tako reko~ vsak dan
nastajajo v razmerjih med ljudmi
v delovnem procesu, med posa-
meznikom in dru`benim oko-
ljem, med posameznikom in na-
ravnim okoljem ter med posa-
meznikom in tehniko.
Vsako delovno mesto, ki temelji
na mikro delitvi dela, se zaradi
spremenjenih razmer na trgu
lahko kaj hitro spremeni. S tem
pa se pojavi te`ava pojmovanja
Strate{ki projekt SP–12
Kadrovska reorganizacija
in racionalizacija
delovnega mesta kot pravne ka-
tegorije, ki ga na{a delovno prav-
na zakonodaja obravnava zelo
formalno in skoraj popolnoma
stati~no (prerazporejanja delav-
cev zaradi sprememb delovnega
procesa novi zakon ne pozna
ve~). Odgovor na te dileme ter
re{itve naj bi podal projekt SP–12
in na njegovi podlagi sprejeta
nova sistemizacija za Holding
Slovenske `eleznice, d. o. o., ter
njegove odvisne dru`be. Prilaga-
janje novim razmeram, ki smo ga
za~eli s tem projektom, ni osam-
ljen, saj podobne spremembe
potekajo v vseh uspe{nih sloven-
skih podjetjih, ki `e delujejo v
globalnih razmerah poslovanja.
Z vhodnimi zahtevami projekta
SP-12 je bilo dolo~eno, da je ka-
drovska reorganizacija in racio-
nalizacija namenjena prenovi si-
stemizacije delovnih mest, s ka-
tero naj se zmanj{a {tevilo sedaj
sistemiziranih delovnih mest z
zdru`evanjem ve~ nalog v okviru
posameznega delovnega mesta.
Hkrati naj se opredelita optimal-
no {tevilo in struktura delovnih
mest v dru`bi, vklju~no z dolo~i-
tvijo potrebnih odgovornosti
(zahtevanih znanj, ve{~in, spret-
nosti, osebnostnih lastnosti …)
izvajalcev. Cilji, ki so bili za pro-
jekt SP-12 dolo~eni v Novi smeri
na podlagi analize obstoje~e ka-
drovske strukture Slovenskih `e-
leznic, d. d., konec leta 2002, so
dobili {e dodatno podkrepitev z
uveljavitvijo nove zakonske uredi-
tve s podro~ja delovnih razmerij,
ki je za~ela veljati v za~etku leta
2003.
Delovno mesto, ki je po organi-
zacijski teoriji najmanj{a organi-
zacijska enota v organizaciji, je v
obdobju ve~ kakor 150-letne hie-
rarhi~ne organizacijske strukture
`eleznic pomenilo zelo odmerje-
no delitveno enoto, stati~no to~-
ko v organizacijski strukturi z
zelo ozko opredeljenimi naloga-
mi, manj pa pristojnostmi in od-
govornostmi. Tak{na ureditev
enostavno ne more ve~ slediti hi-
trim spremembam v procesih
dela, ki jih povzro~ajo {tevilni zu-
nanji in notranji dejavniki. Veljav-
na sistemizacija iz leta 2000 in
priloga KPD@P vsebujeta kar 725
razli~nih delovnih mest, ki so raz-
vr{~ena od prve do sedme tarifne
skupine. ^e zna{a skupno {tevilo
sistemiziranih delovnih mest od
prve do ~etrte tarifne skupine
107 razli~nih delovnih mest, v
peti, {esti in sedmi tarifni skupini
pa kar 618, je jasno, da k nave-
deni pestrosti najve~ prispevajo
razli~na »referentska« delovna
mesta, kjer so naloge raz~lenjene
do njihovega absurda.
Potek dela na projektu
SP-12
V izhodi{~u izvedbe projekta
zdru`evanja nalog so bile postav-
ljene naslednje klju~ne to~ke:
• s projektom se ne bo posegalo
v obstoje~i pla~ni sistem, kar
pomeni, da se lahko zdru`uje-
jo naloge tistih delovnih mest,
ki so uvr{~ena v isto tarifno
4 Nova smer
Primer {t. 1: Zdru`evanje referentov
Ureditev po veljavni sistemizaciji Predlog po projektu SP 12
[ifra in naziv a. 50303 Referent III/3 – 
delovnega mesta za evidence osnovnih sredstev 550302 Referent III/3 
b. 50305 Referent III/3 – za obra~un materiala – ekonomske smeri
c. 50311 Referent III/3 – za obra~un pla~
Stopnja strokovne 
V. stopnja izobrazbe V. stopnja izobrazbeizobrazbe
Smer strokovne a. Ustrezna
izobrazbe b. Ekonomska Ekonomska
c. Ekonomska
Koli~nik 2,18 2,18
Naloge (npr.) a. Vodenje evidenc o stanju in gibanju osnovnih Evidentiranje, obra~unavanje in
sredstev, materiala, rezervnih delov in razkrivanje osnovnih sredstev in
drobnega inventarja,… (skupaj 8 skupin dolgoro~nih rezervacij
nalog in opravil)
b. Vodenje evidenc o stanju in gibanju materiala, 
rezervnih delov, drobnega inventarja in Evidentiranje, obra~unavanje in
osnovnih sredstev,… (skupaj 8 skupin razkrivanje zalog
nalog in opravil)
c. Priprava in pregledovanje dokumentov 
za obra~un pla~,  vna{anje podatkov Obra~un pla~ in drugih
v aplikacijo Pla~e ter izvedba popravkov,... stro{kov dela
(skupaj 10 skupin nalog in opravil)
k
k
k
k
k
k
k
Primer {t. 2: Zdru`evanje kretnikov
Ureditev po veljavni sistemizaciji Predlog po projektu SP 12
[ifra in naziv a. 30702 Kretnik II - Kretnik II
delovnega mesta b. 30703 Kretnik II - Kretnik v vleki 340104 Kretnik III
Stopnja strokovne III. stopnja izobrazbe III. stopnja izobrazbe
izobrazbe
Smer strokovne a. Ni`ja poklicna izobrazba Ustrezna
izobrazbe b. Ni`ja poklicna izobrazba
Koli~nik 1,71 1,71
[ifra in naziv 30802 Kretnik I - Kretnik I 340105 Kretnik II
delovnega mesta
Stopnja strokovne III. stopnja izobrazbe III. stopnja izobrazbe
izobrazbe
Smer strokovne Ni`ja poklicna izobrazba Ustrezna
izobrazbe
Koli~nik 1,80 1,80
[ifra in naziv 31701 Kretnik I/1 - Kretnik I/1 340106 Kretnik I
delovnega mesta
Stopnja strokovne III. stopnja izobrazbe III. stopnja izobrazbe
izobrazbe
Smer strokovne Ni`ja poklicna izobrazba Ustrezna
izobrazbe
Koli~nik 1,89 1,89
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
5Nova smer
Aktualno
Smetana evropskega tovor-
nega prometa v Ljubljani
Med 27. in 29. majem bo v Can-
karjevem domu potekal medna-
rodni `elezni{ki seminar z imenom
@elezni{ki tovorni promet v novem
stoletju. Teme seminarja se bodo
navezovale na lanski Eurailfreight,
ki je potekal v Münchnu; potekale
bodo diskusije o izzivih novega
stoletja za `eleznice, o pri~akova-
nju uporabnikov ter vlogi promet-
ne politike v `elezni{kem prometu
blaga. Seminar bo razdeljen na tri
podteme: @eleznica, zanesljivi
partner na transportnem trgu bla-
ga, @elezni{ko omre`je tovornega
prometa za »ve~jo Evropo«, Opti-
miziranje `elezni{kega tovornega
prometa.
Na strani S@ bosta kot predstavni-
ka gostitelja v razpravah sodelova-
la generalni direktor Bla` Miklav~i~
in izvr{ni direktor tovornega pro-
meta Sre~ko @erjav. S svojimi pris-
pevki pa se jima bodo pridru`ili
{tevilni eminentni strokovnjaki iz
tujine, med drugim tudi direktor
tovornega prometa v UIC, Pierre
Reinhardt, predsednik Railion
Deutschland, dr. Klaus Kremper in
vodja tovornega prometa ÖBB,
mag. dr. Wolfgang Scharinger.
Organizacija seminarja poteka v
sodelovanju z Mednarodnim `e-
lezni{kim kongresnim zdru`enjem
IRCA, generalna koordinatorka se-
minarskih dejavnosti pa bo po-
mo~nica izvr{nega direktorja za
strate{ko tr`enje in razvoj Mirjam
Kasteli~. Seminarja naj bi se udele-
`ilo ve~ sto vodstvenih delavcev in
strokovnjakov s podro~ja `elezni{-
kega tovornega prometa dr`avnih
`elezni{kih prevoznikov, novih pre-
voznikov, upravljavcev `elezni{ke
infrastrukture in lu{kih podjetij ter
predstavnikov politike ter gospo-
darstva.
Seminar se bo za~el v ~etrtek, 27.
maja, z nagovori ljubljanske `upa-
nje Danice Sim{i~, predsednika
GZS Jo`ka ̂ uka in Bla`a Miklav~i~a
ter okroglo mizo @elezni{ki tovorni
promet – danes in jutri. Na njej se
bodo prometnemu ministru Jako-
bu Prese~niku pridru`ili {e pred-
sednik CER Giancarlo Cimoli, pred-
sednik UIC Benedikt Weibel in dru-
gi predstavniki EU, EIM in IRCA.
Natan~nej{i podatki o programu
seminarja, prijavnica nanj in prijav-
nica za hotelske storitve ter turi-
sti~ni program v {tirih jezikih so
objavljeni na spletni strani Sloven-
skih `eleznic.
skupino in isti pla~ilni razred,
• naslednji pogoj, ki je bil upo-
{tevan pri zdru`evanju, je ista
vrsta ali komplementarnost
zahtevane izobrazbe, kar po-
meni, da niso »v istem ko{u«
na primer dru`boslovne in na-
ravoslovne zahteve,
• tretja pomembna stalnica, ki je
upo{tevana pri projektu, so de-
lovna mesta izvr{ilnih `elezni{-
kih delavcev, ki se glede na se-
danje stanje zaenkrat v ni~emer
ne spreminjajo oziroma zdru-
`ujejo. Odlo~itev, da se ta kate-
gorija delovnih mest ohranja v
nespremenjeni strukturi, je po-
vezana s posebnimi zahtevami
za zasedbo teh delovnih mest
glede na zakon o varnosti v `e-
lezni{kem prometu, izdelanimi
ocenami tveganja, pa tudi pra-
vicami, ki so uveljavljene na teh
delovnih mestih glede benefici-
rane dobe oziroma vklju~itve v
sistem obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
Kako konkretno poteka delo na
projektu, si lahko pogledamo na
prakti~nem primeru s podro~ja
ra~unovodstva, kjer poteka pro-
ces evidentiranje poslovanja z
obra~unom pla~. V na{i veljavni
sistemizaciji imamo definirana
na primer naslednja delovna me-
sta: 50303 referent III/3 – za evi-
denco osnovnih sredstev, 50305
referent III/3 – za obra~un mate-
riala in 50311 referent III/3 – za
obra~un pla~. Vsa ta dela v
manj{ih in prilagodljivej{ih pod-
jetjih opravlja poleg svojih del
kar »tajnica«. Pri nas pa je delo
raz~lenjeno na tri delovna me-
sta, ~eprav je vrsta nalog iz vsa-
kega opisnega lista za ta dela
dobesedno enaka (vodenje evi-
denc o stanju in gibanju mate-
riala, rezervnih delov, drobnega
inventarja in osnovnih sredstev
…). Za vsa tri delovna mesta je
zahtevana srednja izobrazba
ekonomske oziroma ustrezne
smeri, osnovna pla~a oziroma
koli~nik je za vsa tri delovna me-
sta enak (2,18). Te`ave nastane-
jo, ko je zaradi rokov, ki so v ra-
~unovodstvu pravilo, treba »so-
sedovo« delo opraviti tudi, ko so
delavci na dopustu ali kraj{em
bolni{kem dopustu. V tak{nih
primerih lahko {e vedno sli{imo
frazo, ki jo poznamo {e iz nekih
drugih ~asov: »to ni v mojem
opisu del«, delodajalec naj zago-
tovi ve~je rezerve in podobno. V
tak{nih primerih tudi na{e sedaj
mo~no posodobljene odredbe
za opravljanje drugega dela niso
bile uspe{ne. Nasprotno pa
odredba o nadome{~anju ni bila
sporna, ~e je bilo treba nado-
me{~ati na primer stro{kovnega
knjigovodja (referent III/1, koli~-
nik 2,41), saj je s sabo prinesla
vi{jo pla~o za ~as nadome{~anja.
Projekt SP-12 ne posega v obsto-
je~i pla~ni sistem. Zato je zdru-
`evanje knjigovodskih opravil iz-
vedeno znotraj istega koli~nika,
ne pa tudi sicer sorodnih del, ki
sodijo v vi{ji tarifni razred. Zdru-
`evanje sicer funkcionalno so-
rodnih del ra~unovodstva iz raz-
li~nih pla~ilnih razredov bi na-
mre~ pomenilo nujnost upo{te-
vanja 191. ~lena KPD@P (za vsa
tako zdru`ena delovna mesta bi
veljal koli~nik najvi{je ovrednote-
nega dela), kar pa ni namen niti
naloga tega projekta.
V drugem primeru je prikazan
primer kretnikov, ki se glede na
razli~ne koli~nike ne zdru`ujejo,
tretji primer pa prikazuje zdru`e-
vanje na podro~ju vzdr`evanja
infrastrukture.
V skladu z na{tetimi izhodi{~i je
bilo oblikovanih okvirno 280 no-
vih delovnih mest, za katera so
oblikovani novi opisni listi kot
klju~na priloga akta o sistemiza-
ciji z vsemi elementi, ki bodo
omogo~ali uspe{no izvajanje
procesov v dru`bi. Klju~na sesta-
vina novega opisnega lista je to-
rej dolo~itev stvarnega dela v
podjetju oziroma pisno oprede-
ljevanje nalog, dol`nosti in od-
govornosti, ki jih zajema delov-
no mesto, podlaga za navedeno
definiranje pa so izdelane matri-
ke vseh glavnih procesov, proce-
sov in podprocesov v sklopu pro-
jekta SP-11. Imeli bomo torej
bazo standardiziranih nalog ozi-
roma delovnih podro~ij, s kateri-
mi bo zagotovljeno, da se bodo
opravili vsi na~rtovani procesi v
dru`bi, iz matrik procesov pa bo
izhajala tudi struktura sistemizi-
ranih delovnih mest po posa-
meznih delih dru`be.
Iz opisanega je razvidno, da gre
za tesno povezanost in medse-
bojno soodvisnost obeh projek-
tov, kon~anje dela na obeh pa
bo pomenilo strokovno podlago
za pripravo formalnih aktov, s
katerimi se bosta uredili notranja
organizacija in sistemizacija v
holdingu in jedrnih dru`bah.
Potek kadrovske 
racionalizacije
Kadrovska racionalizacija je dru-
gi del projekta SP-12 in se nana-
{a na prilagajanje kadrovske
strukture zahtevam za u~inkovi-
to poslovanje holdinga in jedr-
nih dru`b. Trenutno v dru`bi po-
teka tako imenovana 1. faza ka-
drovskega prestrukturiranja na
podlagi sprejetih ukrepov v de-
cembra lani. Tedaj je bila nekate-
rim kategorijam zaposlenih po-
nujena mo`nost, da se jim s spo-
razumno opredelitvijo za prese`-
ne delavce zagotovi ustrezna so-
cialna varnost do izpolnitve po-
gojev za redno upokojitev. Ta del
projekta, v katerega je vklju~enih
116 delavcev, se `e kon~uje, dru-
ga faza bo sledila po vzpostavitvi
nove organizacijske strukture
holdinga in po ustanovitvi odvi-
snih dru`b.
Primer {t. 3: Zdru`evanje vzdr`evalcev SV naprav
Ureditev po veljavni sistemizaciji Predlog po projektu SP 12
[ifra in naziv a. 43501 Elektromehanik SV 440501 Elektromehanik signal-
delovnega mesta b. 43701 Vzdr`evalec SV I. novarnostnih naprav
Stopnja strokovne IV. stopnja izobrazbe IV. stopnja izobrazbe
izobrazbe
Smer strokovne Elektrotehni~na Elektrotehni~na
izobrazbe Elektrotehni~na
Koli~nik 2,29 2,29
k
k
k
k
6
Potni{ki promet
Ana Tu{ar
Slovenske `eleznice kot poslovod-
na uprava za Route management
Rome 7.11. smo `e pred ~asom
dale pobudo, da bi se med ~lani-
cami te skupine, ki zdru`uje S@,
H@, J@, @FBH, @RS, M@, CH, CFR in
BD@, dogovorili za izbolj{anje po-
gojev za potovanje `elezni~arjev.
Pri tem smo `eleli dose~i dvoje.
Prvi~, pogoje za potovanja `elez-
ni~arjev iz drugih `elezni{kih
uprav, ~lanic Rome 7.11., smo `e-
leli izena~iti s pogoji, ki veljajo v
bilateralnem prometu s Hrva{kimi
`eleznicami. Po posebej sklenje-
nem bilateralnem sporazumu lah-
ko namre~ delavci Slovenskih in
Hrva{kih `eleznic na podlagi iz-
kaznice FIP `e vrsto let kupujemo
vozovnice s 75-odstotnim popu-
stom tako za bilateralni promet
kot za promet v tranzitu prek Hr-
va{ke oziroma prek Slovenije. Iz-
kaznica FIP `e tako omogo~a za
petdeset odstotkov cenej{e vo-
zovnice, z omenjenim sporazu-
mom pa smo {e dodatno spod-
bujali `elezni~arje za potovanje
med sosednjima dr`avama. Z ize-
na~itvijo pogojev za potovanja na
obmo~ja drugih `elezni{kih uprav,
~lanic skupine Rome 7.11., smo
torej `eleli odpraviti nastale razli-
ke, obenem pa prispevati h krepi-
tvi potovanj na obmo~ja, na kate-
ra smo v zadnjih letih relativno
malo potovali - Bosna in Hercego-
vina, Srbija in ^rna gora, Makedo-
nija …. 
V primeru Bosne in Hercegovine
je bilo treba storiti dosti ve~ji ko-
rak. Niti @eleznice federacije Bo-
sne in Hercegovine niti @eleznice
Republike Srbske namre~ {e niso
~lanice Zdru`enja FIP. To z drugimi
besedami pomeni, da `elezni~arji
z obmo~ja, ki ga pokrivata ti dve
upravi, pri potovanjih v tujino ni-
majo nobenih ugodnosti. Po ena-
ko neugodnih pogojih so potova-
li tudi slovenski `elezni~arji, ~e-
prav za marsikaterega Bosna in
Hercegovina ni le ena od tujih
uprav. V letih polpretekle zgodo-
vine, ko je bilo zanimanje doma~i-
nov za razli~ne poklice na `elezni-
ci tako reko~ neznatno, je na Slo-
venskih `eleznicah - ali @G, kot
smo se tedaj imenovali - na{lo
svoj kruh veliko, tedaj prete`no
mladih fantov, ki so {li v svet s tre-
buhom za kruhom. Postali so na{i
sodelavci in pomemben ~len na-
{ega kolektiva. A ~eprav je Slove-
nija postala njihov drugi dom, so
njihove korenine {e vedno v prvot-
ni domovini. Ob koncu tedna, ob
praznikih ali morda na dopust se
marsikdo med njimi odpravi proti
nekdanjemu domu: k star{em, so-
rodnikom, prijateljem … Bosna in
Hercegovina pa je zanimiva tudi
za vse druge: bogata, ~eprav po-
gosto zelo kruta zgodovina, zani-
miva mesta, lepa narava in prijaz-
ni ljudje so vsekakor razlogi za
obisk. Zaradi olimpijskih iger je
Sarajevo postalo znano po vsem
svetu, tedanji {portni dose`ki pa
so tudi marsikateremu Slovencu
ostali globoko v spominu. V Bo-
sno in Hercegovino torej radi po-
tujemo, a vse prepogosto `al tudi
`elezni~arji z osebnim avtomobi-
lom.
Potreba po re{itvi te`ave je bila
obojestranska. Ne presene~a to-
rej, da so bile @eleznice federacije
Bosne in Hercegovine prve, ki so
se odzvale pobudi. Rezultat se ka-
`e v bilateralnem sporazumu,
sklenjenem februarja, po katerem
bodo `elezni~arji S@ na podlagi iz-
kaznice FIP ter `elezni~arji @FBH
na podlagi izkaznice P-4 v bilate-
ralnem prometu kupovali vozov-
nice s 75-odstotnim popustom.
Ugodnosti bodo za~ele veljati 1.
marca.  
Problem seveda {e ni docela re-
{en, kajti »bela lisa« ostaja ob-
mo~je @eleznic Republike Srbske,
za katere dogovor {e ni sklenjen.
A zadeve se premikajo, in kot ka-
`e, se bo tudi ta uprava kmalu od-
lo~ila re{iti vpra{anje potovanj `e-
lezni~arjev na podoben na~in. 
Za vse tiste, ki se bodo odlo~ili za
potovanje v Bosno z vlakom, naj
navedemo {e nekaj podatkov o
mo`nostih potovanja. Z Bosno in
Hercegovino obstaja `al za zdaj le
ena povezava s prestopanjem.
Vlak Lisinski odpelje iz Ljubljane
ob 6.15 ter prispe v Zagreb ob
8.32. Po prestopu v Zagrebu lah-
ko potnik nadaljuje potovanje z
vlakom 397 Zagreb-Plo~e, ki pris-
pe v Sarajevo ob 18.34. Vrnitev iz
Sarajeva je mogo~a z vlakom 396
(odhod iz Sarajeva ob 10.20, pri-
hod v Zagreb ob 19.46). V Zagre-
bu je treba spet prestopiti ter na-
daljevati pot z vlakom Lisinski, ki
prispe v Ljubljano ob 23.17.
Naj bo torej zaradi ni`je cene ali
kar tako, predlagamo vam, da se
odpravite na pot. V dvoje bo seve-
da lep{e, pa tudi ~e ne z `elezni-
~arjem … Prava tur{ka kava na
Ba{~ar{iji bo zadi{ala ~isto druga-
~e … 
@elezni~arji v Bosno 
odslej ceneje
Na jutro ponedeljka, 8. marca, je
potnike in potnice na ljubljanski
`elezni{ki postaji pri~akal ni~ kaj
spomladanski dan. Zaradi nizkih
temperatur in obilice snega so z
visoko dvignjenimi ovratniki hite-
li, da se ~im prej izognejo zimi, ki
je {e po{teno kazala svojo podo-
bo. Kdor pa je le dvignil pogled z
gazi, je na tiru 3a lahko zagledal
vitko silhueto vlaka ICS, ki je ~a-
kal na pol deveto, ko se bo od-
pravil proti Mariboru.
Razlog za izredni odhod vlaka
ICS s tira 3a je bil tudi letos med-
narodni dan `ena in `e kar tradi-
cionalna akcija, s katero na{e
potnike, zlasti pa seveda potnice,
8. marca presenetimo in jim po-
lep{amo dan. Vlak je na pot
spremila folklorna skupina ple-
salk in plesalcev uveljavljenega
kulturno-umetni{kega dru{tva
Tine Ro`anc, ki pa zaradi slabih
vremenskih razmer `al ni mogla
pokazati vsega svojega znanja.
[e pisk in vlak je to~no po voz-
nem redu odpeljal proti svojemu
cilju. Po prijaznem pozdravu vod-
je vlaka Vesne so oder prevzeli
{tudentje Visoke strokovne {ole
za gostinstvo in turizem z Bleda,
ki so se letos `e tretji~ udele`ili
prazni~ne vo`nje. Seveda ne
praznih rok! Hitro, prijazno in
predvsem popolnoma profesio-
nalno so vso pot do Maribora
skrbeli za to, da potnice in potni-
ki niso ostali la~ni in `ejni. Ker pa
je 8. marec poseben dan – med-
narodni dan `ena – so potnice
prejele tudi lepe pahlja~e in {e
nekaj drugih darilc, ki jih bodo
spominjala na prijetno vo`njo z
na{im vlakom.
Pisati, da je vo`nja do {tajerske
prestolnice hitro minila, je skoraj
odve~, saj ob razvajanju priza-
devnih gostincev in prijetni dru`-
bi druga~e skorajda ne bi moglo
biti. Po prihodu v Maribor so se
zadovoljni potniki poslovili od to-
plega vlaka, {tudentje pa so se
za~eli pripravljati na vrnitev. Tudi
na povratni vo`nji ob 12.50 iz
Maribora so bile namre~ na{e
gostje na vlaku dele`ne prav po-
sebne obravnave in prijazne po-
stre`be. Red pa~ mora biti!
Dvajset minut pred tretjo se je
modro-beli ICS vrnil v Ljubljano,
ob enotnem mnenju vseh
navzo~ih – akcija je bila odli~no
izpeljana, njena edina pomanj-
kljivost pa je, da je osmi marec
na vrsti le enkrat na leto.
7
Potni{ki promet
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
Dan `ena je najlep{i 
na vlaku ICS
Vlak Casanova ne vzbuja pozornosti
le s svojo celostno podobo in po-
nudbo, temve~ `anje uspehe tudi
na podro~jih, kamor doslej `eleznice
{e niso segle. Pravzaprav priznanje
velja ogla{evalski akciji za novi vlak.
Na 13. Slovenskem ogla{evalskem
festivalu, ki je potekal med 10. in
12. marcem v Portoro`u, je namre~
oglas Nune, ki ga je izdelala Agenci-
ja Imelda, prejel eno od samo deve-
tih zlatih priznanj v kategoriji tiska-
nih oglasov in plakatov. Presti`no
priznanje je seveda predvsem plod
dela tr`enjskih strokovnjakov Agencije Imelda. Obenem pa je tudi
spodbuda na{im sodelavkam in sodelavcem iz potni{kega prome-
ta, ki z vzpostavljanjem dejavnega tr`enja odpirajo novo poglavje
v predstavljanju na{ih storitev obstoje~im in novim uporabnikom.
Takole je svoje delo za trenutek prekinil del ekipe, ki je na zasne`eno jutro skrbela za to,
da je bil peron pred vlakom popolnoma ~ist.
[tudentje Visoke strokovne {ole za gostinstvo in turizem z Bleda so poskrbeli za prijetno
po~utje vseh potnic in potnikov.
Akcijo Slovenskih `eleznic so s sponzorskimi prispevki podprli fol-
klorna skupina @KUD Tine Ro`anc, Pekarna Vrhnika, Dru`ina Per-
{olja, s. p., iz Dobrovega, RTV Slovenija, Zalo`ba kaset in plo{~,
Zel s Ptuja, Dana iz Mirne, Vinarstvo Slovenske gorice Haloze s
Ptuja, Coca-cola Beverages Slovenia, Eurest, Inka Impex iz Celja,
Mercator, @ito, Gostilna Drava iz Maribora in S@-@IP.
8
Potni{ki promet
Milo{ Rov{nik
@elezni~arke in `elezni~arji se zaradi narave svoje-
ga dela seveda vsak dan na tak ali druga~en na~in
ukvarjamo z vo`njo vlakov. Na podlagi dolo~il
zdru`enja FIP pa imamo mo`nost, da se z vlakom
zapeljemo ne le v slu`bo in iz nje, temve~ tudi na
dopust v {tevilne evropske dr`ave – in to z ob~ut-
nim popustom.
Ugodnosti in popuste za potovanja z vlaki ureja
Pravilnik zdru`enja za mednarodne popuste `elez-
ni{kega osebja (Zdru`enje FIP). Pravico do izkazni-
ce FIP pridobijo zaposleni na Slovenskih `elezni-
cah po enem letu neprekinjene zaposlitve. Izkaz-
nica FIP se izda tudi dru`inskim ~lanom – zakoncu
in otrokom do 25. leta starosti, ~e se {olajo. @elez-
ni{ki upokojenci pridobijo pravico do izkaznice FIP
zase in dru`inske ~lane, ~e so pred upokojitvijo
najmanj enajst let delali na `eleznici.
Z izkaznico FIP lahko delavec Slovenskih `eleznic
enkrat na leto naro~i brezpla~no vozovnico za po-
samezno ~lanico zdru`enja FIP. Glede na dvostran-
ske dogovore se lahko brezpla~na vozovnica naro-
~i tudi za dru`inske ~lane oziroma jo lahko naro-
~ijo tudi upokojenci in njihovi dru`inski ~lani, ki
imajo ve~ ugodnosti do 45 mesecev po upokojitvi.
Pri naro~ilu brezpla~ne vozovnice je treba pla~ati
pav{alno ceno za izdajo vozovnice. Poleg brez-
pla~ne vo`nje za eno dr`avo pa izkaznica FIP
omogo~a neomejene nakupe vozovnic za posa-
mezne relacije v dr`avah ~lanicah s popustom. Vi-
{ina popusta je v posameznih ~lanicah FIP razli~na
in zna{a najmanj 50 odstotkov.
Pomembno je vedeti, da v posameznih dr`avah
potnike poleg tako imenovanih dr`avnih prevoz-
nikov preva`a tudi veliko drugih `elezni{kih pre-
voznikov. Pri teh podjetjih lahko izkaznica FIP
omogo~a enake popuste kot pri dr`avnem pre-
vozniku. Popusti so lahko tudi druga~ni, odvisni
od termina potovanja, ali pa jih nekateri prevozni-
ki celo sploh ne priznavajo. Upo{tevati je treba, da
tudi za posamezne vlake »dr`avnih prevoznikov
veljajo obvezne rezervacije sede`ev ali posebni do-
datki, kot na primer za vlake TGV v Franciji. Vseka-
kor je pred potovanjem priporo~ljivo dobiti ~im
natan~nej{e informacije, ki so dosegljive na splet-
nih straneh posameznih `elezni{kih dru`b in na
mednarodnih potni{kih blagajnah. Vse informaci-
je o voznih olaj{avah pa dobite v potni{kem pro-
metu na telefonski {tevilki: 01-2914550 ali 01-
2914363.
V tabeli so navedeni popusti po posameznih ~la-
nicah Zdru`enja FIP. Izkaznica FIP omogo~a slo-
venskim `elezni~arjem, `elezni{kim upokojencem
in dru`inskim ~lanom tudi nakup vozovnic s 75-
odstotnim popustom na progah @eleznic Federa-
cije Bosne in Hercegovine (@FBH), ki sicer {e niso
~lanice Zdru`enja FIP, in zato v tabeli niso navede-
ne.
Potovanja z izkaznico FIP
Zaposleni Dru`inski Upokojenci Dru`inski ~lani
~lani upokojencev
zaposlenih
Na Na Na 45 Na 45 %
leto % leto % leto mesecev* % leto mesecev*
^LANICE FIP A B A B A A B A A B
ATOC, Vel. Britanija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
BD@, Bolgarija 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
BLS, [vica 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
CFARYM, Makedonija 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
CFL, Luksemburg 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
CFR, Romunija 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
CH, Gr~ija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
CIE, Irska 1 50 1 50 0 1 50 0 1 50
CP, Potrugalska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
^D, ^e{ka 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
DB, Nem~ija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
DSB, Danska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
FS, Italija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
GySEV, Mad`arska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
H@, Hrva{ka 1 75 1 75 1 0 75 1 0 75
J@, Srbija in ^rna gora 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
MAV, Mad`arska 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
NIR, Severna Irska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
NS, Nizozemska 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
NSB, Norve{ka 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
OeBB, Avstrija 1 50 1 50 1 0 50 0 1 50
PKP, Poljska 1 50 1 50 1 0 50 0 1 50
RENFE, [panija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
SBB, [vica 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
SNCB, Belgija 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
SNCF, Francija 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
SP, Portugalska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
VR, Finska 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
SLL, ladijska dru`ba 1 50 1 50 0 1 50 0 1 50
StL, ladijska dru`ba 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
@SR, Slova{ka 1 50 1 50 1 0 50 1 0 50
VSU (BSB), 1 50 0 50 0 1 50 0 0 5 0
ladijska dru`ba
P&OF, ladijska dru`ba 1 50 0 50 0 1 50 0 0 50
LEGENDA:
A: V stolpcih je navedeno {tevilo brezpla~nih vo`enj v koledarskem letu 
B: V stolpcih je naveden popust za posamezno potovanje. [tevilo teh je v koledarskem letu ozi-
roma med veljavnostjo izkaznice FIP neomejeno
* [tevilo brezpla~nih vozovnic v ~asu 45 mesecev po upokojitvi, ob smrti delavca oziroma upo-
kojenca, za delavca in za njegove dru`inske ~lane
PREGLED POPUSTOV PO ^LANICAH FIP 
9
Potni{ki promet
Marino Fakin
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
Med 16. in 18. marcem je v Luk-
semburgu potekalo sre~anje upo-
rabnikov rezervacijskega sistema
EPA. Na njem smo bili predstavni-
ki sodelujo~ih trinajstih `elezni{-
kih uprav seznanjeni z novostmi
in delovnimi postopki ter z na~r-
tovanimi projekti in sprememba-
mi sistema.
V rezervacijski sistem EPA se bo {e
letos vklju~il @TP Beograd, ki bo
po namestitvi ra~unalni{ke opre-
me in {olanju osebja, predvidoma
do poletja, za~el izdajati medna-
rodne rezervacije na obmo~ju Sr-
bije in ^rne gore. Za potnike iz
Slovenije to pomeni, da bomo
lahko izdali elektronsko rezervaci-
jo tudi za potovanje z vlakom, ki
odpelje iz Srbije in ̂ rne gore. Tako
se bomo izognili izstavljanju ro~-
nih rezervacij in vnaprej{njemu re-
zerviranju dolo~enega {tevila se-
de`ev, le`i{~ in spalnikov v vlaku,
saj bo mogo~e posamezna mesta
na vlaku rezervirati glede na de-
jansko {tevilo potnikov. Zaradi
poenostavitve izdajanja rezervacij
v mednarodnem prometu bo
~lanstvo @TP Beograda v sistemu
EPA bistveno olaj{alo rezerviranje,
kar bo nedvomno prispevalo k
ve~ji tr`ni privla~nosti ob uvedbi
hitrega vlaka na relaciji Ljubljana-
Beograd in dvignilo raven storitve
potovanja z vlakom med Sloveni-
jo ter Srbijo in ^rno goro.
Sistem EPA v svoji 40-letni zgodo-
vini iz leta v leto proda ve~ rezer-
vacij. Lani na primer kar 48 milijo-
nov. Zna~ilno je, da prodaja ne-
nehno nara{~a, kljub sicer{njim te-
`avam in nazadovanju v turisti~ni
panogi. Razvoj sistema sledi no-
vim tehnologijam in je bil v svoji
dolgoletni zgodovini dele`en sko-
rajda revolucionarnih tehnolo{kih
sprememb. Poleg stalnih izbolj{av
in novih programskih funkcij za
obdelavo in prikaz podatkov o re-
zervacijah in vlakih, ki `eleznicam
omogo~ajo bolj prilagodljivo pro-
dajo s tr`nimi, terminsko dolo~e-
nimi ugodnimi ponudbami, je v
na~rtu prehod na prenos podat-
kov o rezervacijah po elektronski
po{ti, s ~imer bo mogo~e na od-
daljenih tiskalnikih hitro natisniti
rezervacijske listke za ozna~bo
mest na vlakih (»izlistavanje«).
Tovrstni na~in prenosa podatkov
je v uvajalnem obdobju sicer po-
kazal nekaj omejitev. Ob preobre-
menjenosti po{tnega stre`nika,
na primer, je lahko e-po{ta do-
stavljena prepozno. Toda kljub za-
~etnim te`avam so dosedanje iz-
ku{nje dokaj spodbudne, v pripra-
vi pa so nadaljnje izbolj{ave. List-
ke bo v prihodnje mo~ tiskati na
katerem koli standardnem laser-
skem tiskalniku in jih sproti razre-
zati, kar dolgoro~no pomeni po-
cenitev tiskalni{ke opreme.
Nem{ke `eleznice pa so naredile
{e korak naprej ter na sodobnej{ih
vlakih - ICE in drugih - uvedle
elektronske zaslone nad sede`em
ali pred oddelkom, na katerih se
izpi{ejo podatki o rezervaciji. Os-
ve`itev podatkov in komunikacija
med vlakom in sistemom poteka-
ta brez`i~no. Obenem so se
Nem{ke `eleznice odlo~ile za seli-
tev ra~unskega centra iz
Münchna v Berlin, kjer `e deluje
ra~unski center za tovorni pro-
met. Selitev, ki bo potekala eno
leto v ve~ fazah, bo izpeljana pod
strogimi varnostnimi ukrepi, si-
stem EPA pa bo deloval brezhibno
in neprekinjeno.
Novosti v 
rezervacijskem 
sistemu EPA
10
Tovorni  promet
A. Kova~i~, R. Gaber
Nacionalna dru`ba za kombinira-
ni transport Adria Kombi in slu`-
ba za kombinirani transport Slo-
venskih `eleznic sta `e v 90-ih le-
tih vlo`ili veliko energije v uvaja-
nje oprtnega prometa iz seve-
rovzhodne Slovenije proti Zahod-
ni Evropi. Prou~evali smo vse vi-
dike izbire najprimernej{e za~et-
ne in kon~ne to~ke vo`enj. Anali-
ze transportnih tokov cestnih
prevoznikov, carinskih terminalov
in potrebne infrastrukture na
obeh to~kah so pokazale, da je
kljub kratki progovni razdalji do
slovensko-avstrijske meje najpri-
mernej{a `elezni{ka postaja Ma-
ribor Tezno.
V strokovnih krogih je bilo ob~a-
sno zaslediti dvome o upravi~e-
nosti uvedbe oprtnega prometa
z `elezni{ke postaje Maribor Tez-
no, ~e{ da je vpra{ljiva stro{kov-
na pokritost za~etno-kon~nih
operacij, pa tudi ekolo{ko naj za-
radi kratkega potovanja vlakov
do slovensko-avstrijske meje vo`-
nje ne bi bile smotrne. Res je, da
je oprtni promet dohodkovno
zanimiv za vo`nje na dalj{ih rela-
cijah, na kraj{ih pa le ob prevozu
ve~jih koli~in tovora. Prav ta dru-
gi pogoj pa nam je s skupnimi
prizadevanji, tako nas `elezni~ar-
jev kot Adria Kombija, uspelo iz-
polniti pri oprtnem prometu Ma-
ribor Tezno-Wels.
Dogovarjanja o uvedbi oprtnega
prometa med Adria Kombijem in
Slovenskimi `eleznicami na slo-
venski strani ter Ö-Kombijem in
avstrijskimi `eleznicami na drugi
strani so bila kon~ana maja 2001
in za junija istega leta je bil dolo-
~en za~etek vo`enj oprtnih vla-
kov. Zaradi te`av z zagotavlja-
njem specialnih nizkopodnih va-
gonov za oprtne vlake pa je bil
za~etek vo`enj prestavljen na
september 2001.
Oprtni vlak je bil v za~etni fazi
obratovanja predviden predvsem
za uporabnike iz vzhodne in se-
verovzhodne Slovenije ter Hrva{-
ke. Kaj hitro pa je lokacija posta-
la zanimiva tudi za druga prevoz-
ni{ka podjetja z obmo~ja nekda-
nje Jugoslavije in predvsem Tur~i-
je. Zaradi ote`enih potovanj do
oprtnih vlakov na Mad`arsko,
kljub {e ne povsem urejenim
cestnim razmeram skozi nekda-
njo Jugoslavijo, jim je bila pot v
Maribor Tezno la`ja. Koli~ina
oprtnega prometa se je na po-
staji Maribor Tezno iz leta v leto
pove~evala. Zato je razumljivo,
da smo morali za zagotavljanje
njegove kakovosti vlo`iti veliko
truda v logistiko in dobro sodelo-
vanje vseh udele`enih slu`b, kot
so Adria Kombi, carina, policija
ter {pedicije in `elezni{ke slu`be.
Kljub za~etnim te`avam zaradi
neizku{enosti in ob sprotnem
dopolnjevanju tehni~nih sredstev
je korenito spremenjeni tehno-
lo{ki proces dela na postaji Mari-
bor Tezno potekal skoraj brez
omembe vrednih te`av. Vse za-
~etno-kon~ne operacije so, ne
glede na pove~ano koli~ino dela,
opravili delavci v rednem tehno-
lo{kem procesu dela.
[tevilo oprtnih vlakov na relaciji
Maribor Tezno-Wels se je z enega
para vlakov septembra 2001 `e
pove~alo na {tiri pare vlakov na
dan. Prav tako se lahko pohvali-
mo z zavidljivo visoko izkori{~e-
nostjo oprtnih vlakov, ki je v pov-
pre~ju kar 93-odstotna. Pri tem
pa je treba poudariti, da so pred-
vsem v prvih {tirih dneh tedna –
od ponedeljka do ~etrtka – vlaki
zasedeni celo stoodstotno. Zato
morajo tisti cestni prevozniki, ki
si ne rezervirajo pravo~asno me-
sta na vlaku, na prosto mesto ~a-
kati tudi po dva ali tri dni. Kot
pomemben dose`ek lahko pose-
bej omenimo tudi varnost oprt-
nega prometa. ^etudi se ni do-
bro hvaliti – potrkajmo na les –
doslej na `elezni{ki postaji Mari-
bor Tezno in slovenskem delu vo-
`enj vlakov nismo imeli nobenih
nesre~ ali nezgod.
In kak{na bo prihodnost oprtne-
ga prometa Maribor Tezno-
Wels? Ob koncu lanskega leta
smo lahko v elektronskih in tiska-
nih medijih sledili polemiki med
Evropsko unijo in Avstrijo o pro-
stem tranzitnem prometu za
cestna tovorna vozila po avstrij-
skih cestah. Zato smo za letos
pri~akovali manj{o zasedenost
oprtnih vlakov. Kot pa ka`ejo sta-
ti~ni podatki, nas je `e prve dni
januarja 2004 presenetil pravi
»bum«, saj je `e tretjega januarja
na tovornem terminalu Maribor
Tezno ~akalo 170 tovornjakov.
^eprav iz Avstrije prihajajo nas-
protujo~e si informacije o spro-
stitvi cestnega prometa in je pri-
~akovati tudi tr`no konkurenco v
novozgrajenem logisti~nem
transportnem terminalu v sosed-
njem Gradcu, je po na{em mne-
nju oprtni promet {e vedno pers-
pektiva Slovenskih `eleznic, saj
`e te~ejo pogovori o vpeljavi pe-
tega in verjetno tudi {estega
para.
Mednarodna povezava oprtnega
prometa Maribor Tezno-Wels je s
{tevilom vlakov in prepeljanih
cestnih motornih tovornih vozil
`e pred drugimi prej uvedenimi
relacijami oprtnega prometa. To
je velika zasluga vseh udele`enih,
tako operaterja, kot slu`be za
kombinirani transport, predvsem
pa zaposlenih na postaji Maribor
Tezno, ki jim je kljub velikim te`a-
vam, ki se ob~asno pojavljajo
tudi {e danes, uspelo na{im upo-
rabnikom ponuditi kakovostno
storitev.
Oprtni promet 
Maribor Tezno-Wels 
v tretjem letu obratovanja
[tevilo prepeljanih vozil:
Leto Nalo`enih tovornjakov Razlo`enih tovornjakov Skupaj
2001 (9-12) 1.437 1.554 2.991
2002 10.953 11.236 22.189
2003 16.169 16.289 32.458
2004 (1-2) 2.688 2.980 5.688
11-oglas
Diners transport
iz NP 1/04
Z vstopom Slovenije v Evropsko
unijo 1. maja bo meja s Hrva{ko
postala tudi zunanja meja EU, na
kateri bodo morala veljati poo-
strena schengenska dolo~ila o
pretoku blaga in ljudi. Posodab-
ljanju mejnih prehodov zahte-
vam EU smo se pridru`ile tudi
Slovenske `eleznice z deli na
mednarodnem mejnem prehodu
Dobova. @elezni{ka postaja Do-
bova je bila namre~ zadnji~ ob-
novljena po drugi svetovni vojni,
elektrificirana pa leta 1969, in
trenutno ne izpolnjuje zahteva-
nih pogojev za delo {tevilnih
slu`b z obeh strani meje. Naro~-
nik del je Servis skupnih slu`b
vlade RS, del pa sofinancira Javna
agencija za `elezni{ki promet.
Dela izvajajo SCT s partnerji Pri-
morje, @elezni{ko gradbeno pod-
jetje, Siteep in Vegrad, sodelujejo
pa {e {tevilni manj{i izvajalci.
Projekt je razdeljen na tri faze.
Prva faza zajema `elezni{ko in
cestno infrastrukturo, druga pre-
gledno klan~ino in objekt in{pek-
cijskih slu`b, tretja pa postavitev
novega postajnega objekta.
Obse`na dela so se za~ela no-
vembra lani, rok za njihovo do-
kon~anje pa je 15 mesecev, ven-
dar mora biti ve~ina del dokon-
~ana do 26. aprila. To od na{ih
kolegov, ki se ukvarjajo z investi-
cijami, zahteva veliko dodatnega
truda, da uskladijo vse izvajalce
in vse faze izvedbe tako, da bo
zahtevani rok dose`en. Do tega
datuma bodo namre~ dokon~a-
na vsa dela, ki jih od nas zahteva
Evropska unija, se pravi in{pekcij-
ski objekti, ter ve~ina del `elez-
ni{ke in cestne infrastrukture.
Spremljajo~a dela pa bodo pote-
kala {e po tem datumu. Da bi
dosegli ta kratki rok, dela prvih
dveh faz potekajo so~asno, tudi
zve~er in ob koncu tedna. Dela
za postavitev nove postajne
zgradbe pa se {e niso za~ela, saj
bo najprej treba po~akati na
podpis pogodb.
Kak{en bo torej mednarodni
mejni prehod Dobova po koncu
del? Predvsem sodobnej{i, bolje
opremljen in prostornej{i, bi lah-
ko zapisali. Novo postajno po-
slopje bo dvoeta`no s kletjo.
Zgrajeno bo novo prvo nadstrop-
je, pritli~je pa bo obnovljeno in
raz{irjeno. Skupna povr{ina no-
vega postajnega objekta bo kar
2.000 kvadratnih metrov, na ka-
terih bodo dovolj prostora na{li
na{i kolegi, `elezni~arji s Hrva{kih
`eleznic in cariniki ter policisti. S
tem se bodo delovne razmere
bistveno izbolj{ale, saj je v seda-
12
Infrastruktura
Marko Tancar
Dobova dobiva 
novo podobo
Pogled na vhod podhoda, ki te~e pod
enajstimi obstoje~imi tiri, v ozadju je
sedanje postajno poslopje.
Veterinarska, zdravstvena in fitosanitarna
in{pekcija bodo nastanjene v novem 
objektu, ob katerem sta nova tira 13 in
14 ter 156-metrska pregledna klan~ina.
13
Infrastruktura
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
njem poslopju prostora le za de-
lavce S@, druge slu`be pa se mo-
rajo stiskati v bli`njih kontejner-
jih. Prenovljen bo tudi prometni
urad, kjer bo okrog 30 let staro
postavljalno mizo nadomestila
nova mozai~na izvedba. Ob stav-
bi bo parkiri{~e s 133 parkirnimi
mesti, do nje pa bo vodilo 357
metrov nove ceste s plo~nikom.
Veterinarska, zdravstvena in fito-
sanitarna in{pekcija bodo nasta-
njene v lo~enem dvoeta`nem ob-
jektu s povr{ino 669 kvadratnih
metrov, ki `e stoji. V zgradbi so
konec marca izdelovali notranje
napeljave, ob njej pa je `e nasta-
la 156 metrov dolga pregledna
klan~ina, ki je v celoti pokrita z
nadstre{kom.
Z opisom gradnje novih stavb pa
spisek del {e zdale~ ni iz~rpan.
Tirna slika @P Dobova `e dobiva
novo podobo, v sklopu katere je
bilo treba odstraniti {est kretnic
in dva kilometra tirov ter polo`iti
devet novih kretnic in 1,5 kilome-
tra novega tira. Hkrati so poteka-
la tudi razli~na dela na spodnjem
ustroju. Dosedanjim enajstim ti-
rom se pridru`ujeta tira 13 in 14
na obeh straneh klan~ine ob in{-
pekcijski stavbi. Tir 13 je `e izde-
lan, konec marca se je za~ela
vgradnja tira 14, v za~etku aprila
pa elektrifikacija obeh novih tirov
ter monta`a zunanjih SV naprav
za njuno za{~ito.
Postavljen je bil tudi `e novi pe-
ron ob tiru 1, dolg 422 metrov.
Peron med tiroma 3 in 4 pa je bil
podalj{an na 400 metrov. Oba
perona bosta pokrita z nadstre{-
kom in osvetljena. Pomembna
novost za vse obiskovalce posta-
je je tudi 75 metrov dolg pod-
hod, ki `e poteka pod vsemi
enajstimi obstoje~imi tiri, zadnja
dela v njem pa bodo kon~ana do
26. aprila. Bli`nji stanovalci pa se
bodo verjetno najbolj razveselili
na~rtovane postavitve 2,5 metra
visokih protihrupnih ograj. Ob
postajnem poslopju jih bo kar za
559 metrov, {e 210 metrov pro-
tihrupne ograje pa bo ob pre-
gledni klan~ini. Zaradi vseh ome-
njenih del bo treba opraviti kar
nekaj komunalnih posegov na
vodovodnem in elektro sistemu.
[tevilni bodo tudi posegi na SV
napravah in vozni mre`i ter stika-
lih vozne mre`e, saj se je tirna sli-
ka spremenila, v Dobovi pa se
sre~ujeta slovenska vozna mre`a
s 3.000 volti enosmernega napa-
janja in hrva{ki sistem s 25.000
volti izmeni~ne napetosti.
Iz pregleda na{tetih del, ki pa {e
zdale~ ne zajema celotne investi-
cije, se da kaj hitro razbrati, da v
Dobovi poteka res obse`en pro-
jekt. Dodatno pa njegovo uresni-
~evanje ote`uje dejstvo, da se za-
radi posodobitev delo na postaji
niti za hip ne sme ustaviti. Zato je
bilo treba med gradnjo podhoda
postaviti pet provizorijev za ne-
moteno odvijanje prometa, {te-
vilna slu`bena mesta pa prestavi-
ti v kar 23 kontejnerjev. Dela se
namre~ opravljajo na ve~ delih
postajnega obmo~ja naenkrat.
Da kljub temu v prometu ni ~uti-
ti ve~jih posledic posegov, pa gre
precej{nja zahvala predvsem po-
stajnem osebju, ki vsak dan pri-
zadevno sodeluje z izvajalci del in
sproti re{uje te`ave, ki se pojav-
ljajo. Rednih tedenskih sestan-
kov, ki potekajo pod vodstvom
kolegov iz investicij, pa se udele-
`ujejo tudi predstavniki Hrva{kih
`eleznic. Zapisali bi torej lahko,
da v Dobovi potrjujejo pregovor,
ki pravi: V slogi je mo~!
Zaradi razli~nih del potekajo tudi komunalni posegi
na vodovodnem in elektro sistemu.
Posebnost obse`nih posegov v Dobovi je, da morajo vsa dela potekati ob nemotenem
odvijanju `elezni{kega prometa.
14
Iz tujine
Marko Tancar
Evropska unija je 16. marca potr-
dila drugi tako imenovani `elez-
ni{ki paket, ki je nastajal `e vse
od leta 2000. Dolo~ila med dru-
gim govorijo o ustanovitvi Evrop-
ske `elezni{ke agencije, v kateri
naj bi bil `elezni{ki sektor primer-
no zastopan. Drugi paket tudi
dokon~no dolo~a datume ustvar-
janja enotnega `elezni{kega
trga. Liberalizacija `elezni{kega
tovornega prometa je dolo~ena
za leto 2007, liberalizacija med-
narodnega potni{kega prometa
pa za leto 2010.
S potrditvijo drugega paketa
ukrepov pa se oblikovanje evrop-
ske `elezni{ke zakonodaje {e ni
kon~alo, saj `e potekajo dogovori
o oblikovanju tretjega `elezni{ke-
ga paketa. Ta bo posve~en nadalj-
njem odpiranju trga, pa tudi nje-
govi regulaciji. Osnutek tretjega
`elezni{kega paketa sestavljajo
{tiri glavna poglavja: liberalizacija
potni{kega prometa, pravice pot-
nikov, penali za tovorni promet in
evropska licenca za strojevodje.
Evropska komisija je pri oblikova-
nju dolo~il o liberalizaciji potni{-
kega prometa in ~ezmejnega
prometa upo{tevala stali{~a
Skupnosti evropskih `eleznic
(CER), katere ~lanica so tudi Slo-
venske `eleznice. Predlog enotne
strojevodske licence je nastal na
podlagi dogovora med CER in
Evropsko zvezo transportnih de-
lavcev (ETF) v sklopu evropskega
socialnega dialoga. V CER-u pa
so zaskrbljeni zaradi nekaterih
elementov paketa. Gre za predlo-
ga o pravicah potnikov in penalih
za tovorni promet, ki vzpostavlja-
ta preveliko regulacijo. »Ustvarja-
nje enotne, vseevropske definici-
je kakovosti bi lahko `elezni{kim
podjetjem prineslo dodatna ad-
ministrativna bremena in tako
ogrozilo konkuren~nost `elez-
nic,« pravi predsednik CER-a
Giancarlo Cimoli, ki je tudi gene-
ralni direktor italijanskih `eleznic.
Poleg tega novi paket ne upo{te-
va posebnega polo`aja novih ~la-
nic Evropske unije, ki s sabo pri-
na{ajo velike investicijske zao-
stanke na podro~ju infrastruktu-
re in voznih sredstev.
Pogajanja o vzpostavitvi evrop-
skih kakovostnih standardov
med evropsko komisijo in CER-
om potekajo `e dve leti. Zaradi
pri~akovanj evropske komisije, da
morajo `eleznice bolj razviti svo-
je tr`ne dejavnosti in se pribli`ati
uporabnikom, so `eleznice `e
same sprejele dve listini, s kateri-
ma si postavljajo cilje kakovosti v
potni{kem in tovornem prometu.
Obe listini sta `e prinesli prve re-
zultate. »Dodatni stro{ki, ki bodo
nastali s predlaganimi zapleteni-
mi spremembami novega paketa
ukrepov, bodo povi{ali cene v `e-
lezni{kem tovornem prometu in
`elezni{ki transport bo za marsi-
koga od obstoje~ih in potencial-
nih uporabnikov izgubil svojo
privla~nost,« je prepri~an izvr{ni
direktor CER-a, Johannes Lude-
wig. Poleg tega po njegovem
mnenju novi ukrepi neposredno
nasprotujejo Beli knjigi, ki jo je
prav evropska komisija sprejela
leta 2001 in ki govori o selitvi to-
vora s cest na tire. Ludewig do-
daja, da osredoto~anje le na ka-
kovost storitev `elezni{kih opera-
terjev pozornost obra~a od bis-
tvene te`ave – pomanjkljivih vla-
ganj v `elezni{ko infrastrukturo.
»Zadnja revizija smernic TEN je le
eden od korakov v pravi smeri. Za
odpravo dolgoletnega razkoraka
med vlaganji v ceste in `eleznice
bo treba narediti {e veliko.«
Evropska `elezni{ka listina o ka-
kovosti potni{kega prometa se
postopno `e seli v dr`avne listi-
ne, ki bodo za~ele veljati {e pred
koncem leta. »Prostovoljne obve-
ze evropskih `eleznic bodo pokri-
vale precej {ir{e podro~je kot
novi predlog komisije, ne le v
mednarodnem, temve~ tudi v
notranjem prometu. Veljati bodo
za~ele `e letos, precej hitreje od
morebitne evropske zakonodaje.
Obveze, vklju~no s povra~ili pot-
nikom ob zamudah, bodo za-
konsko obvezujo~e,« poudarja
Ludewig. »Za upo{tevanje pravic
potnikov zato ne potrebujemo
evropske zakonodaje.«
Skupnost evropskih `eleznic pa
opozarja tudi na pasti, ki jih bo s
sabo lahko prinesla liberalizacija
v potni{kem prometu. Zakonska
dolo~ila bodo morala zagotoviti
ne le enakopraven polo`aj zno-
traj `elezni{kega sektorja, temve~
tudi med razli~nimi transportni-
mi na~ini, brez obremenjevanja
le nekaterih prevoznikov s pred-
pisi, stro{ki in tveganji. Poleg
tega je za potnike, javni interes in
`eleznice bistveno, da odprti do-
stop do `elezni{ke infrastrukture
spremlja po{tena in pregledna
za{~ita storitev, ki so v javnem in-
teresu.
Evropske `eleznice 
svarijo pred 
omejujo~o zakonodajo
Aktualno
Francozi kupujejo nove 
lokomotive
Francoske dr`avne `eleznice
(SNCF) so naro~ile kar 460 loko-
motiv, vrednih ve~ kakor milijardo
evrov. Razmi{ljajo pa tudi o naku-
pu dodatnih 100 dizelelektri~nih
lokomotiv.
Prvo naro~ilo, februarja letos,
vklju~uje 60 elektri~nih lokomotiv
za potni{ki promet, ki jih bo izde-
lal Alstom Transport. [e isti mesec
so razpisali nabavo 400 dizelelek-
tri~nih lokomotiv za tovorni pro-
met. Izdelal jih bo konzorcij podje-
tij Alstom in Siemens.
Devetdesettonske potni{ke loko-
motive bodo dosegale hitrosti do
140 kilometrov na uro. Vozile
bodo v regiji Ile-de-France okrog
Pariza, njihova uvedba v promet je
predvidena za leto 2006. Gre za
prilagojene modele Alstomove se-
rije Prima, kakr{ni sicer na SNCF `e
vle~ejo tovorne vlake. Spremembe
med drugim vklju~ujejo ogrevanje,
opremo za enojno zasedbo ter ko-
munikacijski in informacijski si-
stem za potnike.
Alstom bo izdelal mehanske kom-
ponente za 84-tonske tovorne lo-
komotive, ki bodo dosegale hitro-
sti do 120 kilometrov na uro. Sie-
mens bo izdelal pogonske in nad-
zorne sisteme ter 130 ogrodij, ki
jih bo izdeloval v svoji tovarni v
Münchnu. Prve lokomotive bodo
dobavljene do sredine leta 2006,
zadnja pa leta 2015. Uporabljali
jih bodo ve~idel v notranjem to-
vornem prometu, vozile pa bodo
lahko tudi po nem{kih progah.
JR East na~rtuje nova hitra
vlaka
Vzhodnojaponsko `elezni{ko pod-
jetje JR East bo izdelalo dva proto-
tipa hitrih vlakov. Oba vlaka bosta
dosegala hitrosti do 400 kilome-
trov na uro, predvidena pa je ko-
mercialna hitrost 360 kilometrov
na uro. Opremljena bosta z nagib-
nim mehanizmom. Serija E954 bo
pomenila osemdelni elektromo-
tornik, prilagojen Shinkansenovim
progam. E955 pa bo {estdelni
elektromotornik, na~rtovan za o`-
jo tirno {irino – tako imenovani
»mini Shinkansen«. Dobava E954
je predvidena za naslednje poletje,
E955 bo sledil spomladi 2006. JR
East bo vlaka preizku{al do leta
2007, ko naj bi se za~ela njuna
redna proizvodnja.
15
Iz tujine
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
O vzpostavitvi evropskega social-
nega dialoga v dr`avah pristop-
nicah k EU je tekla beseda na se-
stanku 24. marca v Ljubljani. Na-
{e podjetje sta obiskala Jean-Paul
Premont, ki je v zvezi CER odgo-
voren za socialne zadeve, ter Sa-
bine Trier iz evropske zveze
transportnih delavcev ETF. Oba
gosta sta se najprej sre~ala z ge-
neralnim direktorjem Bla`em Mi-
klav~i~em, ki jima je predstavil
potek reorganizacije v na{em
podjetju. Nato sta svoje izku{nje
in mnenja izmenjala {e s pred-
stavniki sveta delavcev in sindika-
tov ter z zaposlenimi v kadrov-
skem in pravnem podro~ju.
Sestanek je potekal kot priprava
na mednarodni seminar o evrop-
skem socialnem dialogu na po-
dro~ju `eleznic, za dr`ave, ki se
bodo 1. maja pridru`ile Evropski
uniji. Seminar bo potekal 22. in
23. junija letos v Budimpe{ti. Na
njem bodo sodelovali predstav-
niki delojemalcev in delodajalcev
iz Slovenije in z Mad`arske, pri-
dru`ili pa se jim bodo tudi kole-
gi iz Francije, [panije in Nem~ije.
»Na seminarju pri~akujemo
okrog petsto udele`encev. Zato
bi radi `e vnaprej spoznali udele-
`ence v manj{ih skupinah in se
tako ~im bolj kakovostno pripra-
vili na razprave,« je povedal Pre-
mont. Poudaril je, da bodo na
seminarju sodelovali {tevilni
predstavniki ETF-a, ki je partner v
socialnem dialogu. Prvi dan
bodo potekali posamezni pogo-
vori z delodajalci in delojemalci,
drugi dan pa bodo poro~evalci
za posamezno dr`avo rezultate
pogovorov sporo~ili vsem udele-
`encem. »Radi bi, da nam pred-
stavite delo va{ega podjetja, or-
ganizacijo, ravnanje s ~love{kimi
viri in gospodarsko okolje Slo-
venskih `eleznic v ~asu {iritve
Evropske unije,« je {e povedal
Premont. Obenem pa bi tudi od
sindikatov radi izvedeli, kak{na je
njihova vizija organizacije pod-
jetja. »Le tako bomo lahko ugo-
tovili, kje so razlike, in vam sve-
tovali. Pri tem se ne `elimo spu{-
~ati v podrobnosti, zanima pa
nas globalna slika te`av, s kateri-
mi se spopadajo delavci na S@,«
je poudaril Premont.
Na evropski ravni je `e danes,
pred {iritvijo EU, te`ko dose~i
enotne sklepe, je povedala Sabi-
ne Trier, ki je v ETF odgovorna za
`elezni{ko podro~je. »Na{e iz-
ku{nje ka`ejo, da smo kar dve
tretjini ~asa pri preteklih pogaja-
njih porabili za to, da smo se
sploh razumeli, saj izhajamo iz
razli~nih okolij, govorimo razli~-
ne jezike, razli~ne so na{e tradi-
cije.« Povedala je {e, da bo semi-
nar {ele prvi korak k zahtevnemu
oblikovanju vseevropskega so-
cialnega dialoga, ki bo v prihod-
nje zdru`eval ve~ kakor dvajset
dr`av. Da lahko v Budimpe{ti pri-
~akujemo pestro izmenjavo sta-
li{~, pa je dokazala `e razprava v
Ljubljani, med katero so sindikal-
ni predstavniki na{teli {tevilne
pripombe na potek reorganizaci-
je in socialnega dialoga na S@.
V Ljubljani 
o evropskem 
socialnem dialogu
16
S@ so ljudje
Olga @vanut
»Musica noster amor«, in to `e
polovico stoletja, pa {e pet let
povrhu – ta stari latinski izrek
nedvomno in trdno velja za na{e-
ga tokratnega sogovornika. Dru-
ga ljubezen, ki ji je bil zvest vso
svojo delovno dobo, pa je bila
`eleznica.
»Glasba in zborovsko petje re-
sni~no prepletata in povezujeta
moje `itje in bitje `e ve~ kakor
pol stoletja. Spomnim se, da smo
radi in veliko peli `e doma, v dru-
`ini, ~eprav se nih~e drug od mo-
jih bli`njih ni tako do konca in za
tako dolgo predal in zapisal glas-
bi kakor jaz.«
Zvonimir Skalar je `e petnajst let
upokojen, ve~ino svoje poklicne
kariere je deloval kot referent za
visoke gradnje v progovno-vzdr-
`evalni dejavnosti.
»Moj o~e je bil progovni mojster
in tako je naneslo, da sem se
pred petinsedemdesetimi leti ro-
dil v enem najbolj `elezni~arskih
mest na Slovenskem – v Zidanem
Mostu. V tistih ~asih so se na-
mre~ `elezni{ki delavci in njihove
dru`ine pogosto selili, kot je na-
rekovalo delo, tako da sem mla-
da leta pre`ivel v Murski Soboti.
Tam sem tudi za~el prepevati v
pevskem zboru [tefan Kova~. Ko
sem pri{el v Ljubljano za nadzor-
nika proge, pa sem se vklju~il v
pevski zbor `elezni~arskega kul-
turno umetni{kega dru{tva Tine
Ro`anc, ki ga je pred petinpetde-
setimi leti vodil imenitni glasbe-
nik, skladatelj in zborovodja pro-
fesor Vasilij Mirk. Nikoli ne bom
pozabil svojega prvega nastopa v
tem zboru na odru Slovenske fil-
harmonije. Bilo je leta 1947. Ta-
krat je zbor {tel ve~ kakor sedem-
deset ~lanov, nastopiti v tako
imenitni dvorani pa je bila velika
~ast in velika odgovornost.«
V skromnih in te`kih ~asih po
drugi svetovni vojni so ljudje na{-
li veliko veselja in zadovoljstva
prav v {tevilnih dru{tvih, v katerih
so se ukvarjali z dejavnostmi, ki
so jim bile pri srcu, prijateljevali
in se dru`ili v prostem ~asu, na
gostovanjih po takratni jugoslo-
vanski domovini in tudi po Evro-
pi pa spoznali in do`iveli tudi
marsikatero zanimivo in prijetno
izku{njo.
»^e se ne bi ukvarjal s petjem,
prav gotovo ne bi videl toliko
sveta, kot sem ga v vseh teh letih.
Ro`anci se udele`ujemo festiva-
lov `elezni~arskih pevskih zborov,
ki potekajo vsaki dve leti v drugi
dr`avi, tako da sem imel prilo`-
nost potovati v [vico, na Finsko,
v Nem~ijo, Francijo, Poljsko, Dan-
sko, na Slova{ko, leto{njo jesen
pa se odpravljamo na Mad`ar-
sko. V najlep{em spominu mi je
ostalo gostovanje na Finskem, saj
je ta de`ela zaradi svojih narav-
nih lepot res nekaj posebnega.
Pevke in pevci sr~no upamo, da
se bomo tudi leto{njega festivala
na Mad`arskem ob razumevanju
in s pomo~jo Slovenskih `eleznic
lahko udele`ili. @elezni~arji vseh
de`el, pa ~eprav je bila dolga de-
setletja med nami `elezna zave-
sa, smo vedno ~utili neko poseb-
no stanovsko pripadnost in soli-
darnost, ki je na tovrstnih sre~a-
njih dobila svoj izraz v umetni{-
kem glasbenem poustvarjanju.
Slovenska pesem je odpirala {te-
vilna vrata in srca. ^eprav smo
bili in ostali le ljubiteljski pevci, ki
smo petju namenjali svoj prosti
Zvonimir Skalar
Glasba je moje `ivljenje
»Glasba in zborovsko petje
resni~no prepletata in pove-
zujeta moje `itje in bitje `e
ve~ kakor pol stoletja. Spom-
nim se, da smo radi in veliko
peli `e doma, v dru`ini, ~e-
prav se nih~e drug od mojih
bli`njih ni tako do konca in
za tako dolgo predal in zapi-
sal glasbi kakor jaz.«
17
S@ so ljudje
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
~as in energijo, smo bili dobri in
spo{tovani predstavniki sloven-
ske kulture tako v ~asih, ko smo
`iveli {e v skupni dr`avi, {e pose-
bej pa po slovenski osamosvoji-
tvi.«
Me{ani pevski zbor @KUD Tine
Ro`anc, ki mu je priljubljeni ba-
sist Zvone zvest tako dolgo, je
med svojim dolgim delovanjem
do`ivljal vzpone in padce, bil za-
radi menjav generacij in dirigen-
tov nekajkrat tudi v nevarnosti,
da se njegovo delovanje kon~a, a
se je vse dobro izteklo. Po Vasili-
ju Mirku so svoj dirigentski pe~at
zboru med drugimi dajali dr.
France Pergar, Radovan Gobec,
Sr|an Ribarovi}, Mitja Gobec,
zdaj pa `e tri leta deluje pod
vodstvom profesorja Mira Koko-
la. V ve~ kakor osemdesetih letih
delovanja je zbor prejel {tevilna
doma~a in tuja priznanja.
Prav me{ani pevski zbor je tisto
jedro kulturno-umetni{kega de-
lovanja `elezni~arjev, ki ima med
vsemi dejavnostmi, ki so jih ne-
govali in jih {e negujejo Ro`anci,
najdalj{o tradicijo. Leta 1920 je
bilo na pobudo narodno zaved-
nih in revolucionarno usmerjenih
`elezni~arjev ustanovljeno delav-
sko prosvetno dru{tvo Sloga, ki
se je po drugi svetovni vojni ime-
novalo po `elezni~arju – narod-
nem heroju Tinetu Ro`ancu. Po-
leg zbora je {ir{i javnosti najbolj
znana folklorna skupina Tine Ro-
`anc, ki bo letos slavila petinpet-
deseto obletnico svojega delova-
nja in sodi v slovenski vrh tovrst-
nega kulturno-umetni{kega de-
lovanja, uspe{na je tudi plesna
skupina Eve, ki je nasledila popu-
larno skupino Make up two, sku-
pina Lavanda, ki je iz{la iz me{a-
nega pevskega zbora, se ukvarja
z vokalno-instrumentalno glas-
bo, pozabiti pa ne smemo tudi
dejavnih ~lanic in ~lanov likovne
skupine, ki so se `e nekajkrat
predstavili s skupinskimi razsta-
vami svojih del.
Na{ tokratni sogovornik je za
svojo dolgoletno ljubiteljsko pet-
je prejel `e pred nekaj leti zlato
Gallusovo zna~ko, ob leto{njem
kulturnem prazniku pa je za dol-
goletno predanost ljubiteljskemu
kulturnemu delu prejel tudi viso-
ko cenjeno srebrno priznanje
zveze kulturnih dru{tev Ljublja-
na. Teh priznanj so vsako leto de-
le`ni posamezniki in kulturne
skupine, ki so s svojim umetni{-
kim potencialom, strokovnostjo
in organizacijsko zavzetostjo iz-
jemno obogatili programe in iz-
vedbeno kakovost na razli~nih
podro~jih kulturnega dela na ob-
mo~ju mestne ob~ine Ljubljana.
Kot gradbenik je Zvonimir Skalar
delal na razli~nih koncih: za~el je
kot nadzornik proge na kamni{ki
progi, ob delu dokon~al srednjo
gradbeno tehni~no {olo, bil po-
tem imenovan za gradbenega re-
ferenta za visoke gradnje pri ta-
kratni sekciji za vzdr`evanje prog
Jesenice, potem pa je vse do
upokojitve deloval kot referent za
vzdr`evanje osnovnih sredstev v
prometni sekciji Ljubljana – skr-
bel je za postaje od Ljubljane do
Hrastnika. 
Zvonimir Skalar, legenda Ro`an-
cev, se {e vedno vsak teden dva-
krat udele`uje vaj svojega mati~-
nega pevskega zbora, od upoko-
jitve naprej pa sodeluje tudi pri
nekaterih drugih pevskih sesta-
vih. Tako je s pevskim zborom dr.
Bogdana Der~a, ki deluje v okrilju
ljubljanske pediatri~ne klinike,
prepotoval tudi Avstralijo in Se-
verno Ameriko, kjer so s svojim
petjem razveselili predvsem na{e
izseljence in njihove dru`ine.
Skromen, zadr`an in nevsiljiv, ka-
kr{en je {e vedno, se je pred leti
ubranil na{e pro{nje za pogovor
za na{e glasilo, ~e{ da ni {e toli-
ko pomembnega storil, da bi bilo
o tem vredno pisati. Malce v za-
dregi nam je zaupal, da je to nje-
gov drugi intervju v `ivljenju. Za
prvega ga je pred ve~ kakor dvaj-
setimi leti nagovoril znameniti
Miran Sattler in ga objavil v le-
gendarni rubriki Nedeljskega
dnevnika kot znanca iz sosednje
ulice. Veseli smo bili, da nam to-
krat ni »dal ko{arice« in nam je
bil pripravljen pripovedovati o
svojem zanimivem, bogatem po-
klicnem in ljubiteljskem `ivljenju. 
»Ljubezen do glasbe in petja mi
je pomagala pre`iveti tudi naj-
te`je trenutke in preizku{nje v
mojem `ivljenju, zato ji bom os-
tal zvest, dokler mi bodo to do-
pu{~ale mo~i,« nam je Zvonimir
Skalar povedal, preden smo se
poslovili z iskrenimi `eljami, da bi
se svoji veliki ljubezni lahko zdrav
in zadovoljen posve~al {e vrsto
let.
Samostojni koncert Me{anega pevskega zbora KUD Tine Ro`anc v filharmoniji leta 1948.
18-oglas
Casanova A4.pdf
19
Reporta`a
Dario Cortese
Revija Slovenskih `eleznic    marec 2004
Na izlet z vlakom
Po trasi nekdanje ozkotirne `elez-
nice Parenzane iz Izole v Portoro`
Parenzana (Pore~anka) je bila oz-
kotirna `elezni{ka proga, ki je po-
vezovala Trst s Pore~em. Zgradili
so jo v letih 1900-1902, promet
po njej pa je tekel 34 let. 156 kilo-
metrov (podatek iz ~asa Avstro-
Ogrske) ali 126 kilometrov (itali-
janski podatek) je vlak s parno lo-
komotivo prevozil v sedmih urah.
Ob stoletnici za~etka obratovanja
proge so vse tri obalne ob~ine od-
prle Pot zdravja in prijateljstva Pa-
renzana. Obenem je iz{la informa-
tivna zlo`enka z vrisano potjo, ki,
kolikor le lahko, sledi trasi enotirne
`eleznice po slovenskem ozemlju
od [kofij do Se~ovelj. Pot ozna~u-
jejo predvsem prometni znaki za
kolesarsko stezo. Ker je cesta v ce-
loti asfaltirana, je zelo primerna za
izlet s kolesom ali z rolkami. Na
odseku med Izolo in Portoro`em
se izogne prometnim cestam, in
se po njej z veseljem odpravimo
tudi pe{. Zlo`enko dobimo v izol-
skem Turisti~no-informativnem
centru in v Muzeju Parenzana, kjer
je naprodaj tudi odli~na, bogato
opremljena knjiga o tej zanimivi
`elezni{ki progi. V izolskem Ticu si
priskrbimo {e informativno brez-
pla~no karto slovenske Istre in
obalnih mest, s katero la`je poi{-
~emo ulice. Za raziskovanje treh
obalnih mest so naprodaj odli~ne
fotokarte z vrisanimi predlogi og-
ledov in {e z marsi~im.
Z `elezni{ke postaje gremo na av-
tobusno postajo, od koder avto-
bus proti Izoli odpelje ob 9.00 s
perona 8, 10 ali 12. Izstopimo na
postaji Mehano na za~etku Izole,
ker na kri`i{~u pri postaji stoji og-
leda vredna lokomotiva P, ki je vo-
zila po Parenzani. Po cesti, na ka-
tero smo stopili iz avtobusa (Can-
karjev drevored), se nato sprehodi-
mo v sredi{~e Izole, na Trg repub-
like, kjer je pri po{ti tudi osrednja
avtobusna postaja, le malo naprej
(Son~no nabre`je 4) pa Turisti~no-
informativni center. Med tednom
je odprt 8.00-19.00, v soboto
8.00-12.00, v nedeljo je zaprt. Do
Muzeja Parenzana pridemo tako,
da gremo, gledano iz smeri priho-
da po Cankarjevem drevoredu,
mimo po{te desno, po Muz~evi
ulici mimo tr`nice do razcepa in
levo po [olski ulici do podhoda.
Ko pridemo skozenj, stopimo za
hi{o levo navzgor po stopnicah in
`e smo pred vhodom. Muzej je
med tednom odprt 10.00-12.00,
vsak drugi teden pa 14.15-16.15.
V soboto in nedeljo je odprt
11.00-15.00. Za informacije ali na-
javo skupin pokli~ite 031/802-002.
V muzeju je z veliko zbirko mode-
lov vlakovnih kompozicij, lokomo-
tiv in vagonov prikazana je zgodo-
vina `eleznic od »prvih korakov«
do sodobnih »hitrih strel«, kot je
na primer francoski TGV vlak.
Iz muzeja se vrnemo do avtobu-
sne postaje in gremo na Bazovi{ko
ulico, ki se za~enja nasproti po{te.
Za prvim odcepom na levo izza
skupine dreves zagledamo stavbo
nekdanje `elezni{ke postaje Izola.
Nasproti omenjenega odcepa gre-
mo desno na Ulico oktobrske re-
volucije, mimo Kulturnega doma,
zdravstvenega doma in manj{ega
parka na Leninovo ulico; ni ozna-
~ena s tablo, nanjo stopimo {e
pred skupino blokov na levi in gre-
mo mimo hi{e {t. 11 do Pre{erno-
ve ceste. Pre~kamo jo in gremo
naprej po makadamski poti, nato
po asfaltni cesti do sre~anja s ce-
sto iz Livad v Jagodje, ki jo pre~ka-
mo in stopimo med vinograde. Na
prvem odcepu gremo desno (oz-
naka za kolesarsko pot iz Izole v
Portoro`) in ves ~as sledimo ozki
asfaltni cesti, to je kolesarski in
sprehajalni poti, gremo skozi pre-
dor nad Jagodjem in se spustimo
proti Strunjanu. Ko pridemo do
glavne ceste, ki dr`i skozi drevored
pinij, jo pre~kamo in gremo po
stranski cesti v Strunjan. Ko pride-
mo do avtobusne postaje, gremo
naravnost naprej, ~ez mosti~ek do
avtokampa. Pri Gosti{~u Strunjan
gremo levo, kamor poka`e tudi
znak kolesarske poti v Portoro`.
Konec kampa gremo spet levo,
skozi podvoz in nato po cesti po
dolinici do dobre pol kilometra
dolgega predora Valeta. Ko pride-
mo skozenj, se po kratkem spustu
mimo Avditorija kar naenkrat
znajdemo sredi Portoro`a. [e pred
tem, na kri`i{~u kmalu za Avditori-
jem, ne spreglejmo avtobusne po-
staje, ki je le nekaj deset metrov na
levo ob uradu Turisti~nega servisa.
Obenem si ogledamo vozni red in
izberemo primeren avtobus za vr-
nitev v Koper. Potem se malo po-
hajanja po zunajsezonskem Porto-
ro`u vsekakor prile`e, okrep~ilu v
kateri izmed tamkaj{njih restavra-
cij pa se tudi ne izognimo, saj smo
od Izole do Portoro`a hodili dve
uri. Zadnji avtobusi, s katerimi uja-
memo ve~erni vlak proti Ljubljani,
odpeljejo proti Kopru ob 17.08,
17.28 in 18.08. Do `elezni{ke po-
staje se pripeljemo v 40 minutah.
Pri orientaciji pomaga izletni{ka
karta Primorje in Kras (1 : 50.000),
predvsem pa zlo`enka Parenzana.
Za izlet iz ljubljanske smeri je pri-
meren vlak z odhodom ob 6.00 iz
Ljubljane. V Diva~i prestopimo, v
Koper pridemo ob 8.34. Iz Maribo-
ra odpelje edini primerni vlak ob
7.02 (Pohorje), ki nato z ljubljanske
`elezni{ke postaje odpelje ob 9.30.
V Koper pridemo ob 11.50. 
V tem primeru ni odve~ pomisliti,
kaj bi se zgodilo, ~e izlet podalj{a-
mo za en dan. Za zasebne sobe
se pozanimamo v turisti~nih
agencijah v Izoli ali Portoro`u ali
prej v spletu (www.sigov.si/izola,
www.beleskale.si, www.laguna-
sp., www.htp-simonov-zaliv.si).
Tako si lahko naslednji dan ogle-
damo {e Koper ali Piran ali se ob
obali sprehodimo iz Izole v Stru-
njan (uro in pol hoje) in morda {e
naprej v Piran (nadaljnja ura hoje). 
Za vrnitev isti dan se na koprski `e-
lezni{ki postaji usedemo na vlak, ki
proti Ljubljani odpelje ob 19.13
(Ljubljana 21.43). ^e se vrnemo
naslednji dan, imamo na voljo {e
dva vlaka: ob 10.05 (Ljubljana
12.39) in ob 14.55 (Pohorje; Ljub-
ljana 17.13, Maribor19.52).
V nekdanji koprski `elezni{ki postaji 
Parenzane domuje cvetli~arna.
Med Izolo in Piranom sta dva predora, 
skozi katera je potekala ozkotirna `eleznica;
predor Valeta tik pred Portoro`em 
je dolg 550 metrov.
Slikovna kri`anka
Re{itev kri`anke iz januarske Nove proge (vodoravno): 
pv, kt, kooperant, oeta, odzivanje, nrav, psi, ragu, otmar, t~, obrh, leila, rae, ee, kajn, ivkov, nil, nauk, an, peg, metelko, distributer, rb, raz-
pon, oskar, en, snob, kaja, fant, semiti, roj, statve, in~, anagram, stroka, minatti, kamnar.

Starejši namizni induktorski telefon
Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani