Delavska enotnost 10. 4. 1976 - ŠT. 14 - L. XXXV. - CEMA 3 DIN QLAVNI UREDNIK: vOJKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN V or— ■ - -■ : ■.... .V:;...............^: Na portoroškem seminarju, s katerim se je v Sloveniji dejansko začela javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, so podrobno opredelili mnoge naloge, ki jih moramo opraviti v mesecih, preden bo osnutek postal zakon. Če bi Uh na grobo poskusili spraviti na skupni imenovalec, bi izluščili tri smeri našega dela. Pf-vič: poskrbeti je treba, da bo imel vsak delavec in vsak občan možnost seznaniti se z vsebino osnutka zakona, hkrati pa z ravnijo, na kateri je samoupravljanje v njihovih bližnjih okoljih. Drugič: v organizirani raz-Pravi mora imeti vsakdo rnožnost, da pove svoje I predloge in pripombe k posameznim členom in da Preveri, ali je samoupravna Praksa v ožjih samoupravnih okoljih v skladu ali v nasprotju s predlaganimi bistvenimi rešitvami v osnutku. In tretjič: kjer bodo ugo-1 ovili, da urejajo družbeno-ekonomske odnose v nasprotju z ustavo in z osnutkom, ki v bistvu le nadaljuje ln izpopolnjuje ustavna dotočila, bodo morali takoj spremeniti svojo prakso brez lzgovorov, da bodo počakali na formalen sprejem zakona. Vse te naloge - prav je, da se zavedamo - pa ne bo lahko opraviti. Zdaj, ko smo Prebrali osnutek, ni težko uSotoviti, da smo po ustavi dobili močno orožje, s po-rPočjo katerega bo delavski razred dejansko vzel vso oblast na vseh področjih v svoje roke in ki bo odpihnilo vse tiste, ki mislijo, da lahko delavci svoj odločilni vpliv aveljavljajo le prek njih in zunaj ustavnih okvirov. Skratka — gre za močan naskok na poslednje ostanke atatizma, kot je rekel predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. . Ob tem dejstvu pa bi bila iluzija, če bi mislili, da v razpravi ne bo odporov. Na skupnih okopih se bodo znašli skrbno zamaskirani vsi, ki jim je samoupravljanje ln oblast delavskega razreda ‘z takšnih ali drugačnih razlogov trn v peti. Bržkone bodo mirni ob načelnih razpravah o posameznih členih osnutka (češ, saj papir prenese vse), takoj pa bodo Privlekli na položaj vse to-Pove, ko bodo delavci zahtevali spremembe v svojih ‘n tudi v njihovih okoljih. Da pa bo treba marsikaj spremeniti, o tem ni vec nobenega dvoma Gre za to, da ponekod še vedno na bistvenih področ-Bn ignorirajo ustavo, jem-hejo delavcem njihove pra- vice in pri tem - kot je ugotovil predsednik RS ZSS Janez Barbarič - uživajo celo podporo družbenopolitičnih organizacij, kajti če kaj, potem je bilo različnih izgovorov vedno dovolj. Na kaj se bodo izgovarjali zdaj? Osnutek zakona o združenem delu, ki je pred nami, je rezultat najnaprednejših samoupravnih izkušenj in sklepov ter stališč družbenopolitičnih organizacij z zvezo komunistov na čelu. Temeljne rešitve so politično dognane in preverjene v praksi in nobenega dvoma ni, da jih javna razprava ne bi potrdila. Z drugimi besedami: smer, ki jo je začrtala ustava, je znana, bistvene rešitve za vse, ki samoupravljanja nimajo samo na jeziku, niso sporne. Zato je treba zdaj to smer in bistvene rešitve preliti v življenje in se v vsakodnevni samoupravni praksi po njih tudi ravnati. In to čimprej, ne šele jeseni. Tistim, ki bodo delali drugače, pa velja takoj povedati, da ne morejo več ostati na vodilnih in vodstvenih Okovanje železniških pragov Foto: A. Agnič ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE O »MALI USTAVI« ________Bitka za osvoboditev dela Mitja Ribičič na seminarju o osnutku zakona o združenem delu v Portorožu: »Skupaj z ustavo predstavlja zakon o združenem delu temelje, na katerih raste celovit sistem samoupravnega združenega dela in bo zato odločujoče vplival na organiziran pohod združenega dela na zadnje okope etatizma v naši družbi« Z dvodnevnim seminarjem za sekretarje oziroma predsednike občinskih in medobčinskih organizacij ZKS, ZSS in SZDL, na katerem so v Portorožu spregovorili o idejnopolitičnih izhodiščih in predlaganih rešitvah osnutka zakona o združenem delu ter o vsebinskih pripravah na enotno in poglobljeno družbeno akcijo subjektivnih sil pri javni razpravi o tem dokumentu, se je v Sloveniji pravzaprav začela razprava o „mali ustavi". Tekla bo vse do jeseni in bo usmerjena v vsako celico naše družbe. Seminar je odprl predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič in v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da zakon o združenem delu ne pomeni le delovnih mestih, da ne morejo biti člani ZK in tudi ne morejo več opravljati funkcij v sindikatu. Kajti, če želimo pred 29. novembrom, ko naj bi osnutek postal zakon, ko bo mala ustava dobila tudi formalno moč in veljavo, dejati, da smo svojo nalogo dobro opravili, potem se moramo za to zavzeti vsi. Breme ne sme ležati le na hrbtih družbenopolitičnih organizacij, temveč morajo pokazati več pripravljenosti kot doslej tudi strokovne službe. In ker večina iskreno želi resnično samoupravljanje, nam bo uspelo. Nekje laže, drugje teže. Vendar - bo! VOJKU ČERNELČ STRAN 3 STRAN 4 Obračun t nimi SfclIlSCI Korenine v ustavi — odločanje v rokah delavcev razčlenitve ustavnih določil, ampak daje okvir za urejanje celotnih odnosov, ki nastajajo na podlagi dela z družbenimi sredstvi. Skupaj z ustavo predstavlja zakon o združenem delu temelje, na katerih raste celovit sistem samoupravnega združenega dela. Obenem bo ta akt nedvomno odločujoče vplival na organiziran pohod združenega dela na zadnje okope etatizma v naši družbi. V sedanji fazi našega razvoja bo zato zakon pomenil močno orožje samoupravno organiziranega delavca kot temeljnega družbenega nosilca v boju proti vsem oblikam odtujevanja rezultatov dela oziroma v prizadevanjih za oblikovanje novih, na dohodku temelječih odnosov. V prvem referatu, ki so mu prisluhnili udeleženci seminarja, je predsednik RS ZS& inž. Janez Barborič spregovoril o vlogi in nalogah subjektivnih sil pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Idejnopolitične osnove novega zakona je nato podrobno razčlenil Roman Albreht, predsednik komisije zveznega zbora Skupščine SFRJ za pripravo STRAN 5 Stalno preverjanje samoupravne organiziranosti Zagotovljene pravice do ustvarjanja in odločanja zakonov s področja združenega dela. Z referatom o družbenoekonomski vsebini dohodka, kot jo opredeljuje osnutek zakona, o čemer je govoril član izvršnega sveta skupščine SRS Vladimir Klemenčič, in z razpravo je bil zaključen prvi dan seminarja. V torek se je seminar nadaljeval z referatom o samoupravnem organiziranju združenega dela, ki ga je podal član IK predsedstva CK ZKS Igor Uršič. Nato je Peter Toš, predsednik komisije predsedstva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu, govoril o uresničevanju samoupravljanja v združenem delu. Sekretar republiškega sveta za družbenopolitični sistem Mitja Švab je udeležencem seminarja govoril o organih upravljanja, kot jih predvideva osnutek zakona o združenem delu. Načrt politične akcije ob javni razpravi pa je pojasnila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak. Ob koncu seminarja je udeležencem spregovoril tudi predsednik CK ZKS France Popit, ki je orisal nekatera aktualna družbenopolitična vprašanja in naloge subjektivnih sil pri tem. M.G. STRAN 6 Usmerjeni v okolja Poenotenje prakse Nepretrgan proces revolu- cionarne preobrazbe KAJ SMO STORILI... Dobro pripravljeni za javno razpravo Sindikati so skupaj s SZDL skladno s svojo družbenopolitično vlogo in nalogami neposredno odgovorni politični nosilec in organizator vseh aktivnosti v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Po že sprejetem dogo-voru o aktivnosti v času javne razprave se morajo vse subjektivne sile organizacijsko, metodološko in strokovno usposobiti do konca tega meseca. Predsedstvo RS ZSS bo podrobneje o tem razpravljalo na prvi seji, predvidoma naslednji teden, ko bodo natančno opredeljeni — na vseh ravneh sindikalnega delovanja - tako nosilci posameznih nalog, kot njihova odgovornost in seveda roki. Ne glede na to pa so pota delovanja jasna že zdaj. Predvsem velja opozoriti, da bo predsedstvo RS ZSS, upoštevaje velike obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo sindikati v javni razpravi o „mali ustavi“, kadrovsko okrepilo sedanji odbor za samoupravljanje. Njegova naloga je, da usklajuje aktivnost v sindikatih, da organizira in spremlja javno razpravo in da v svoje delo vključi vse republiške odbore sindikatov, zbira pa tudi pripombe, stališča in predloge iz javne razprave in jih glede na njihovo naravo in usmeritev predlaga v obravnavo koordinacijski komisiji za spremljanje in uresničevanje ustave pri IK predsedstva CK ZKS oziroma svetu za družbenopolitično ureditev pri IS skupščine SR Slovenije. Naloga odbora je, da posreduje predloge in pripombe na osnutek zakona Skupščini SFRJ. Odbor tudi pripravi poročilo za konferenco ZSS in se povezuje s komisijami za samoupravljanje pri občinskih svetih ZSS. Predsedstvo. RS ZSS ustanovi aktiv kot svoje operativno delovno telo za sodelovanje pri vsebinskem usmerjanju in vodenju javne razprave. Aktiv sestavljajo družbenopolitični delavci republiških družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij, gospodarske zbornice, Skupščine SRS in izvršnega sveta. Naloga aktiva je živ stik z nosilci javne razprave v občini: opravlja potrebno neposredno koordinacijo za usklajeno enotno organizirano javno razpravo, pomaga pri razreševanju vsebinskih vprašanj v občini. O nekaterih pomembnejših vsebinskih vprašanjih zakona o združenem delu bodo v posameznih delovnih okoljih organizirane posebne razprave. Te razprave organizira republiški svet zveze sindikatov v sodelovanju z republiškimi odbori in občinskimi sindikalnimi sveti. RS ZSS bo na seminarjih posebej usposobil vodstva republiškega sveta, republiških odborov in občinskih svetov ter odborov za neposredne naloge v javni razpravi. Že 12. aprila bo seminar za celoten delegatski sestav RO in za člane odborov pri RS ZSS; dan kasneje pa za sekretarje občinskih svetov ZSS in občinskih odborov sindikatov. Delavska kontrola ne sme biti več dojenček Minila so že leta, odkar smo uvedli samoupravno delavsko kontrolo. V celjski občini so ugotovih v razvoju te samoupravne dejavnosti velik napredek, vendar tudi določene težave, ki pa potrjujejo, da organ samoupravljanja, ki se je rodil pred leti, še ni dokončno shodil. Posveta o samoupravni delavski kontroli, ki ga je sklical občinski svet ZS Celje, so se udeležili predvsem predsedniki samoupravne delavske kontrole celjskih podjetij in predstavniki organov, ki so povezani z delavsko kontrolo, tako javni pravobranilec samoupravljanja, predstavnik UJV, sekretar republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Mitja Švab in predsednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS Ivan Kukovec. Posvetovanje, katerega namen je bil prav gotovo v tem, da predsedniki komisij samoupravnih delavskih kontrol celjskih podjetij izmenjajo iz- kušnje in dobijo napotke za nadaljnje delo oziroma ugotovijo pravilnost dosedanjih postopkov, morda ni povsem doseglo tega cilja. Praktičnih primerov, ki naj bi ponazorih delo te mlade samoupravne institucije v TOZD, je bilo zelo malo. Mnogo več pa je bilo zato teoretičnih razmišljanj oziroma tistega, kar so na sestanku že v začetku obsodili: veliko in lepo govorimo, v praksi pa je vse drugače. Kljub vsemu pa so na pb- ZDRUŽEVANJE INFORMATIVNO-POLITIČNEGA TISKA Povezovanje v obveščanju Po večmesečnih pripravah so se v petek s slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma OZD Gospodarski vestnik, OZD Globus iz Zagreba, OZD Delavska enotnost, TOZD Delo Časopisi in TOZD Delo Grafika združile v časopisno in grafično podjetje Delo. Vključitev novih temeljnih organizacij (vse ohranjajo nespremenjena ustanoviteljska razmerja in popolno programsko suverenost) v CGP Delu ima zaradi uresničevanja družbenih stališč o nujnosti nadaljnjega povezovanja v tej dejavnosti posebnega družbenega pomena tudi velik družbenopolitični značaj. Medtem ko je bilo dosedanje povezovanje omejeno predvsem na grafično dejavnost podjetja, pa se je s pristopom Gospodarskega vestnika in Delavske enotnosti začel tudi proces čvrstej- šega povezovanja še na področju družbeno-informativne dejavnosti, kar bo omogočilo tudi vsebinsko obogatitev našega tiska. Vključitev dosedanjega založniškega podjetja Globus iz Zagreba pa ima poleg obojestranskih gospodarskih interesov še poseben družbeni pomen, saj dokazuje, da delavci enakopravno združujejo svoje delo in sredstva tudi čez republiške meje in jezikovna področja. B. K- IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE O PLANIRANJU BODIMO REALNI! Na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije so največ pozornosti posvetili družbenemu planiranju in nalogam sindikata pri uveljavljanju novega sistema planiranja in snovanja srednjeročnih programov razvoja železniškega gospodarstva, cestno-transportnih delovnih organizacij, ptt in seveda tudi infrastrukturnih objektov za te namene. Delegati so še posebej opozorili, da so srednjeročni programi razvoja premalo usklajeni in tudi preveč ambiciozni. Nekateri razpravljavci so omenjali znesek 32 milijard dinarjev, ki jih bo morala slovenska družba v naslednjih petih letih vložiti v razvoj prometa in zvez. Glede na bilanco republike in dosedanje zadolžitve v tujini pa smo znožni investirati le polovico teh sredstev. Vse torej kaže, so ugotovili na plenarni seji, da so dosedanji razvojni programi še vse preveč seštevek želja, premalo pa upoštevajo realne možnosti za razvoj. Ne glede na to, da smo se v Jugoslaviji že dogovorili o prioritetnih naložbah v tej dejavnosti, bo vsekakor potrebno še več pozornosti posvetiti ureditvi prometne politike v naši državi. Ne gre le za slovensko, temveč za jugoslovansko prometno politiko in lahko bi tudi rekh, da je njena ureditev v marsičem odvisna od mednarodnih dejavnikov. Vsekakor pa je potrebno določiti jasne cilje in oprede-Utve pri prevozih na železnici in v cestnem prometu. Delegati repubU-škega odbora so se odločiU za to, da naj ima železniški transport prednost pri prevozih na daljše razdalje in pri masovnem tovoru. Delegat iz Nove Gorice je bil zelo neposreden: „Vse kaže, daje v praksi usklajevanje razvojnih programov še vedno zelo šibko. Za primer naj služi podatek, da predvideva Salonit Anhovo 2,5 milijona ton letnega transporta po cesti. Vsakih sedem minut bi moral tovornjak skozi Novo Gorico, kije že tako znana po kritični prometni vrzeh. Ob tem pa je na isti relaciji tudi železnica. .. Si cer pa smo se v Novi Gorici odločiU za akcijo, s katero žeUmo mnogo bolj povezati transportne delovne organizacije z režijskim prevozom ter privatnimi prevozniki.'* Pravzaprav je delegat iz Nove Gorice opozoril na osrednji problem, s katerim se srečujemo v cestnem transportu, kajti le petino vseh prevozov opravljajo transportne delovne organizacije. Rešitev za ureditev režijskega in zasebnega transporta še ni, pa tudi z družbenimi plani le redkokje predvidevajo, kako ju bodo organsko povezah v cestnem transportu in prometu kot celoti. M. H. PROJEKTANTI SE VKLJUČUJEJO V DRUŽBENE PROCESE Ne več ob strani Na pobudo RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije je bila pred dnevi ustanovna konferenca osnovnih organizacij sindikata na področju projektive. Projektanti imajo velik pomen za celotno investicijsko dejavnost, saj vpUvajo na posamezne investicijske rešitve in s tem tudi na ceno. Obenem prav pri projektantskih organizacijah ugotavljamo veUko razdrobljenost, pomanjkljivo družbenopoUtično delo in povsod še ne dovolj razvite samoupravne odnose. Delegati osnovnih organizacij pa so na ustanovni konferenci predvsem poudarili nujno potrebo po boljši povezavi med investitorji, projektanti in vsemi izvajalci. Najlaže in najbolje jo bodo uresničiU po poti oblikovanja reprodukcijskih celot, v katerih bi laže izvajaU in uveljavljaU tudi speciaUzacijo dela. Na konferenci so veUko govorili tudi o drugih skupnih problemih. Eden izmed njih so enotni kriteriji za nagrajevanje projektantov. Predvsem bi morah izobUkovati enotno metodologijo za nagrajevanje, ki bi ustrezala tudi družbenim zahtevam. Gre za plačevanje storitev na osnovi dejansko vloženega dela in doseženih racionalizacij in torej ne več v odstotkih od vrednosti objekta. K razreševanju teh in drugih vprašanj bi veliko pripomoglo tudi živahnejše delo in „življenje“ osnovnih organizacij sindikata. Zato so se odločiU, da bodo poživili sindikalno delo v vseh, tudi najmanjših projektantskih organizacijah. ANDRIJA VLAHOVIČ VELENJE Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, pred tem pa že na razširjeni seji komisije občinskega sveta za samoupravljanje in ekonomsko politiko, so ocenili javno razpravo o zaključnih računih za leto 1975. Ugotovili so, da je večina osnovnih organizacij sindikata sprejela program javne razprave in da so v nekaterih delovnih kolektivih poskrbeli, da so bili delavci podrobno seznanjeni z rezultati gospodarjenja v minulem letu. O zaključnih računih so razpravljali na zborih delavcev, na sestankih samoupravnih delovnih skupin, na samoupravnih organih in drugod. Z javnimi razpravami o zaključnih računih za leto 1975 v delovnih organizacijah Šaleške doline so velenjski sindikati zadovoljni. Manj zadovoljni pa so z gospodarskimi dosežki, zato tudi ni naključje, da so delavci med razpravo poudarili nujnost nadaljnjega povečanja produktivnosti, uvajanja sistemov nagrajevanja, zmanjšanja zalog, racionalne izrabe materialov in drugih ukrepov, ki naj zagotovijo boljše gospodarske rezultate. ^ ^ DRAVOGRAD Občinski svet zveze sindikatov je pred dnevi razpravljal o poročilu o delu občinskega sveta in njegovih organov v letu 1975, ocenil je letne skupščine osnovnih organizacij sindikata ter sprejel delovni načrt za letošnje leto. Iz ocene letnih skupščin je mogoče razbrati, da je na območju občine Dravograd 27 osnovnih organizacij sindikata z nekaj več kot 2.700 člani V osnovnih organizacijah sindikata pa delujejo 104 sindikalne skupine, ki štejejo od 5 do 32 članov. Udeležba na letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata je bila zadovoljiva, saj se jih je udeležilo skoraj 75 % vseh članov, v večini primerov pa so izvršni odbori hkrati z vabilom posredovali tudi gradivo. Na letnih i skupščinah so največ razpravljali o stabilizacijskih ukrepih, uveljavljanju delegatskih razmerij, delovni disciplini ter delovnih razmerah, o izobraževanju, oddihu in rekreaciji itd. Razprava je pokazala, da delavci dobro poznajo problematiko delovnega okolja in da je vse več predlogov za to, kako razrešiti posamezna vprašanja. Potrebno pa bo v teh priza-. devanjih tesnejše sodel o vanje z osnovnimi organizacijami ZK in samoupravnimi organi. E. 1C. LJUBLJANA Medobčinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ljubljanske regije je nedavno tega obravnaval dve pomembni vprašanji. Po uvodni razpravi Karla Kosa, namestnika direktorja Zavoda za šolstvo SR Slovenije, o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in po razpravi delegatov so sklenih, da se morajo vsi občinski odbori vključiti v javno razpravo o tem projektu in usmerjati razpravo zlasti v naslednja vprašanja: kako predloženi model preobrazbe ustreza glede na sedanje in bodoče kadrovske potrebe, kako se bodo lahko uveljavile posebnosti v izobraževanju za potrebe posameznih panog, kako oblikovati center za usmerjeno izobraževanje glede na kadrovske potrebe in glede na načine njihovega povezovanja z združenim delom, kadrovska in štipendijska politika, gradnja dijaških domov. Polkovnik Branko Marjan pa je delegate seznanil z usmerjanjem mladine v vojaške poklice, pri čemer je dejal, da je bil v letošnjem šolskem letu vpis slovenske mladine v vojaške šole veliko boljši kot prejšnja leta, a še vedno ne zadovoljiv. Zato so delegati sklenili, da si bodo prizadevali da bi občinski odbori spodbujali v .osnovnih in srednjih šolah odločitve za šolanje v vojaških šolah, še pred zaključkom šolskega leta bodo ocenili vpis v te šole. Priporočili so občinskim odborom, da organizirajo razgovore z ravnatelji, jim posredujejo knjigo ,,Kaj oficirski poklic nudi mlademu človeku", z mladino pa naj bi razpravljali o tem poklicu že od šestega razreda osnovne šole dalje. NAJ OSTANE MED NAM! Na portoroškem seminarju je nekdo med razpravo vprašal Romana Albrehta, naj pove kaj več o celotnem procesu v zdravstvu. ,JVa to vprašanje ne morem odgovoriti," je dejal tovariš Albreht, „ker tega področja ne poznam Lahko, da se začne pri ambulantnem zdravniku, konča pa..." „Na pokopališču!" je rekel eden izmed udeležencev iz dvorane. svetu prišli do nekaterih jasnih stališč. Naj omenimo le nekatera. Tam, kjer družbenopolj; tične organizacije niso dovolj močne v posameznih TOZD> tudi delavska kontrola ne more uspešno delovati. Strah pre nam daje možnost in moč, da se z "uti na novo spopademo na vseh starih in nov>h frontah. Prav zaradi tega in takega pomena za-oua, ki po mojem pomeni tudi razreše-anie drugih problemov, ki nas tarejo, tu Predvsem mislim na ekonomske probleme n na stabilizacijo gospodarstva, vendar na °yih in drugačnih osnovah in odnosih, je uJno, da posvetimo vse družbene sile ak-nosti in angažiranosti v tej javni razpravi. TRI SMERI NAŠE AKTIVNOSTI Mislim, da se moramo organizirati v treh snovnih smereh in v teh treh osnovnih smereh tudi voditi našo aktivnost. Ena od smeri je usposabljanje vseh no-ucev javne razprave,” predvsem članov zve-komunistov, v obliki političnih šol, te-aJev in seminarjev, kjer bi na marksističnih °snovah globlje spoznavali idejnopolitične °snove samoupravnih socialističnih pro-yodnih odnosov, ki so temelj ustavnih in v f^konu opredeljenih norm. Pristop bi moral ltl takšen, da bi pojasnil, zakaj so dolo-,ene norme v zakonu takšne, kakršne so, uprav so bili določeni argumenti v taz-pavi, ko smo osnutek zakona pripravljali, ui drugačni. To predlagam zato, ker m° v dialogih v razpravi morali imeti očmi vse razloge „za“ in „proti“, da 0rho lahko dovolj utemeljeno razlagali uločene rešitve. Prav gotovo bo v javni j.Pravi veliko poskusov, da bi ponujene usitve v zakonu pod pretvezo samouprav- nih Pozicij določene tehnokratske in biro- ^ntske. Je bolj pa liberalistične sile raz-udnotile in poskušale zadržati staro. . č razpravo moramo prodreti v vsako kra-^vno skupnost, do vsakega delavca in ob- Za tako razpravo pa moramo biti zelo bro organizirani v vseh družbenopolitič-jh organizacijah, posebno pa v sindikatih, j, naJ bi bili osnovni nosilci razprave o za-nu, vsi skupaj pa dobro povezani in hlajeni v socialistični zvezi. KAKO DALEČ SMO S SAMOUPRAVO? Vzporedno s to smerjo, to je s sporazu-evanjem in pojasnjevanjem zakona, pa ora teči pomembnejša aktivnost organi-Snega preverjanja obstoječih odnosov, ■ttoupr^nih aktov in drugega v vsaki delovni in sestavljeni organizaciji rU2enega dela, v poslovnih skupnostih, stka povsod, kjer združujemo delo in ustva. Vse te odnose in vezi je treba o*everjati, koliko so v skladu z določili nenutka zakona o združenem delu. Seveda mislim pri tem, da je treba samo ugo-Jsli skladnost. Kjer niso ti odnosi ali START IZ SEDANJIH RAZMER Menim, da je treba pri vodenju razprave o osnutku zakona o združenem delu izhajati iz sedanjega stanja in dosežene ravni v razvoju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, pozitivnih in negativnih izkušenj, ki smo jih dosegli, ter problemov, ki smo jih doslej spoznali. Ne nameravam razlagati rešitev, ki so za posamezne probleme predvidene v osnutku. Pozornost bi rad usmeril na nekatere temeljne probleme, s katerimi se danes v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov najčešče srečujemo' in na katere je treba predvsem usmeriti našo pozornost v razpravi in v urejanju novih odnosov. Te ugotovitve slone na našem vsakdanjem političnem delu, so tudi rezultat naših opažanj in jnnenj in obdelave v analizi, ki sta jo skupaj pripravila zveza komunistov in zveza sindikatov. TEMELJNE ORGANIZACIJE NASTAJAJO PREPOČASI Po sprejetju ustave smo sredi intenzivne bitke za konstituiranje TOZD. Rezultati so ugodni predvsem tam, kjer sojih ustanovili na osnovi ustavnih načel. Tam, kjer so dosledno uporabljali ta merila, odnose uspešno urejajo. Lahko sicer trdimo, da smo dosegli bistven napredek in da je ob tem nastajalo splošno in zavzeto delovno razpoloženje za uresničevanje celotne ustavne vsebine v samoupravni praksi. Zaradi tega v razvitejših samoupravno organiziranih okoljih ni več bistvenih ovir za usmerjanje družbenih procesov v zaželeni smeri. Gledano v celoti pa moramo ugotoviti, da proces ustanavljanja TOZD teče le prepočasi in neenakomerno v različnih okoljih. Razlogi so različni, od pomanjkanja strokovnih kadrov in nezadostne usposobljenosti, pomanjkanja zakonskih rešitev (vsaj doslej), ki bi ustavna določila nadalje precizirale, do odporov različnih skupin, ki bi z različnih pozicij želele tudi v novih razmerah zadržati staro. Na teh in takih osnovah tudi slone različne razlage ustave. NEKAJ ŠTEVILK To trditev ponazarjajo tudi naslednji podatki: Primerjava razpoložljivih podatkov kaže, da je od skupnega števila 2712 delovnih organizacij, ki so bile po zakonu dolžne opraviti vpis v sodni register OZD, do 6. 12. 1974. leta, opravilo vpis le 1525 enovitih DO in 95 DO s skupno 815 TOZD. Do 31. 12. 1975. leta pa je vpis opravilo 2170 enovitih DO in 335 DO s skupno 1742 TOZD. Se pravi, da še ni vpisanih približno 200 DO ali nekaj več kot 7 %. Pri tem naj povem še to, da večina SOZD svoje registracije še ni opravila (zadnji podatki vrhovnega sodišča SRS). Kljub bistveno povečanemu številu dokončno vpisanih OZD pa prevladuje ocena, da je bilo opravljeno konstituiranje le formalno, da bi zadostili pogojem registracije in poslovanja. To ugotavljajo tudi registrska sodišča sama, ki niso mogla niti niso bila pristojna, da odklanjajo vpise, če je bilo zadoščeno formalnostim po predpisih. lokalni, občinski in regionalni interes, kar je omogočilo zapiranje v te okvire. V mnogih primerih so konstituirali TOZD, ne da bi razmejili sredstva, ali pa so jih ustanovili tam, kjer ni možnosti za razvoj dohodkovnih odnosov. Prihajalo je do boja za oblast, med katerim so nekateri bodoči vodje TOZD pod pretvezo samoupravnih odnosov hoteli tehnokratske odnose, ki so vladali prej na ravni delovne organizacije, prenesti v TOZD /To je v nekem obdobju omogočalo tudi močne dez-integracijske težnje. EZD - KAJ JE TO? Pri konstituiranju temeljnih organizacij pogosto niso prej analizirali pogojev za njihovo ustanovitev, niso opredelili ciljev združevanja, razvojne politike in niso razmejili sredstev. Za take je značilno, da uvajajo tako imenovane delovne enote, enote združenega dela in podobno, kar bi naj nadomestilo TOZD. To je po pravilu ,am, kjer so delovno organizacijo ohranili enovito ali pa jo kvečjemu razdelili vdve ali več velikanskih TOZD, ki bi praviloma morale imeti več temeljnih organizacij. Mislim, da je treba vse take primere uvajanja enot združenega dela in podobnega, ki nimajo .ustavnih temeljev, dati pod drobnogled politične akcije, saj je to v bistvu zelo primeren način, da delavcu odtujimo neposredno odločanje. Zelo pogost je takšen pojav tudi pri integracijah, ki predstavljajo v bistvu pripa-janje ene delovne organizacije k drugi. V takih primerih prejšnje delovne organizacije postajajo TOZD in prejšnje TOZD enote združenega dela, obračunske enote in podobno. Po pravilu so v takih primerih odvzete delavcem samoupravne pravice,, preliva se dohodek in se tvorijo centralni skladi, o katerih odločajo centralni organi in podobno. KAKO SO DELILI? Že doslej smo ugotavljali, da so bile raz-poreditvene bilance bolj ali manj formalne in da niso sestavni del sporazumov. Sredstva niso razdeljena po namenu niti niso razporejena glede na minula vlaganja. Večinoma so bila sredstva razdeljena po trenutnem stanju ob zaključnih računih -predvsem obratna sredstva v zalogah, medtem ko so denarna obratna sredstva in krediti bank ostali združeni na ravni delovne organizacije. Podobno je s sredstvi rezervnih skladov. Zelo pogost pojav je, da so sredstva skladov skupne porabe razporejena na temeljne organizacije, viri teh sredstev in obveznosti pa so skupne. Samoupravni sporazumi v takih primerih ne opredeljujejo ciljev združevanja dela in sredstev ter razpolaganja s temi sredstvi pa tudi ne vprašanja v zvezi s pravnim položajem delovne organizacije in združenih temeljnih organizacij. NAPAČNA SMER REDKEGA POVEZOVANJA Skupnosti TOZD so v ustavi predvidene kot možnost povezovanja temeljnih organizacij po specifičnih interesih. Čeprav je ta oblika povezovanja pri nas dokaj redka, pa so šle povezave večinoma v napačno smer. Temeljne organizacije se niso povezovale po svojih specifičnih interesih, temveč so to sprejele kot nekakšno stopnjo v rednih oblikah integracije. Po navadi so bile ustanovljene tam, kjer so bili pogoji za formiranje delovnih organizacij. Skupnost TOZD ne more biti nadomestek za delovno ali sestavljeno organizacijo. Te se od skupnosti TOZD razlikujejo tudi po večji samostojnosti, čvrstejših tehnoloških in ekonomskih vezeh, po večji stopnji integriranosti teh funkcij. Najpogostejši pojav pa je, da so sredstva za razširjeno reprodukcijo vnaprej združena TOZD za leto 1975 te slabosti vsaj deloma odpravljene. K temu je še posebej pripomogla politična akcija za poenostavljeno in delavcem razumljivo obravnavanje zaključnih računov in na tej podlagi sprejete odločitve. Povsod tam, kjer pa razdelitev premoženja še ni dosledno opravljena, so bili izdelani zaključni računi za TOZD bolj ali manj računovodsko in zaradi tega predstavljajo le formalni dokument za SDK. Zaradi tega moramo še nadalje vztrajati, da bodo povsod jasno in dosledno opravljene začetne bilance sredstev, tako aktive kot pa-sive. Sele takrat bodo namreč vsi delavci v TOZD izenačeni v startu za pridobivanje dohodka na podlagi dela z združenimi sredstvi, preprečeno pa bo tudi odtujevanje rezultatov minulega in tekočega dela. PRECEJ TOZD NE RAZPOLAGA Z DOHODKOM Po ugotovitvah omenjene analize so v normativnih aktih delovnih organizacij bolj ali manj zajete ustavne določbe o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov kot o neodtujivi pravici delavcev v temeljni organizaciji. Toda v praksi to ni izvedeno. Zelo pogost je pojav, da znaten del TOZD ne razpolaga z dohodkom, da se ta dohodek v temeljni organizaciji samo knjigovodsko ugotavlja, razporeja pa na ravni delovne organizacije s sklepi centralnih delavskih svetov. Zelo je razširjena praksa, da se del dohodka vnaprej izloča, prav tako pa tudi del amortizacije, češ da gre za obveznosti iz minulih let, ki jih ni mogoče razmejiti, pa tudi del sredstev za „vsak primer", ki pa ni vnaprej opredeljen. V nekaterih samoupravnih sporazumih prenašajo te funkcije ne samo na centralne delavske svete, temveč celo na posamezne organe. Pri razporejanju sredstev za OD. imamo zelo široko paleto neustavnih rešitev. V velikem delu delovnih organizacij so še vedno osnova za nagrajevanje kvalifikacija, delovno mesto, delovna doba, ne pa rezultati dela. Še vedno vlada uravnilovka. Vprašanje minulega dela le v redkih delovnih organizacijah rešujejo oziroma bolje rečeno, iščejo rešitve na novih osnovah. V mnogih delovnih organizacijah dohodkovni odnosi še vedno niso sprejeti kot glavni dejavnik povečanja produktivnosti dela, varčevanja, delovne discipline, celotne organiziranosti dela, gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi. ODTUJENO PLANIRANJE Čeprav smo sredi procesa nastajanja srednjeročnih razvojnih načrtov, temeljne organizacije v glavnem še ne opravljajo tiste funkcije, ki jim jo v tem procesu določa ustava in zakon. Planiranje je odtujeno, zaprto v ozek krog strokovnih kadrov in vodilnih ljudi. Delavci so večinoma le seznanjeni s temi plani, vendar pa jim je onemogočeno o teh planih neposredno odločati, čeprav se s temi plani za daljše obdobje odloča o njihovem položaju v družbeni reprodukciji. Lani je bila na podlagi opozoril o vsebinskih slabostih v večini samoupravnih sporazumov in statutov sprožena široka politična mobilizacija za kritično preverjanje začetnih samoupravnih rešitev. Poročila kažejo, da so v številnih primerih že sprožili postopke za dopolnjevanje vsebine teh temeljnih samoupravnih aktov. Nekateri so popravljene dokumente že tudi predložili v ponovno registracijo. Veliko preveč pa je takih, ki so le ugotovili slabosti, se dogovorili, kako bi jih bilo možno in potrebno odpraviti, vendar še niso ..našli časa", da bi to tudi dokončno uredili. V samoupravni praksi torej upo- rabljajo pomanjkljive ali celo napačne načine in oblike urejanja medsebojnih odnosov in to opravičujejo večinoma s tem, da čakajo na nov zakon o združenem delu. Zaskrbljujoče je, da se- temu ne uprejo politične organizacije in tako ravnanje celo zagovarjajo pred delavci. Kaže, da bomo morali v takih primerih bolj energično ukrepati, da bomo morali politično ukrepati proti posameznikom in doseči, da bodo v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu sprejeti jasni akcijski dogovori z nalogami, nosilci in roki, da bodo take in podobne slabosti in napake odpravljene in da bo delavcem omogočen resnično samoupraven položaj. To pa pomeni, da mora biti vsebinsko dopolnjena vsa temeljna samoupravna zakonodaja tako, kot to nakazujejo rešitve v novem zakonu, ne da bi čakali na njegov dokončen sprejem, saj so v teh primerih temeljne naloge povsem jasne. NA KAJ VELJA ŠE OPOZORITI Kljub tej akciji pa so še vedno očitne nekatere pomanjkljivosti, na katere je treba v razpravi o zakonu posebej opozarjati. Normativno je v aktih sicer opredeljeno, katere samoupravne pravice delavci uresničujejo na zboru delavcev ali z drugimi načini osebnega izrekanja, katere pa prek delegatov v organih upravljanja temeljnih organizacij oziroma na drugih ravneh. Problem pa nastane posebej v velikih temeljnih organizacijah, če so dislocirani obrati ali če delavci delajo v izmenah in podobno. Težave so tudi pri nepripravljenih gradivih za te zbore, ki so marsikdaj slaba ali nerazumljiva. Pogosto gre pri tem za manipuliranje z delavci, ker za sklepe takih zborov skrijejo odgovornost strokovnih ljudi, ki te zbore pripravijo. So tudi pojavi, da o vsem odločajo na zborih delavcev tako, da delavski sveti izgubijo svoj smisel. Taka težnja postavlja pod vprašaj tudi racionalnost takšnega odločanja, zlasti ker delavci zvečine niso dovolj obveščeni o vseh problemih. Pred zborom delavcev po navadi tudi ni politične razprave v ZK in sindikatu ali pa se ta opravi le na forumih. Na ta način se na zborih le potrjujejo odločitve, ki jih vsiljujejo posamezniki ali skupine. Tudi delegatski odnosi v organih samoupravljanja niso dosledno zaživeli. Delegati v delavskem svetu temeljnih organizacij pa tudi na drugih ravneh ne delujejo po smernicah delavcev, ki so jih v te organe izvolili. V večini samoupravnih sporazumov in v drugih internih aktih na ravni delovne organizacije so dokaj dobro urejene pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravnih organov, njihovih izvršnih in poslovodnih organov. V večini organizacij je tudi praksa v skladu s temi določili: V tistih delovnih organizacijah, kjer samoupravni odnosi niso razviti, pa prevzemajo pravice samoupravnih organov izvršni organi temeljnih organizacij ali delovnih organizacij ali celo, kar je še slabše, kar poslovodni organi. Druge slabosti teh organov so, da njihova kadrovska struktura ne ustreza strukturi zaposlenih - ni delavske večine. SKUPNE SLUŽBE -ENAKE PRAVICE Predsednik RS ZSS je nato govoril o problemih skupnih služb, kjer je bilo največ iskanja in tavanja. Tako imamo dve skrajnosti, ko imajo ponekod te službe status temeljne organizacije (ustvarjajo, ugotavljajo in razvrščajo dohodek), drugod’ pa razpolagajo le s sredstvi za dsebne dohodke. Opozoril je *na več negativnih posledic in izrazil zadovoljstvo, da je osnutek našel rešitev, ko se zavzema za enakopraven položaj teh služb z delavci v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje. Ko je govoril o delavski kontroli, je Janez Barborič med drugim dejal, da le redko kje dela, kot bi morala, kajti v zavest delovnih ljudi še ni prodrlo bistvo samoupravne delavske kontrole, zlasti pa ne njena preventivna funkcija. Vse premalo je še koordinacije z družbenopolitičnimi organizacijami SDK, sodišči združenega dela itd. V svojem uvodnem govoru je Janez Barborič obravnaval tudi SOZD, kijih je v SRS več kot 35. Ob tem je poudaril, da kljub veliki aktivnosti, ki sojo družbenopolitične organizacije in gospodarska zbornica vložile v intenzivno povezovanje našega gospodarstva, v zadnjih dveh letih nismo bistveno napredovali. V dokumentih o združevanju prevladujejo organizacijska določila, dohodkovni odnosi pa ostajajo na ravni delovnih organizacij. Ob koncu je spregovoril tudi o samoupravnih interesnih skupnostih ter poudaril da se čedalje bolj uveljavljajo in da postajajo vse bolj dograjene tudi v gospodarskih dejavnostih posebnega družbenega pomena, vendar nikjer nismo povsem obvladali začetnih težav. Doseči moramo, da bodo delavci v TOZD in občani v KS v javni razpravi o osnutku tega zakona o teh vprašanjih posebej spregovorili. Zlasti, kaj je potrebno še storiti za doslednejše delegatske odnose v SIS za uresničevanje skupnih interesov na podlagi svobodne menjave dela. V osnutku zakona so namreč ta vprašanja globlje razčlenjena in je rešitve potrebno preveriti v praksi. DE v središču pozornosti 10. april 1976 stran ROMAN ALBREHT O ZNAČAJU OSNUTKA ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU Korenine v ustavi odločanje v rokah delavcev Kakor vsako ustvarjalno delo je tudi osnutek zakona že pod udarom kritik drobno, druga: premalo... obe seveda streljata v prazno... Na portoroškem seminarju, na katerem je padla uvodna zastavica v začetek kvalificirane razprave o osnutku zakona o združenem delu, je bil deležem posebne pozornosti prispevek Romana Albrehta. Ne brez razloga, saj je bil dovolj obsežen, da je lahko zajel vse najpomembnejše značilnosti, ki označujejo tako priprave — sam referent je priznal, da so bile dolge in so se zakasnile — kakor tudi vsebinsko težo osnutka zakona. Najprej bi kazalo poudariti, da razprave Romana Albrehta nikakor ne moremo predstaviti v celoti, temveč lahko ta čas opozorimo le na nekatere zanimive, misli, ki utegnejo zanimati širik krog bralcev — vsaj kar zadeva uvodno razpoloženje v začetek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Najprej je treba poudariti, da osnutek zakona o združenem delu ni nikakršna ,,samorodna rastlina", temveč je v neposredni povezavi z novo ustavč, ki smo jo sprejeli pred nedavnim. Če povemo po domače: kar smo z novo ustavo nakazali in tudi povedali, kaj bi morali napraviti (pa doslej še nismo), zdaj v večini primerov urejamo z novim osnutkom zakona. Nikakor torej ni odveč, da tako poudarjeno govorimo o njegovem pomenu, saj smo že lep čas poslušali jadikovanje, kako „bi bilo marsikaj bolj jasno in v redu, če bi zakon že imeli v rokah.“ Dobro zdaj smo ga dobili v roke -vsaj kot osnutek - in si ga lahko že pobliže ogledamo in se sami prepričamo, kje utegnejo še biti dileme v prihodnje in kje jih prav gotovo ne bo več. DELO NAD DELOM Predlagatelj zakonskega osnutka je komisija zveznega zbora skupščine SFRJ. Pravijo, da je lahko opravila izredno zahtevno in težko nalogo samo zaradi tega, ker je naletela na široko in odprto pripravljenost za sodelovanje pri delu. To velja tako za oblikovanje zasnove obdelave in razvijanja ustavnih določil kot za oblikovanje rešitev v zakonu. V osnutku zakona dobivamo ,ara mizo“ številne izvirne rešitve, kar vse govori v prid dejstvu, da je naša družba polna vitalnosti in ustvarjalne moči. Prvo vprašanje, na katerega si vsekakor moramo odgovoriti, je, zakaj smo tako neodložljivo potrebovali zakon o združenem delu. Osnovna stra- teška naloga v sodobnem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov je bila, da napravimo prehod od upravljanja v imenu delavcev na ne-posedno upravljanje delavcev samih. Da bi lahko uresničili to nalogo, je bilo treba iz družbenih odnosov (mislimo predvsem na uradno sestavino omenjenih odnosov) odstraniti vse, kar bi lahko imenovali kot oviro. Nikakor ne smemo prezreti, da se nova ustava ne ukvarja več z ,.omejevanjem upravljanja v imenu delavcev", temveč prav ta ustavna ureditev ne pozna več nobene oblike upravljanja, ki bi bila družbeno osamosvojena od delavca v združenem delu. Se več: vsako tako obliko ustava razglaša za protiustavno . . . ODPORI Prav gotovo je res, da se pri nas prav v vseh prizadevanjih, ko hočemo priti naprej v razvoju družbenih odnosov, moramo sprijazniti z odpori. Niso značilnost samo naše družbe, so pač sestavni del vsakega razvoja .. . Pri nas se. denimo, od časa do časa pojavljajo najrazličnejša prizadevanja, da bi pod videzom boja za večjo demokratičnost spravili samoupravljanje na teren spontanosti. Skupni imenovalec pritiskov te vrste so prizadevanja, da bi zaobšli družbeno organizirano delovanje delavcev, ker je prav v njem dejanska moč delavcev, ki je tudi temelj dejaanske samoupravne demokratičnosti. To skušajo doseči tako, da delajo preglavice akcijskemu delovanju sindikalno in družbenopolitično organiziranih delavcev znotraj samouprave, da ga otežujejo in po možnosti spravijo v mrtvi tek. Ne gre prezreti tudi poskusov, da se navidezno navdušujejo za spontano odločanje delavcev na zborih. Njihov pravi namen pa je, da bi na ta način zaobšli organe samoupravljanja in da bi delavce pripeljali v položaj, ko bi bili pri odločitvah docela odvisni od tistih, kijih predlagajo. Prav gotovo si moramo biti na jasnem, da spontanost v uresničevanju temeljnih družbenopolitičnih ciljev ne more biti ideal, na katerega bi bili pripravljeni vsevprek prisegati. Narobe, za osnutek zakona o združenem delu bi lahko rekli, da je na določen način tudi obračun s spontanostjo, ki jo je vse preveč ljudi izkoriščalo za doseganje svojih docela „nespontanih ciljev". Če smo že prej omenili, daje ustava osnova vsega dela, ki je naposled privedla do osnutka novega zakona o združenem delu, bi si kazalo predvsem ogledati, kakšne so njegove bistvene značilnosti. V osnutku zakona je bilo treba najprej urediti osnove sistema združenega dela za vsa področja in za vse odnose v družbeni reprodukciji in v družbi ter za vse družbene funkcije, ki jih opravlja delavec v sistemu socialističnega združenega dela na poglagi pravice dela z združbenimi sredstvi. ODNOSI V skladu s tem je v sestavu osnutka zakona obsežno gradivo, ki je bilo doslej v drugih zakonih posebne vrste, denimo v zakonu o medsebojnih raz-meijih delavcev v združenem delu, zakonu o ugotavljanju in obračunavanju skupnega prihranka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. zakonu o konstituiranju in vpisu v sodni register organizacij združenega dela, zakonu o pravnem prometu z družbenimi sredstvi temeljnih organizacij združenega dela in še katerih. V osnutku zakona o združenem delu je zajeta tudi tematika odnosov, ki tvorijo podlago za povezovanje osebnega dela s sredstvi v lasti občanov v sistem združenega dela. Posebej bi kazalo opozoriti, da so v osnutku zakona o združenem delu urejene tri temeljne sestavine samoupravnega socialističnega družbenega odnosa, in sicer: družbenoekonomski odnosi oziroma dohodkovni odnosi v združenem delu, samoupravna organizacija združenega dela in uresničevanje samoupravljanja v družbeni reprodukciji in družbi. Iz te zasnove so izpeljane tudi institucionalne osnove celotnega in enovitega sistema samoupravnega združenega dela. Tretja zahteva je, da je v pravni izpeljavi posameznih odnosov treba doseči cilj, da bomo dosegli nekaj osnovnih pogojev, in sicer: zakonska določila ne smejo biti taka, da bi jih lahko razumeli na več načinov (ki so si po pravilu v nasprotju), zakon prav tako ne sme ,,iti tako daleč", da bi posegel v obravnavo stvari, ki morajo biti zadeva konkretnega obravnavanje tekoče ekonomske politike in še, da naj se zakon ..giblje" predvsem v mejah ustavne pristojnosti federacije in ne morda v ustavnih pristojnostih republik in pokrajin, da ne bi po nepotrebnem utesnjeval samoupravnih pobud. ZDRUŽENO DELO Seveda si moramo biti najprej na jasnem, kaj pravzaprav je združeno delo. o katerem toliko govorimo. Najprej lahko rečemo, da gre za zgodovinsko družbenoekonomsko kategorijo. Pojavlja se kot rezultat razvoja proizvajalnih sil družbe, se pravi, da gre za objektivno zakonitost. Nenehno prizadevanje za povečevanje produktivnosti človekovega dela ter s tem povezano pospeševanje in razvijanje proizvajalnih sil družbe ima za posledico čedalje večjo stopnjo po-družbljanja človeškega dela. Gre torej za vse večjo medsebojno povezanost, pogojenost in odvisnost dela v celotnem družbenem delu. Iz tega sledi »zelo pomembno spoznanje, da združevanje dela na doseženi razvojni stopnji proizvajalnih sil niti ni niti ne more biti stvar dobre volje ljudi. (Nekaj prej smo že omenili spontanost!) Očitno gre torej za objektivno nujnost (in ne spontanost). Celotno družbeno delo je torej objektivno združeno in med seboj povezano ter odvisno, nenehoma pa poteka v njegovem okrilju nadaljnje združevanje in povezovanje .. . nadaljnja družbenoekonomska homogenizacija. Na kratko bi lahko taka in podobna razmišljanja končali z ugotovitvijo, da pred nedavnim poudaijena prizadevanja za uveljavitev temeljnih organizacij nikakor niso bila obenem tudi drobljenje družbene učinkovitosti na kar moč majhne celote, temveč je šlo v resnici le za prvo stopnjo povezovanja družbenoekonomskih silnic. Če smo si na jasnem prav o omenjeni misli, imamo pravzaprav že tudi v rokah najbolj učinkovito orožje proti vsem tistim, ki so na veliko opozarjali prav na nevarnost ,,drobljenja družbe". Za podrobnejšo obravnavo osnovnih značilnosti osnutka zakona o združenem delu bi se vsekakor morali ustaviti ob precej bolj natančnih opredelitvah minulega dela, kakor smo ga bili navajeni doslej, potem ob delegatskem sistemu kot neločljivi sestavini sistema samoupravnega združenega dela, o vsebinskem pomenu upravljanja „prek delegatov" kot organski sestavini neposrednega delavskega upravljanja, potem o združenem delu kot družbenoekonomski in družbenopolitični sestavini narodov in narodnosti ... ali pa bi morda kazalo konkretneje in obširneje spregovoriti o dosedanjih značilnostih konkretne prakse, ko so se v imenu samoupravljanje temeljne organizacije zapirale same vase ali pa smo lahko srečevali različne prikrite oblike odtujevanja dohodka in gospodarjenja z njim. Vse pa je bilo seveda ,.zavito v celofan" skrbi za delavce in za učinkovitost gospodarjenja. VSEBINA OSNUTKA Za uvodni del našega razmišljanja pa bi se kljub vsemu kazalo ustaviti — podrobneje - ob vsebinskih značilnostih osnutka zakona. Pravimo, da gre za svojevrsten kodeks tematike o združenem delu. Za razliko od kodeksa v splošnem pomenu besede, predstavlja osnutek zakona le tematsko strnitev materije združenega dela. Pri tem ostaja v mejah — kar smo že povedali — ki jih pripisujemo federaciji. Vseh drugih pristojnosti pa ne urejuje v celoti, temveč le v toliko, kolikor lahko govorimo o značilnostih sistemske narave. To pomeni, da zakon ureja samo tista vozlišča odnosov v združenem delu, pri katerih zagotavlja sistem socialističnih samoupravnih odnosov in enotne institucionalne osnove tega sistema. Omenjeno tematiko pa ureja osnutek zakona prav na poseben način. Prva: preveč pO' Ureja jo tako. da uscvarja enotno if trdno podlago, na kateri se lahko raž' vija samoupravno združeno delo p° svojih notranjih vzvodih in potrebah, ne da bi zakon tak razvoj utesnjeval-Obenem seveda moramo upoštevati dejstvo, da s svojimi ,.varovalkami varuje socialistični samoupravni značaj odnosov v združenem delu in nji; hovo materialno podlago v družbeni lastnini. Osnutek zakona razčlenjuje temelj' ne pravice, obveznosti in odgovornost delavcev in njihovih družbenopravnih subjektov v družbeni reprodukciji inv družbi. Razvija in razčlenjuje prep°' vedi, ki zadevajo vzpostavljanje in vzdrževanje takih odnosov, ki so v nasprotju z ustavo. Na podlagi razvitej' ših in bolj razčlenjenih ustavnih določil oblikuje institucionalne osnove združenega dela. KRITIKE Ob vsem tem moramo vsekakor opozoriti na dve vrsti kritik, ki smo jih doslej že slišali na račun osnutka zakona o združenem delu. Dobro, kritiki streljeta v prazno, vendar. . • htaj' prej je bilo slišati, da je šel osnutek zakona predaleč pri urejevanju osnov združenega dela. S tem naj bi omejeval samoupravno samostojnost organi' zacij združenega dela. Take in p°' dobne kritike vsekakor najlaže povežemo z glasovi, ki se zavzemajo za spontanost v razvoju samoupravljanja in po tej logiki tudi pozabljajo na nujne razredne sestavine v samoupravnih socialističnih odnosih. Druga oblika kritike je svoj ogenj usmerila na „,nedorečnost“ osnutka zakona. Zakon bi moral — po tej logiki — enotno urediti vse odnose, posredovati bi torej moral kompletno kodifikacijo odnosov v združenem delu. Kritiki so vsekakor pozabili na ustavnopravni položaj republik in p°; krajin. Konkretne odnose v družbeni reprodukciji urejajo republike in pokrajine na enotni sistemski podlag'-Nekaj povsem drugega je, da osnutek zakona ureja samo sistemske osnove, vse drugo pa prepušča posebni zakonodaji. Za tako ureditev stvari in odnosov govore — poleg docela kom cepcijskih - tudi praktični razlogi- Ce bi zakon zajel celotno tematiko zdm; ženega dela, bi se tako razlezel, da h' bil praktično neprestano „odprt“, ker že vnaprej vemo, da se bodo morale nekatere sestavine samoupravne prakse ves čas ravnati po nujnih spremembah. ki jih prinaša čas, njegove zakonitosti in izkušnje. Morda bi se za zaključek še enkrat veljalo vrniti k spontanosti. Omenil1 smo že, da je osnutek zakona temeljito opravil z njo. Samoupravljanje je vsekakor oblika demokratičnega upravljanja in uveljavljanja razrednih interesov in ciljev delavcev in delovnih ljudi. Kot tako pa lahko uspešno deluje le, če je organizirano in oprto na organizirano družbenopolitično delovanje delavcev. S svojim pristopom je osnutek zakona predvsem institucionaliziral mesto in vlogo delavskega sveta in delegatskega organizma na način, kot je njihov položaj v sistemu samoupravljanja opredeljen v ustavi-Skladno s tem je prevrednotil samoupravne splošne akte, kot so pravila, pravilniki, sklepi, ki na splošen način urejajo odnose, ki jih po postopku, j kot je določen v skladu z določili samoupravnih sporazumov, sprejemajo samoupravni organi. Poleg -tega pa osnutek zakona računa s tem. da bo v samoupravnenj dogajanju prišel do polne veljave tudi sindikat kot integralna organizirana sila delavskega razreda, ki sodeluje aktivno v vsem dogajanju upravljanja)' j organizacijah združenega dela v vseh j odnosih, v katerih delavci uveljavljaj0 svoje upravljalske pravice. 'GOR URŠIČ: O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI ZDRUŽENEGA DELA Stalno preverjanje samoupravne organiziranosti Osnutek zakona o združenem delu odpravlja vse oblike organiziranosti, kjer je odločanje odtujeno od delavcev. Dohodek se pridobiva in Izkazuje le kot dohodek temeljne organizacije. TOZD se ne more izločiti iz delovne organizacije, če s tem krni medsebojno povezan Proces proizvodnje Igor Uršič, član IK predsed: ZKS je na semnarju v Portor sPregovoril o samoupravni oigai ^osti združenega dela ter obra , določbe osnutka zakona o zi ženem delu, o samoupravni otgai konT1- Poudanl ie> da osnutek nbbk P16'®83 in tudi odpravlja obltke organiziranosti in organ ion ’ S° ^ei°vna sredstva oi delavcem in kjer se medsebr odvisnost in povezanost posamer delov omejujje zgolj na institu Ine oblike brez notranje pov osti in ustrezne družbenoekon e spodbude. Prav zato osnutek . ona 0 združenem delu dokaj ?fno določa pravice in dolžn delavcev za organiziranje temel organizacij združenega dela, poj za njihovo oblikovanje kot sa ojne samoupravne organizacije ružbenoekonomske in pra u Jekte. Ce je temeljna organiza osnovna oblika združenega dela osnutek poudarja, potem k te osnutek zakona dodaja tudi pra' m dolžnost delavcev, da jo orgai rajo kajti le v njej lahko odloča; vprašanjih gospodarjenja, voja ter se odločajo tudi o združ - T V delovne organizacije in di 0 like. Osnutek določa, da je daljna organizacija osnova zdr vanja dela in sredstev v delo organizacijo in prek nje v sestavlj organizacijo združenega dela in 8® oblike združevanja dela in s štev ter poslovnega sodelovanj ^douPravno interesno skupnos tdoupravna skupnost aeia združenem delu, v kateri olikujejo delegacije z nai neposredno uresničujej' pravice ter obveznosti in o dosti pri opravljanju funkcij dopohtičnih skupnosti. | skladu s takšnimi funkcijami ’ edreljne organizacije združenega pravicami in dolžnostmi se I 1 dohodek realizira s skupnim de-ont delavcev v združenem delu, pri-’^a In izkazuje pa se kot doho-e remeljne organizacije in ne gle-i e na to, v kateri obliki združevanja s® in sredstev se realizira. Prav 0 je tudi v določbah osnutka za-ona določeno, da se morajo vsi °rgani družbenopolitičnih skup-osti, organi organizacij združenega ® a in drugih organizacij pri spreje-anju svojih aktov in ukrepov rav-dati po načelu, da delavci v TOZD ° ocajo o celotnem dohodku, ki ga dosežejo s skupnim delom v TOZD ,v Vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Kljub ugodnim rezultatom pri organiziranju TOZD pa je bilo v pripravah osnutka zakona o združenem ' lu večkrat poudarjeno, da mora zakon podrobneje opredeliti posa- mezne ustavne pogoje za organiziranje TOZD. Zato tudi po predlaganih določilih zakona pri oblikovanju TOZD ni mogoče postavljati meje glede višine celotnega prihodka oziroma dohodka. Tudi kar zadeva število zaposlenih v TOZD, osnutek zakona ne navaja limitov, saj je to odvisno od neposredne samoupravne prakse. Eden najbolj odločilnih pogojev za oblikovanje TOZD pa je nedvomno enovitost proizvodnega procea. Tako torej osnutek zakona podrobneje opredeljuje ustavna določila o pogojih konstituiranja TOZD. Vse te pogoje pa v bistvu lahko strnemo v naslednje elemente: tehnološka, ekonomska in samoupravna zaokroženost temeljnih organizacij združenega dela. Seveda pa moramo ob tem poudariti, da organiziranje temeljnih organizacij združenega dela ni enkratno dejanje, kakor tudi TOZD ni statična enkrat za vselej dana oblika združevanja dela, temveč je treba samoupravno organiziranost stalno prilagajati spremembam v materialni osnovi dela, tehnično-tehnološkim in naravnim pogojem dela, proizvodni usmeritvi in doseženi ravni samoupravnih odnosov. To pa praktično pomeni, da morajo delavci stalno ocenjevati ustreznost svoje samoupravne organiziranosti ter se glede na kakovost sprememb vedno znova ustrezneje organizirati Osnutek zakona ne pozna več doslej veljavnih izrazov, kot so spojitve, pripojitve, delitve temeljnih organizacij itd. Tudi v postopku organiziranja temeljnih organizacij obstajata dve pomembni novosti: krog pobudnikov za organiziranje je večji, kajti pobudo za to lahko dajo delavci, oziroma skupina delavcev, sindikalna organizacija, organ upravljanja in organi družbenopolitičnih skupnosti. Osnutek zakona pa tudi ne predvideva več analize pogojev za organiziranje temeljnih organizacij kot temeljnega pogoja konstituiranja. Že v ustavi je zapisano določilo o prepovedi izločitve temeljne organizacije in delovne organizacije, če to drugim temeljnim organizacijam otežuje delo. Če se z izločitvijo prekinja ali krni med seboj povezan delovni proces proizvodnje in poslovanja in če je s tem bistveno zmanjšana možnost za pridobivanje dohodka v drugih temeljnih organizacijah, je iztočitev zakonito prepovedana. Vsekakor pa ne moremo mimo opredelitve, da je združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo obvezno, vendar pa je potrebno opozoriti, da so temeljne organizacije v sestavu delovne organizacije med seboj povezane s procesom dela, proizvodnje oziroma poslovanja in s tem da delavci uresničujejo in dosegajo skupni rezultat dela. Za razliko od delovne organizacije pa je sestavljena organizacija združenega dela prostovoljna oblika združevanja dela in sredstev. Kaže jo organizirati vselej, ko se pogoji dela, sredstva za proizvodnjo in druga sredstva dela, ki tvorijo materialno osnovo dela, med seboj dopolnjujejo, če se posebej dopolnjuje proizvodnja in promet in če je možno z organiziranjem skupnega znanstve-no-raziskovalnega dela posodabljati procese dela in tehnologijo združenih organizacij. Osnutek zakona posebej obravnava sestavljene organizacije, ki nastajajo na osnovi vertikalne in horizontalne povezave, vendar velja ob tem poudariti da je sestavljena organizacija združenega dela razvitejša oblika delovne organizacije. Igor Uršič je opozoril tudi na dosedanje napake pri organiziranju sestavljenih organizacij, ki so značilne predvsem v tem, da je še vse premalo specializacije in delitve proizvodnih programov, vse preveč pa delitve tržišča in skrivanja za v bistvu nesocialističnim vedenjem. Novost predstavljajo v osnutku zakona tudi poslovne skupnosti organizacij združenega dela. Razlika med SOZD in poslovno skupnostjo pa je po osnutku zakona v tem, da v SOZD delovna organizacija predstavlja del funkcionalne celote, medtem ko se v poslovni skupnosti povezujejo delovne organizacije le zavoljo uresničevanja določenih interesov. Res pa je, da zakon opredeljuje le osnovne smernice za oblikovanje poslovnih skupnosti, kajti le-te bodo gotovo od primera do primera različne. Ob koncu svoje razprave je Igor Uršič spregovoril tudi o odnosih med delavci, ki se porajajo v združenem delu. Pri sklepanju delovnega razmerja delavcev v združenem delu, torej v TOZD in v delovnih skupnostih, je pojmovno izenačeno tudi delovno razmerje v pogodbenih organizacijah združenega dela, zadrugah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. V osnutku je predvideno, da mora delavec ob sklenitvi delovnega razmerja dati pismeno izjavo, da je seznanjen z vsebino samoupravnega sporazuma in z drugimi akti temeljne organizacije združenega dela. Brez take izjave delavec ne more skleniti delovnega razmerja. Ob tem pa osnutek zakona še posebej poudarja, da je odgovornost do dela in izpolnjevanja nalog osnovno razmerje delavca do drugih delavcev in tudi osnova za uresničevanje samoupravljanja. M. HORVAT 10. april 1976 stran ^ VLADO KLEMENČIČ O DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU_ Zagotovljene pravice do ustvarjanja in odločanja Dohodek je družbena lastnina, s katero brez soglasja delavcev ne more nihče razpolagati — Vodilo združevanja TOZD je predvsem ustvarjanje dohodka — Pravice iz minulega dela niso vnaprej zagotovljene, treba jih je prigospodariti — Dogovoriti se moramo o načinu zadovoljevanja skupnih in splošnih družbenih potreb — Dolžnikom ni treba popuščati, vendar naj ohranijo reproduktivno sposobnost Član Izvršnega sveta skupščine SRS Vlado Klemenčič je iz tistega dela osnutka zakona, ki zadeva družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu, izluščil in podrobneje osvetlil nekaj najpomembnejših tem ter nekatere rešitve, ki so v osnutku zakona postavljene drugače, kot v dosedanji zakonodaji, oziroma v praksi. Obrazložil je, kako osnutek zakona opredeljuje pojem dohodka, podrobneje spregovoril o oblikah pridobivanja dohodka ter o razporejanju in delitvi dohodka, na koncu pa razložil odgovornost temeljnih organizacij združenega dela za svoje obveznosti. DOHODEK V osnutku je podanih več opredelitev dohodka, ki pa šele vse skupaj in kot celota pojasnjujejo družbeno in ekonomsko bistvo ter pomen dohodka v združenem delu. Po eni strani je dohodek v denarju izražena nova vrednost, po drugi pa družbenoekonomska kategorija, Id izraža vrsto za samoupravni socializem značilnih zvez med delavci in dohodkom; bistvo teh zvez je, da delavci niso le ustvarjalci dohodka, pač pa da o njem tudi odločajo. Dohodek je družbena lastnina, ki se vedno pridobiva in ugotavlja v TOZD ne gleda na to, v kakšni obliki združevanja dela in sredstev je nastal. S tem naj bi biio zagotovljeno načelo, da praviloma brez soglasja delavcev ne more nihče razpolagati z dohodkom, razen kadar ustava drugače določa. Svoj delež novo ustvarjene vrednosti pridobivajo delavci v združenem delu kot dohodek svoje TOZD bodisi v razmerah tržnih zakonitosti ali na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka. To pomeni, da TOZD pridobivajo dohodek s prodajo svojih izdelkov in storitev, z udeležbo v skupno doseženem dohodku na podlagi združevanja dela, s svobodno menjavo dela ali s prejemki, kot so kompenzacije, regresi, premije, dotacije itd. Posebno pozornost z družbenoekonomskega in političnega stališča zaslužita predvsem dva načina: udeležba pri skupno doseženem dohodku in svobodna menjava dela. Pri drugih dveh načinih osnutek ne prinaša ne novosti niti jih podrobneje ne obravnava, saj jih bodo podrobno določili posebni zakoni. ZDRUŽEVANJE DELA Vodilo pri povezovanju dela in sredstev po osnutku zakona ni udeležba pri skupnem dohodku, pač pa udeležba pri ustvarjanju skupnega dohodka, se pravi, gre predvsem za racionalno povezovanje združenega dela. Udeležba pri skupno ustvarjenem dohodku je po osnutku zakona možna z združevanjem dela in sredstev dveh ali več TOZD ter deležem tega skupno doseženega dohodka sorazmerno z deležem vloženega dela in sredstev. Ob tem velja opozoriti na novo pojmovanje: osnutek namesto izraza, da TOZD vlaga v drugo TOZD, uporablja izraz ,.združuje sred-stva“, da bi bolje poudaril enakopravnost v medsebojnih odnosih TOZD, ki združujejo delo in sredstva. Pridobivanju dohodka z udeležbo pri skupno doseženem dohodku je osnutek posvetil veliko pozornosti. Ne samo, da ta oblika pomeni preseganje klasičnih tržnih blagovnih in finančnih odnosov med organizacijami združenega dela, pač pa je še bolj pomembno to, da na tak način ustvarjamo mehanizme, ki bi skladno s samoupravnim sistemom opravljali določene nujne funkcije v procesu družbene reprodukcije. TOZD so pač nastale zavoljo tega, ker je bilo treba izoblikovati takšno celico družbene reprodukcije, v kateri bodo lahko delavci ekonomsko uspešno opravljali delo in upravljali rezultate svojega dela — in tp ne samo v tej celici, pač pa skupaj z drugimi delavci v celotnem procesu družbene reprodukcije. Zanimiva je tudi opredelitev pridobivanja dohodka s stališča svobodne menjave dela med delavci v TOZD družbenih dejavnosti z delavci v TOZD materialne proizvodnje. Izhodišče je, da so v dohodku, ki ga ustvarjajo delavci v TOZD materialne proizvodnje vsebovani tudi rezultati dela delavcev v izobraževanju, kulturi, zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih. Z drugimi besedami, dobro ali slabo delo delavcev v zdravstvu, izobraževanju itd. vpliva na boljše ali slabše ustvarjanje nove vrednosti v gospodarstvu. Podobno je tudi izhodišče glede minulega dela; le-to je pogoj, brez katerega ni moč ustvarjati dohodka; vendar pravice iz minulega dela ni možno pridobiti samo z vlaganjem minulega dela, s ,,posojanjem“ ali dajanjem, pač pa samo na podlagi gospodarjenja z minulim delom, kar pomeni, da se slabo ali dobro gospodarjenje z minulim delom izraža od dohodka TOZD do osebnih dohodkov in drugih prejemkov. RAZPOREJANJE IN DE UTE V Tudi pri razporejanju in delitvi dohodka prinaša osnutek zakona številne nove rešitve, zlasti pa kar zadeva zagotovlja-nje vpliva delavcev ter shemo razporejanja in delitve dohodka. Pri tem osnutek zakona izhaja iz načela, da morajo delavci odločati o celotnem procesu ustvarjanja in delitve dohodka, ob tem pa morajo seveda imeti vpogled tudi v nastajanje celotnega prihodka, materialne in amortizacijske stroške itd. Novosti je preveč, da bi jih omenjali vse ali v podrobnostih, zato se bomo pomudili samo pri najbolj pomembnih, ki jih je omenil Vlado Klemenčič. Omenjamo nov izraz ,.celotni doho-dek“. Materialni stroški so v osnutku zakona očiščeni različnih oblik finalne porabe ter omejeni na stroške, ki so neposredno posledica procesa proizvodnje, vključeni pa so tekoči izdatki za strokovno izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, ki se opravlja v procesu dela. Pri amortizaciji so se ustvarjalci osnutka zakona oprli na načelo, da njeno višino določajo delavci, vendar ne nad višino, ki je potrebna za nadomestitev fizične in moralne obrabe sredstev, itd. Sredstva amortizacije se zbirajo tudi za izplačilo patentov, inovacij . . . Dohodek, ki ostane po odbitku materialnih stroškov in amortizacije od celotnega prihodka, je namenjen za zadostitev dveh temeljnih potreb: za zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe ter za (čisti dohodek) osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Posebej velja opozoriti na določbo, za kaj se uporabljajo sredstva za osebne dohodke. Čeprav določba v ničemer ne odstopa od sedanje prakse (pod osebnim dohodkom razumemo sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb ter sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb), se zanjo vendarle „skrivajo“ drugačne možne rešitve. Tudi v naši republiki se bomo morali odločiti, je dejal tovariš Klemenčič, ali ni smotrno del bremen skupne in splošne družbene porabe prenesti iz osebnih dohodkov na dohodek TOZD. Možno bi bilo tudi, da se za določene skupne in splošne potrebe jemljejo kot merilo osebni dohodki, tako odmerjeni prispevki pa se plačajo iz dohodka TOZD ... ali pa da se v skladu s sedanjo prakso nekateri prispevki plačajo iz osebnega dohodka ter to vpliva na višino osebnega dohodka, ki ostane za izplačilo delavcem. . . MATERIALNA ODGOVORNOST TOZD Osnutek načelno določa, da TOZD odgovarja za sprejete obveznosti z vsemi sm^stvi, s katerimi razpolaga. Vendar naj bi ob tem poseben zakon izvzel od izvršbe določena sredstva, ki imajo poseben pomen za opravljanje dejavnosti ali funkcije TOZD. Skratka, ko zavoljo neporavnanih obveznosti upniki v mejah zakonskih pooblastil prisilno izterjajo poravnavo, naj bi ohranili reprodukcijsko sposobnost dolžnika! Seveda pa naj bi tudi ob tem postavili določene meje, saj bi v nasprotnem primeru še naprej ohranili prakso, ko so posamezne organizacije kar naprej plačilno nesposobne in jih saniramo, družbena sredstva, ki smo jih ob tem porabili, pa so bila pogosto večja, kot investicija v novo tovarno, r r. v središču pozornosti Generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovščak o dogovoru o aktivnosti v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu Usmerjeni v okolja Organizacijske priprave za vodenje in usmerjanje javne razprave morajo biti zaključene do konca meseca, tako da bi po prvem maju ob soočenju s konkretno oceno sedanjih samoupravnih razmer o osnutku zakona o združenem delu že spregovorili v organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih Pred zaključkom seminaija o osnutku zakona o združenem delu so se udeleženci seznanili še z vsebino dogovora o aktivnosti v času javne 'razprave, ki naj bi bila končana do 25. septembra v občinah, do 1. oktobra pa v republiki. Ko je IVANKA VRHOVČAK, generalna sekretarka RS ZSS, pojasnjevala izhodišča in cilje aktivnosti, je še posebej opozorila, da javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu začenjamo bolj idejno in akcijsko okrepljeni, zato pa veliko bolj odgovorni in zadolženi nadaljevati bitko za nove samoupravne odnose na ustavnih osnovah. Vso našo dejavnost zato moramo usmeriti v neposredna samoupravna okolja, od TOZD do krajevnih skupnosti in SIS, vendar tako, da bomo delavci v teh okoljih neposredno ocenjevali samoupravne razmere, jih soočali z opredelitvami v osnutku zakona in nato tudi odpravljali napake in slabosti, ki delavcu še preprečujejo, da bi prevzemal neposredno samoupravno pobudo in akcijo. Zato tudi moramo storiti vse, da bi se delavci in drugi delovni ljudje kar najbolj množično in organizirano izrekli o osnutku zakona, povedali svoje pripombe in predloge za izboljšanje njegove vsebine. Sindikat in SZDL sta v skladu s svojo družbenopolitično vlogo in nalogami neposredno odgovorna nosilca in organizatorja aktivnosti v javni razpravi. Sindikati so skladno s svojo družbeno vlogo neposredni nosilci javne razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v njihovih združenjih, skupaj s SZDL pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Organizacije SZDL pa organizirajo in vodijo razpravo v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in v društvih. Vso aktivnost bodo usklajevale koordinacijske komisije za spremljanje ustave pri IK predsedstva CK ZKS oziroma pri občinskih komitejih ZKS. Odveč je poudarjati, da imajo komunisti še posebej odgovorno vlogo, naloge in odgovornost v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. V skladu z izhodišči in cilji razprave se kajpak moramo za to odgovorno nalogo še zlasti dobro vsebinsko pripraviti in organizirati na vseh ravneh. Povsod bomo pripravili organizacijske in vsebinske načrte, ki naj zagotovijo usklajeno delovanje, množično udeležbo v razpravi, usposobitev zadostnega kroga družbenopolitičnih delavcev za vodenje in usmerjanje razprave, vso potrebno strokovno, politično in drugo pomoč ter, končno, tudi dosledno in avtentično zbiranje mnenj, stališč in predlogov, izrečenih v vseh razpravah o osnutku zakona. Če se vprašamo, kje smo zdaj, velja povedati, da smo se že dogovorili o izhodiščih in ciljih javne razprave, da smo že opredelili okvirni vsebinski in organizacijski načrt priprav, poteka in zaključevanja razprave ter se dogovorili za naloge osnovnih nosilcev razprave, organizirali pa smo tudi že seminar za občinske in medobčinske sekretarje konferenc in svetov ZK, predsednike konferenc SZDL in svetov ZSS. Tako so se najodgovornejši občinski in medobčinski politični delavci že spoznali s pomenom, vsebino in cilji zakona, pripravih za enoten idejni in politični nastop ter naloge, hkrati pa zasnovali in sprejeli zasnovo za vsebinsko in organizacijsko vodenje in usmerjanje javne razprave. Kako naprej? Nedvomno najvažnejša naloga je, da se v vseh družbenopolitičnih organizacijah, Gospodarski zbornici SRS in Skupščini SRS res temeljito seznanijo z načrtom aktivnosti v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in nato sprejmejo, za vsako raven organiziranosti, lastne programe aktivnosti. RS ZSS kot eden temeljnih nosilcev te razprave, se mora glede na velike obveznosti in odgovornosti nanjo še posebej pripraviti. RK SZDL Slovenije organizira razprave za delavce v pravosodju ter v republiških zvezah strokovnih društev in družbenih organizacij ter v svojih svetih in drugih organih. Gospodarska zbornica bo na podlagi ocen, predlogov in dopolnitev zakona, izrečenih med javno razpravo v TOZD, organizirala razprave v panožnih združenjih TOZD, vanje pa vključila tudi delovne ljudi, ki gospodagjo s sredstvi v zasebni lasti. Gospodarska zbornica bo mimo tega organizirala posvetovanje o internih bankah ter posvetovanje, na katerem bodo analizirali rezultate raziskovalne naloge ,,temeljne organizacije združenega dela in uspešno gospodarjenje". Skupščina SRS pa bo organizator intenzivnih razprav v ustreznih delovnih telesih zborov. Še nekaj besed o časovni razporeditvi organizacije, spremljanja in povzemanja javne razprave. Organizirati se moramo tako, da bomo v aprilu opravili vse organizacijske priprave in se tako usposobili za vodenje in usmerjanje javne razprave. Do konca aprila mora vsaka organizacija zaključiti priprave za javno razpravo. Ker je tako dogovorjeno, smo temeljiteje opisali le „pristop na republiški ravni“, čeprav dogovor o aktivnosti v javni razpravi zelo podrobno razčlenjuje tudi naloge na vseh drugih ravneh družbene in samoupravne organiziranosti. Maj, junij in začetek julija bi bili namenjeni za javno razpravo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Po dopustih, torej v septembru, pa bi javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu sklenili in jo povzeli do 25. septembra v občinah in do 1. oktobra v republiki. R. N. 10. april 1976 stran PETER TOŠ 0 SAMOUPRAVNIH ODNOSIH Nepretrgan proces revolucionarne preobrazbe Osnutek zakona o združenem delu konkretizira ustavne določbe o samoupravnem odločanju. Tudi kar zadeva samoupravne delovne skupine velja odločitev le, če se je zanjo odločila večina kolektiva. Ni meje med posrednim in neposrednim odločanjem, kajti vsaka samoupravna odločitev je izraz neodtujivosti odločanja delavcev. Peter Toš, predsednik komisije pri predsedstvu CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu, je na seminarju spregovoril o tistih poglavjih osnutka zakona o združenem delu, ki govori o samoupravnem odločanju delavcev in ki ureja družbeno dogovarjanje, samoupravno sporazumevanje in vsebino drugih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. Svojo razpravo je Peter Toš povzel s trditvijo, da osnutek zakona ni le rezultat nekjmesečnih političnih in strokovnih naporov ali • morda dela ene ali več komisij, temveč so velik delež prispevali tudi delavci, ki so s konkretnim delom v organizacijah združenega dela pokazali bogate izkušnje v samoupravni praksi. Kar zadeva samoupravno odločanje, je menil Toš, osnutek zakona o združenem delu daje posebno težo odnosom med samoupravljavci, ko sprejemajo odločitve, ne pa formalnim oblikam samoupravne organiziranosti in procesta odločanja. Gre v resnici za zgodovinske določbe ne le nove ustave, temveč tudi osnutka zakona o združenem delu, saj dajeta delavcem in delovnim ljudem kon-jretno orožje za njihovo resnično oblast nad svojim delom in rezultati dela, namesto dosedanjih oblik odločanja v njihovem imenu. Seveda pa delavci uresničujejo ustavno do- • ločeno pravico o samoupravnem odločanju o rezultatih in pogojih svojega dela v medsebojni odvisnosti in vzajemni odgovornosti z drugimi delavci, kajti resnični samoupravni odnosi peljejo v povezovanje dela in sredstev. S tem, ko osnutek zakona in ustava določata naravo samoupravnega odločanja enakopravnih in medsebojno vzajemno združenih delavcev, opredeljujeta tudi ravni, na katerih delavci skupno sprejemajo samoupravne odločitve. „Skupno odločanje torej ni le odločanje v temeljni organizaciji združenega dela, temveč se skupno odločanje nanaša na vse tiste odločitve, ki jih skupno, prek svojih temeljnih organizacij delavci .oblikujejo, sprejemajo in izvajajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na vseh ravneh družbene reprodukcije in povsod tam, kjer se odloča o ustvarjanju in delitvi dohodka," je dejal Peter Toš. Pomembne novosti pa prinaša osnutek zakona o združenem delu za neposredno izjavljanje delavcev. Doslej so delavci z referendumom odločali o statusnih vprašanjih svoje organizacije združenega dela, v bodoče pa bodo z referendumom morali obvezno odločati o vseh najpomembnejših aktih, ki določajo njihov položaj v organizaciji združenega dela. Novost pa predstavljajo tudi vsa tista določila v osnutku zakona, ki zagotavljajo delavcu pravico, da se z osebnim izjavljanjem odloča le o tistih predlogih, ki so bili pred tem verefrcirani na delavskem svetu TOZD, s čimer se bo gotovo zmanjšala možnost manipuliranja z voljo in interesi delavcev. Takšno manipulacijo pa je doslej omogočalo nepopolno in tudi necelovito utemeljevanje predlogov, ki so predmet samoupravne odločitve. Enako velja tudi za predloge, ki so pove- zani z odločanjem o materialnih sredstvih oziroma s prevzemanjem materialnih obveznosti in rizika v organizaciji združenega dela. V takih primerih delavski svet brez poprejšnje obravnave teh vprašanj v javni razpravi, ki jo po določilih osnutka organizira sindikat, odločitve ne more sprejeti. Nedvomno pomenijo za samoupravno prakso veliko pridobitev tudi določbe osnutka, ki govore o odločanju delavcev ločeno po notranjih organizacijskih delih v temeljni organizaciji združenega dela. Gre za odločanje v samoupravnih delovnih skupinah, omeniti velja, da osnutek zakona zavrača primere, ko se takšno odločanje spremeni v odločanje večine samoupravnih skupin oziroma delov TOZD, ne pomeni pa volje večine vseh delavcev v TOZD. „V samoupravni delovni skupini ali v organizacijskem delu temeljne organizacije združenega dela pa de-lavci ne morejo samostojno odločati o temeljnih vprašanjih svojega druž-benoekonomskega položaja, kamor sodi po določbah osnutka zakona o združenem delu odločanje o razporejanju čistega dohodka, odločanje o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, nato odločanje o smernicah za plan temeljne organizacije, o elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov, o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, o sklepanju dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti in o urejanju medsebojnih razmerij pri delu.“ K tej ugotovitvi je Peter Toš dodal, da so vsi ti akti po svoji naravi skupni vsem delavcem v temeljni organizaciji združenega dela in zato tudi po določilu osnutka o teh vprašanjih delavci po organizacijskih delih ne morej0 odločati. . V drugem oddelku osnutek zaK na govori o odločanju delavcev pre delegatov. „Ta določila se ne nanj^ šajo le na delegate v delavskih sv®*1 TOZD in v drugih asociacijah zdi ženega dela, temveč tudi na skuP ščine samoupravnih interesnih dtuP nosti in drugih samoupravnih o®3 nizacij in skupnosti. Ponovimo, da ureditvijo odnosov glede dele?31 skega odločanja v osnutku zakona združenem delu ni postavljene mej med posrednim in neposredni^ odločanjem, saj je vsaka samoupta na odločitev izraz in potrditev neodtujivosti odločanja delavcev. Z3t morajo delegati odločati skladno smernicami in navodili delavcev, * so jih izvolili Delegat pa ima tu3 pravico in dolžnost da obvešča de; lavce o svojem delu. Ce pa delavd delegatu niso dali smernic in vodil- ima le-ta pravico in dolžno*1 zahtevati stališča delavcev, da lahko odloča o vprašanjih, o kateh odloča delavski svet ali drug samoupravni organ." V zadnjem delu svoje razprave je Peter Toš precej pozornosti posveti družbenemu dogovarjanju, samoupravnem sporazumevanju ter spre jemanju drugih splošnih aktov temeljnih organizacij združenega del3-Ob koncu pa je opozoril, da SITlc!.t. naši družbi v stalnih prizadevanji11 za odpravljanje vseh oblik odtuje; vanja odločanja ter da se v resnic tudi v novem osnutku zakona o združenem delu v polni meri odraza kontinuiran proces revolucionaren preobrazbe ter da je marksistična misel in revolucionarna izkušnja vodilo pri novih korakih za poglabljanje samoupravne socialistične demokracije. M. HORVAT MATIJA ŠVAB, SEKRETAR REPUBLIŠKEGA SVETA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM, O ORGANIH UPRAVLJANJA V ZDRUŽENEM DELU POENOTENJE PRAKSE Tudi odnos med vsebino in obliko v samoupravnih odnosih mora spodbujati celovito uresničevanje družbenoekonomskih odnosov Ko je MITJA ŠVAB govoril o organih upravljanja v združenem delu, je opozoril, da so tovrstna določila logična izpeljava z zakonom opredeljenih materialnih odnosov in vsebine v samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, torej opredelitev ustreznih oblik. Odnos med vsebino in obliko v samoupravnih odnosih pa je pomembno vprašanje, kajti vemo, da pri razvijanju oblik pogosto zaostajamo za vsebino in s tem onemogočamo uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v vsej njihovi celovitosti. JASNO RAZMEJENE PRAVICE IN ODGOVORNOSTI Poudariti velja, da z zakonom predvidena določila v mnogih primerih pomenijo osnovo za poenotenje prakse, zlasti tam, kjer samovoljna izbira variant nikakor ne bi bila na mestu. Tako se v TOZD, OZD in SOZD kot osnovni organi oblikujejo delavski sveti in ne morda tudi sveti, skupščine in podobno, kar poznamo zdaj. V vseh delavskih svetih se dosledno uveljavlja tudi delegatsko načelo, vendar na dveh izhodiščih. Zlasti v TOZD moramo z njim odraziti dejanski sestav delavcev. Drugič pa gre za to, da v TOZD delavci volijo vse delegate za osrednji samoupravni organ in ne morda le „svojih“ delegatov. Pomembno je določilo, da imajo svoje delegate v delavskem svetu tudi tako imenovani sezonski delavci, seveda le za čas, dokler so zaposleni. a Zakon jasno navaja, kdo ne more biti član delavskega sveta. V TOZD ne more biti voljen v delavski svet-tisti, ki je kakorkoli neposredno odgovoren delavskemu svetu. Za volitve v delavski svet delovne organizacije omejitev ni tako ostra, saj vanj ne morejo biti izvoljeni le individualni poslovodni organi in člani kolektivnih poslovodnih organov. To pomeni, da so delavci na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih odgovorni kvečjemu delavskemu svetu TOZD, ne pa tudi delavskemu svetu v delovni organizaciji in zanj lahko kandidirajo. Če so izvoljeni, pa zaradi svojega znanja, spoznanj in razgledanosti nedvomno lahko ustrezno zastopajo ne le skupne interese TOZD, ampak tudi skupne interese delovne organizacije. Izvršni odbori delavskega sveta, eden ali več, povzemajo pozitivno izkušnjo iz dosedanje prakse, da obseg nalog, ki jih imajo delavski sveti, terja ali vsaj dopušča možnost, da se delavski sveti s temi izvršilnimi organi tudi ustrezno organizirajo, kar je nedvomno v prid racionalni organizaciji dela. Podrobnejša določila o tem bi seveda morali zapisati v statutih. Obširno in dokaj celovito zakon konkretizira vsebino ustavnih določil o poslovodnih organih. Tako bo odpadla prenekatera dilema o pravicah in odgovornostih teh organov. Nedvomno je bistvenega pomena, da se razširjajo pooblastila teh organov in hkrati zaostruje njihova odgovornost oziroma da bomo v TOZD, delovni in sestavljeni organizaciji poslej imeli, odvisno od potreb, velikosti organizacije in podobno, bodisi individualni bodisi kolektivni poslovodni organ, ne pa obeh, čemur smo bili marsikje priča doslej. Zanimiva je tudi novost, da individualni poslovodni organ v TOZD lahko opravlja tudi druge posle. Torej ni več le -funkcionar, ampak je odgovoren tudi za naloge, ki bi jih sicer moral opravljati drug delavec. NIČ VEČ PO DOMAČE Zakon ustvarja možnosti, da bi le opredelili konkretno odgovornost na vseh ravneh. Tako je v njem jasno zapisano, da je poslovodni organ v procesu dela in za odločitve, ki zadevajo poslovanje, organizacijo dela, organizacijo tehnološkega procesa in podobno odločujoči dejavnik. Če je s statutom tako določeno, se neizpolnjevanje nalog, ki jih delavcem ali skupini delavcev daje poslovodni organ, šteje kot težja kršitev delovne discipline. Z druge strani pa zakon uvaja novost, da se mora glasovanje vsakega delegata delavskega sveta delovne organizacije posebej zabeležiti v zapisniku. Tako bodo delavci v TOZD lahko ugotavljali, če njihov delegat izpolnjuje svoje delegatske obveznosti - in če deluje skladno s sporazumno in soglasno sprejetimi stališči Z zakonom je prav tako onemogočeno sleherno ..preglasovanje" v primerih, ko gre za neodtujive pravice delavcev. Doslej so bile glede tega možne tudi ..variante". Zdaj pa zakon točno določa, v katerih primerili imajo delegati TOZD ne glede na njihovo število pri glasovanju na delavskem svetu delovne organizacije v vsakem primeru samo en glas. Zelo obširno je zakon opredelil samoupravno delavsko kontrolo v tem smislu, da so onemogočena zdaj precej pogosta napačna pojmovanja njene vloge. Naj omenimo samo eno teh zadev: zakon varuje vse delavce pred kakršnimkoli šikaniranjem, člane delavske kontrole pa še posebej tako, da določa, da gre za težjo kršitev samoupravljavskih funkcij in delovnih dolžnosti, če kdorkoli kakorkoli ovira ali preprečuje njihovo delo. ZAČASNI UKREPI - KAKŠNI IN KDAJ? Na področju družbene samozaščite je močno poudarjena vloga občinskih skupščin. Le-te so dolžne ukrepati, če so bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali če so oškodovani družbeni interesi. Zakon točno navaja, za kakšne primere gre. Omenili bi naslednje: odločanje o poslovanju mimo delavcev, plan ni ----------------------;-----i bil sprejet v roku, neizkoriščen3 sredstva, investicije brez kritja, ne-zagotovljeno obnavljanje osnovni1 sredstev, nespoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih spor3' zumov o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke-V takih in podobnih primerih občinska skupščina po določenem postopku sprejema začasne ukrepe,-med katerimi so tudi razpustiteV delavskega sveta in izvršnega organa, zamenjava poslovodnih organov in omejevanje še nekaterih drugih, točno določenih samoupravnih pravic. To omejevanje lahko traja največ leto dni. DOGOVORNO O KONFUKTIH Opozoriti velja še na eno vprašanje, na katerega doslej nisrno vedno znali odgovoriti. Gre za rese; vanje sporov, ki se niso mogli rešiti-, po redni poti. S tem je predvsem mišljeno urejanje odnosov ob pre' • kinitvah dela. Zakon določa, da delavci prek svoje razredne organizacije, to je . sindikata, začnejo P°' stopek za razrešitev spora. Vsako drugačno ravnanje lahko pomeni težjo kršitev samoupravljavskn’ pravic in delovnih dolžnosti. Zakon torej zavezuje k organiziranemu razreševanju sporov v posebnih odbori za reševanje sporov, v katere imenujejo svoje delegate delavci, ki so prišli v spor, sindikat in po potrebi tudi drugi - vodstvo podjetja, družbenopolitične organizacije ter skupščina, občine. Na podoben način P3 naj bi reševali tudi konflikte, kadar gre za spor delovne organizacije z drugimi organizacijami ali z druz benopolitičnimi skupnostmi. Drugače povedano, doslej pogosto pm šotno spontano reagiranje v on meriti konfliktnih situacij zdaj usmerjamo k političnemu dogovar janju in dogovornemu urejanju ska Ijenih odnosov. M. D- ^USKLAJENI NAČRTI PROIZVAJALCEV SVINCA, CINKA IN ANTIMONA _ __ Preveliki podjetniški apetiti Proizvajalci cinka, svinca in antimona ter izdelkov iz teh kovin želijo izdelovati vsi vse, nekatere zmogljivosti pa že sedaj presegajo jugoslovanske potrebe, čeprav ob tem kakovost ne dovoljuje večjega izvoza __ l7 Rudnikih svinca in topilnici Mežica opozarjajo, da so pri nas zmogljivosti za predelavo svinca, cinka in antimona že prevelike, Khub temu pa posamezne delovne organizacije načrtujejo gradnjo novih. V združenju za svinec, cink in antimon je sicer že nekaj časa Pdpravljen osnutek srednjeročnega razvojnega načrta, vendar ga f.votjo prevelikih podjetniških apetitov - saj hoče, kot pravijo v Mežici, vsak proizvajati prav vse - še ni bilo mogoče uskladiti. Zmogljivosti za proizvodnjo akumulatorjev, denimo, že nekaj časa presegajo jugoslovanske potrebe, na zahodnih tržiščih pa se z avtomobilskimi akumulatorji uveljavlja le Mežica.-' . Lani so mežiški Rudniki svinca in topilnica, ki jih sestavlja 10 temeljnih organizacij združenega dela, dosegli blizu °00 milijonov dinarjev celot-nega dohodka, na tuje pa so Prodali za 250 milijonov dinarjev izdelkov. Ostanek do- hodka pa ni dopuščal, da bi lahko več denarja namenili za poslovni sklad. In čeprav izvoz ni v zadostni meri spodbujen, o čemer priča tudi podatek, daje izvozna stimulacija za akumulatorje enaka kot za svinec oziroma koncentrate, pa iz leta v leto povečujejo izvoz. Samo v letu 1975 so ga količinsko povečali kar za 36 %. V zadnjem času pa se poraja vprašanje, kako zagotovoti potreben reprodukcijski material za proizvodnjo akumulatorjev za izvoz, ki ga na našem tržišču ni. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da so Rudniki svinca in topilnica Mežica med najpomembnejšimi dobavitelji akumulatorjev francoskim avtomobilskim tovarnam Peugeot, Simca in Renault. Izvoz pa bi bilo možno še povečati, če bi to dopuščale proizvodne zmogljivosti. Prizadevanja, da bi se, kolikor je največ mogoče, sami kako pritegniti zanimanje razvitejših gospodarstev za SODELOVANJE S PTUJSKO OBČINO Vabilo razvitejšim Sodelovanje je bilo doslej omejeno predvsem na trgovino in montažno industrijo, čeprav so možnosti znatno večje:od povezovanja gradbeništva, bančništva, gumarske industrije, v kovinski, lesni industriji ter turizmu Rako pritegniti razvite delovne organizacije v občine, kjer se otepajo z manjšo razvitostjo, odvečnimi delavci in vrhu tega še s komunalnimi problemi, je vprašanje, ki ga v ptujski občini zastavljajo že dolgo desetletje. Kaj si lahko obeta Ptuj od bližine razvitega Maribora in od ponujene roke ljubljanskega gospodarstva? Pogovori predstavnikov Ljubljane in Maribora pred dnevi v Ptuju so pokazali, da pomeni boljše poznavanje osnovo za uspeš-tejše sodelovanje na vseh področjih. Gospodarsko razvitejši centri v r}.asi republiki so dolžni pomagati manj razvitim, posebej še to e tam< kjer so ekonomsko utemeljene možnosti. Doslej so bili gospodarski stiki omejeni predvsem na sodelovanje trgovin in montažne industrije, kjer sta nosilca Mercator in Industrijsko montažno podjetje iz Ljubljane. Možnosti Je še dosti več — zlasti v prodaji tržnih presežkov ptujskega agroživilskega kompleksa na ljubljanskem in mariborskem trgu, pa v bančništvu na osnovi tesnejšega sodelovanja med ljubljansko in mariborsko banko in tudi v gumarski industriji ter gradbeništvu, kjer se ptujski delavci že povezujejo z Gradisom. Dosedanji razgovori z ljubljanskim gospodarstvom kažejo, da bodo v Ptuju zgradili nov industrijski obrat ,,Elektrokovi-narja“ in v bližnji prihodnosti tudi tovarno za predelavo odpadnih gum v sodelovanju s Savo. Mariborsko gospodarstvo bi moralo zaradi svoje vloge v regiji pokazati večji interes za sodelovanje, zlasti še v kovinski in lesni industriji. Mariborska trgovina je zamudila dosedanje priložnosti, predvsem zaradi svoje šibkosti in neorganiziranosti. V tem trenutku je za ptujsko občino še posebej pomembno, kako gospodarsko oživiti Haloze in Slovenske gorice, kjer je precej nezaposlenih, ki bi se lahko zaposlili v manjših industrijskih obratih. Zdaj se javlja na posamezno objavljeno delovno mesto tudi po 100 ljudi s teh območij. Zato je več kot nujno potrebna pomoč razvitejših Ptuju, ki pa mora biti na gospodarskih temeljih. Voda, cesta in elektrika so trenutno najbolj akutni problemi ptujske občine, ki so še toliko večji, ker pomenijo dodatno zavoro za pritegnitev gospodarstva. Rešitev teh problemov pomeni skladnejši razvoj haloške pokrajine, sicer izredno vabljive za turiste. Tako je v Podlehniku zrasel nov Petrolov motel, odprt bo letos julija, ki bo povečal turistični promet. Domačini veliko pričakujejo od ptujskih toplic, kjer bruha na dan ena najkvalitetnejših alkalnih voda v Evropi, in od bodočega umetnega jezera, ki bo nastalo po gradnji hidrocentrale v Forminu in bo po velikosti največje v Sloveniji. Sodelovanje mariborskega in ljubljanskega gospodarstva bi omogočilo ptujski občini velik skok iz zaostalosti, saj je zdaj narodni dohodek na prebivalca za polovico manjši, kot je poprečje republike. j. U. melbrosiif novost iz zakladnice čebeljega panja IUBLIANA roma možno, da se začne z dogovarjanjem o usklajevanju hotenj delavcev v jugoslovanski grupaciji za svinec, cink in antimon. m fs JESENICE Na področju jeseniške občine je bilo še do leta 1970 veliko pomanjkanje delovnih mest za ženske. Da bi se razmere izboljšale, so ustanovili več novih delovnih organizacij, predvsem pa dislociranih obratov delovnih organizacij s sedežem v drugih krajih. Tak je bil tudi obrat ,,Gorenjska oblačila" Kranj, ki je začasno dobil svoje delovne prostore v stanovanjskem delu oskrbovali z reprodukcijskimi materiali, potrebnimi za proizvodnjo akumulatorjev, zaznamujejo prvi uspeh. V Mušeniku je pred dograditvijo tovarna, kjer bodo izdelovali cevke in posode za akumulatorje. Predelavo in proizvodnjo potrebnih reprodukcijski!! materialov bodo še povečevali tako, da jih čez nekaj časa ne bo treba več uvažati. S tem pa bodo zagotavljali tudi delovna mesta za zaposlovanje ostarelih jamskih delavcev in za ženske, ki jih je v gornji Mežiški dolini še precej nezaposlenih. Čeprav je poglavitno vodilo Rudnrkov svinca in topilnice Mežica, da bi povečevali obseg gospodarjenja pri istem številu zaposlenih, pa bo treba za uveljavitev te naloge še veliko dogovarjanja in sporazumevanja. V Mežici imajo namreč premalo lastnih surovin za topilnico. Prisiljeni so jih kupovati drugod, da bi _polno izkoristili zmogljivosti. Cimprej bo treba tudi v konkretni praksi uveljaviti načelo, da prihaja z usklajevanjem hotenj delavcev do razvojnih odločitev v širšem prostoru. Dosledno spoštovanje tega načela utegne pomembno vplivati tudi na prihodnji razvoj kolektiva Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Zdaj bo treba storiti vse, kar je potrebno ozi- PRIGOSPODARILE SO Sl TOVARNO pošlo vno-stanovanjske stavbe nad trgovskim lokalom Sloveni-jašport na Jesenicah. Do danes pa so zaposleni, in to v glavnem ženske, prigospodarili toliko sredstev, da že grade novo proizvodno halo, ki bo stala na Javorniku. Poslopje bo nared v jeseni letošnjega leta. Graditev bo veljala blizu 15 milijonov din. B.B. Skrbneje gospodariti V letošnjih prvih mesecih so se v nekaterih gospodarskih dejavnostih zaostrili ali celo poslabšali pogoji gospodarjenja, ki očitno postajajo vse bolj odvisni od sprememb strukture povpraševanja ter tudi od težav pri oskrbi z nekaterimi osnovnimi surovinami in električno energijo. ss* Vse kaže, da plačujemo nekatere „grehe preteklosti", kot je, denimo, neenakomerno in nezadostno razvijanje elektroenergetskih virov. Zaradi teh „grehov“ v državi skoraj ni rezervnih oziroma dodatnih elektroproizvod-nih niti ne prenosnih zmogljivosti, tako da v vsakem sušnem obdobju in celo ob zastojih proizvodnje v termoelektrarnah v zvezi z rednimi letnimi remonti primanjkuje električne energije. Redukcije dobav električne energije so zaradi tega neizbežne in bodo čedalje številnejše zlasti v naslednjih dveh, treh letih, do dograditve nekaterih novih elektrarn. Podatki iz letošnjega januarja kažejo, da se — kot navaja tudi analiza uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije za obdobje 1971-1975 - resnično .nadaljujejo težnje neugodne strukture, nasprotne planskim predvidevanjem." Začetni podatki o proizvodnji kažejo, da industrijske predelovalne dejavnosti nadaljujejo pospešeno rast, medtem ko številne bazične industrijske dejavnosti napreduje le počasi ali pa celo zaostajajo v razvoju. Odtod tudi številne težave pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, ki že ponekod zavirajo rast proizvodnje, zlasti ker je vezava uvoza z izvozom zavoljo ..ključev", ki zahtevajo znatno povečanje izvoza že za ohranitev lanskoletne ravni oskrbe s surovinami iz uvoza, v marsikaterih industrijskih panogah poslabšala možnosti izrabe proizv^anih zmogljivosti. To velja za mnoge predelovalne dejavnosti, ki so se jim zaradi posledic še vedno trajajoče recesije zaprli nekateri zahodni trgi, ali pa je nastop na njih možen za ceno slabšega iztržka oziroma za ceno nižjega dohodka. Tudi če bodo stopnje rasti proizvodnje v teh dejavnostih kolikor toliko usklajene s planskimi predvidevanji, se bodo očitno poslabšali njihovi finančni rezultati. To lahko presodimo po nekaterih kazalcih iz zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1975, ki že opozarjajo na poslabšana delitvena razmerja. Če so namreč delovne organizacije izrazito izvozno usmerjenih dejavnosti, kot so na primer usnjarsko-predeloval-na, iesno-predelovalna oziroma pohištvena in tekstilna industrija, še pred letom ali dvema ob ugodni konjunkturi s prodajo na domačem trgu lahko izravnale izgube dohodka pri izvozu, te možnosti danes že skoraj nimajo več. Zaradi padca kupne moči prebivalstva cen doma ne morejo več poljubno dvigovati, tem manj, ker jim ogromne količine izdelkov tičijo v neprodanih zalogah. Po drugi strani bodo primorane povečevati izvoz, če bodo hotele ohraniti oskrbo s surovinami iz uvoza na lanski ravni in si z ustrezno izbiro izdelkov zagotoviti kupce na inozemskem in zdaj tudi že na domačem trgu. Tako se je torej mnogo industrijskih dejavnosti in delovnih organizacij znašlo v hudi zagati. Nujnejše kot doslej bo zato iskanje notranjih rezerv, to je varčevanje na vseh področjih, smotrnejše ravnanje z materialom in tudi z delovnim časom. Očitno pa bo morala tistim proizvajalcem, ki velik del proizvodnje izvažajo, priskočiti na pomoč tudi širša družbena skupnost, ki naj bi spodbujala in pospeševala izvoz ne le z izboljšanjem izvoznih premij, temveč tudi s hitrejšim in doslednejšim vračanjem obremenitev, ki jih delovne organizacije plačujejo na surovine, jih pa potlej vgrajujejo v izdelke, namenjene za izvoz. NANDE ŽUŽEK LJUBLJANA Povsem domač proizvodni postopek Eden najpomembnejših dosežkov Lekovih raziskovalcev v vsem njihovem 20-letnem delu je prav gotovo izdelava celotnega tehnološkega postopka za pridobivanje hidrogeniranih ergot alkaloidov, ki so osnova za proizvodnjo številnih zdravil. Ker je povpraševanje po teh rastlinskih izvlečkih v svetu zelo veliko in iz leta v leto močno narašča, se je kolektiv Leka odločil, da bo zgradil nove proizvodne zmogljivosti. Surovine za to proizvodnjo ima Lek doma, tehnologija je prav tako domača in torej pri prodiranju na tuja tržišča ne bo imel težav, kakršne bi bile ob uporabi tuje licence; poleg vsega tega pa je Lek eden redkih farmacevtskih proizvajalcev v svetu, ki je te rastlinske izvlečke sposoben izdelovati. Podjetje bi ob investiciji 500 milijonov din povečalo svoj devizni iztržek za kakih 15 do 20 milijonov dolarjev letno. Po prvotnih načrtih naj bi v novi tovarni začeli proizvajati že v začetku leta 1978, vendar utegnejo predpisi o uvozu opreme gradnjo zavreti. Tako zahtevne opreme doma žal ne proizvajamo, predpisi pa, kot vemo, uvoz krepko omejujejo. Zavoljo teh težav utegne Lek ne samo izgubiti že v letu 1978 blizu 13 milijonov dolarjev deviznega zaslužka, pač pa tudi marsikaterega kupca na za naše gospodarstvo tako pomembnem konvertibilnem ‘tgu- R. B V TOVARNI CELULOZE MEDVODE JE NARED ZA POSKUSNO PROIZVODNJO NAJBOLJŠIH BREZLESNIH PAPIRJEV Konec uvoza brezlesnih papirjev Tovarna Aero, katere TOZD je tovarna celuloze v Medvodah, sl je s to investicijo zagotovila kakovostne surovine ter konjunkturen izvozni izdelek — Vrednost proizvodnje bo štirikrat večja Kolektiva Aero Celje in Tovarna celuloze Medvode sta se v letu 1973 odločila za združitev, ki naj bi pomenila uresničitev skupne želje: lastno proizvodnjo papirja. Izdelan je bil investicijski program, ki se je julija 1974 pričel uresničevati s pričetkom gradbenih del, monterji mariborske Hidromontaže pa te dni končujejo montažo opreme v hali za proizvodnjo papirja. Zmogljivost papirnega stroja, katerega poizkusna proizvodnja bo stekla z aprilom, je 20 tisoč ton predvsem najboljših brezlesnih papirjev na leto, kot je AC papir, ki smo jili morali doslej v celoti uvažati. Računajo, da bodo že letos izdelali 10 tisoč ton papirja, od česar ga bodo kar 70 odstotkov izvozili. Ker je proizvodnja papirja velik porabnik tehnološke pare in električne energije, so zgradili parni kotel z zmogljivostjo 40 ton pare na uro, 6,4 MW parna turbina z generatorjem pa bo nove obrate oskrbovala z električno energijo. Ob pomanjkanju električne energije pa bodo lahko v javno omrežje oddajali 2,5 MW električne energije. Vrednost celotne investicije znaša 430 milijonov dinarjev - to so združena sredstva štirih TOZD Aera ter poso- jila Jugobanke in tujih dobaviteljev opreme. Vsa proizvodnja bo temeljila na domači surovini, del izdelanega papirja pa bodo porabili v drugih TOZD Aera, saj so ga do sedaj morali uvažati. V tovarni celuloze so že poskrbeli za delavce, ki jih bodo potrebovali za novo proizvodnjo. Le-ti so se usposabljali doma in na tujem. Skupno število zaposlenih se Ik> od prejšnjih 320 povečalo na približno 500. Ob povečevanju proizvodnih zmogljivosti niso pozabili na spremljajoče objekte, saj se delavci že hranijo v sodobnem obratu družbene pretirane. V tovarni celuloze Medvode letno proizvedejo blizu 20 tisoč ton celuloze v vrednosti 120 milijonov dinarjev. Z načrtovano novo proizvodnjo papirja pa bodo celotni dohodek povečali kar za štirikrat. Ob tolikšnem povečanju obsega proizvodnje so se znašli v težavah pri zagotovitvi zadostnih obratnih sredstev, vendar so našli polno razumevanje pri Jugobanki. S pristopom k združenim gorenjskim lesnim gospodarstvom pa so si zagotovili surovinsko osnovo, saj gre za dolgoročno načrtovano vlaganje v obnovo lesne mase. F. R. DE ljudje med ljudmi 10. april 1976 stran 8 DS. ljudje med ljudmi 10. april 1976 stran Zdravo fantje! Ker ste vsi na bolniškem dopustu, sem se že bal, da ste res bolni...! Karikatura I. Antič Brez besed Karikatura: Stanko Sere Razlike bodejo v oči Podatki kažejo, da imajo učitelji v nekaterih subvencioniranih občinah boljše osebne dohodke kot v nekaterih občinah, ki prispevajo ta sredstva. Tako imajo učitelji kar pri polovici subvencioniranih občin, med njimi v Lendavi, Lenartu, Slovenski Bistrici, višje minimalne osebne dohodke kot učitelji v mariborski občini, ki subvencije daje. Še hujši je položaj glede maksimalnih osebnih dohodkov. Samo v subvencioniranih občinah Semič in Krško imajo učitelji nižje maksimalne osebne dohodke kot učitelji v občinah — dajalkah subvencij, v občini Semič pa še predmetni učitelji. Povsod drugod imajo profesorji višje osebne dohodke kot, denimo, v Mariboru. Nič čudnega torej, če mariborska občinska izobraževalna skupnost zahteva merila za opredelitev solidarnosti. Ta zahteva je upravičena, kajti če meril letos ne bodo izdelali, prihodnje leto v Mariboru ne bodo podpisali solidarnostnega samoupravnega sporazuma. Zakon o samoprispevku protiustaven? Nihče ne more oporekati družbeni koristnosti porabe sredstev, ki jih zbiramo s krajevnimi samoprispevki, vendar pa se je v razvoju samoupravnih družbenih odnosov v zadnjih desetih letih mnogo spremenilo, tako da zakon o krajevnem samoprispevku ne ustreza več sedanji stopnji razvoja samoupravne družbe niti pravno niti politično. Zakon je protiustaven iz več razlogov. Tako predpisuje, da je krajevni samoprispevek možno uvesti, če se za njegovo uvedbo izreče večina občanov, vpisanih v volilni seznam na območju, za katero se uvaja. Ustava jasno predpisuje, da mora delavec-proiz- vajalec v TOZD odločati o celotnem dohodku. Torej tam, kjer dohodek ustvarijo, ga edino lahko tudi razporejajo. Delavec v TOZD lahko odloči, kaj bo storil z doseženim dohodkom, koliko in za kaj ga bo prispeval. Vsekakor je zakon o krajevnem samoprispevku opravljal pomembno vlogo pri razvoju krajevnih skupnosti. Toda ta zakon in sedanji način zadovoljevanja potreb sta zastarela. Prekiniti je treba z njima in sprožiti mehanizem SIS, prek katerega bi morali v prihodnje zadovoljevati potrebe s svobodno menjavo dela. Ustavno sodišče Jugoslavije o delitvi OD Pritožbe proti veljakom Od 10. kongresa ZKJ do danes so občani, komunisti in drugi poslali najvišjim organom ZKJ več kot 3.000 pritožb, večinoma s stanovanjskega področja, nato iz delovnih razmerij, precej pa jih zadeva tudi medčloveške odnose v organizacijah združenega dela. Občani zlasti kritizirajo počasnost in birokratsko ravnanje upravnih organov in sodišč. Eno od sodišč v BiH na primer1 ni kazenske zadeve razsodilo niti po petih letih! Komunisti se mimo tega pritožujejo nad metodami dela in neučinkovitostjo nekaterih organizacij in vodstev ZK pri uresničevanju sprejetih sklepov, zavoljo neustreznega ukrepanja proti članom vodstev — komunistom, ki ne uresničujejo'politike ZK, pa še nad tem, da kritiko ponekod celo dušijo, da bi prikrili napake članov vodstev. Na seji komisije IK predsedstva CK ZK Hrvaške so ugotovili, da je tri četrt pritožb delavcev upravičenih in da prihaja do kršenja pravic najbolj pogosto zaradi povezav družbenopolitičnih organizacij in vrha v posameznih delovnih kolektivih pa tudi zunaj njih, kar omogoča, da osebne probleme ljudi rešujejo v ozkem krogu tovarniških veljakov. Nič čudnega, če ponekod na upravičene kritike reagirajo z drastičnimi ukrepi proti posameznikom, ki so si jih dovolili izreči, partijsko in sindikalno članstvo pa ostaja pri tem pasivno. Razumljivo, da se ponekod srečujejo tudi s „pravdarji“, kar pa kritiziranih ne opravičuje, kadar si prizadevajo vsiliti splošen akt, da so vsi, ki se pritožujejo ali ki kritizirajo, nekakšni destruktuvni elementi, pripadniki različnih frakcij in skupin, ki spodkopujejo naš samoupravni sistem. Pod to parolo ali izgovorom z njimi neusmiljeno obračunavajo, pogosto, žal, v imenu osnovnih organizacij ZK in samoupravnih organov. Pogosti so tudi pojavi prikrivanja napak ali njihovega zmanjševanja za vsako ceno, in to ne le, kadar gre za napake družbenopolitičnih organizacij na ravni delovnih kolektivov, marveč tudi posameznih občinskih vodstev. Intervencija najvišjih foru- mov ob takšnih škodljivih pojavih, ki pa jih ni malo, ne more biti normalen postopek, bo pa nedvomno še dolgo potrebna — vse dokler se bodo samoupravljavci morali bojevati z deviacijami. Pri tem pa ima zelo pomembno vlogo ZK in sindikati, zlasti še njihove osnovne organizacije. V. O. V samoupravnih aktih velikega števila OZD je strokovna izobrazba (v glavnem poistovetena s šolsko) opredeljena kot odločilni pa tudi kot edini kriterij delitve sredstev za osebne dohodke. Tako mnogi samoupravni akti določajo, da se delavcu avtomatično zmanjša osebni dohodek, če dela na delovnem mestu, kjer je potrebna strokovna priprava, ki je nima, ne glede na to, kakšne rezultate dosega. Zaradi tega ima strokovna izobrazba v takšnih aktih protiustavni značaj. Strokovna priprava zaposlenih je, razumljivo, pomembna in se izraža pri določanju sistemizacije delovnih mest, vpliva pa na višino osebnih dohodkov na osnovi vrednotenja teh delovnih mest. Potemtakem je z vrednotenjem teh delovnih mest tudi strokovna izobrazba, predvidena kot eno izmed meril za uspešno opravljanje delovnih nalog. Posamezna ustavna sodišča republik in pokrajin imajo o tem različna stališča, zato ustavno sodišče Jugoslavije poudarja potrebo po posvetovanju, na katerem naj bi poenotili stališča. Tudi o minulem delu obstajajo v samoupravnih aktih OZD različne rešitve. V nekaterih OZD ima pravico do minulega dela vsak delavec takoj, ko stopi v delovno razmerje, v drugih po petih letih, ponekod pa ga obračunavajo samo za 25 do 30-letno delovno dobo. Obstajajo tudi delovne organizacije, ki upoštevajo samo delo pri njih. Iz ustavodajne prakse se zato vsiljuje zaključek, da bi bilo treba delovni staž pojmovati kot merilo, dokler ne bomo oblikovali dokončnih kriterijev za določanje pravic iz minulega dela. Ustavno sodišče Jugoslavije opozarja, da še vedno obstajajo delovne organizacije, v katerih ni opredeljen pojem minulega dela, zato podpira pobudo za njegovo hitrejšo zakonsko opredelitev. drUŽBS,^prehrana »Standard« vsiljuje »dieto« Vprašanje-Zakaj približno 4000 delavcev industrij6 ” • °ktobar“ v Kruševcu, ki se hranijo avraciji družbene prehrane ,,Standar ’ ra imeti dietno hrano? odg°vo • ° kgj. ^standard" ne more P°kritl ;n 5nih Proškov poslovanja s sedanji .^obrokov. Sklep sveta ,,Standarda": Od 1. april2 ‘ klavci dobivali 80 namesto 100 gram°,amesa> lahko bodo izbirali med juho ah | ' VZeh pa bodo lahko samo 2 kosa kruha-, Čudna itev samoupravnih organov in direkten ^tandarda". Gre za zmanjša. nje količi ne - verjetno začasno. VPraŠa^lfitv je takš6n sklep nujen? Ali ni to PS'k 'Pritisk odgovornih v Standardu na hv, da se povečajo cene ali pridruži)0 •’ • oktobru11? Gre za eno in drugo. V tem invaUiku Pa delavcu trgajo od ust. Delavcu, u, livarju, strugarju..., delavcu, kiu jja dohodek, izloča sredstva za prehran0’ . - a vlaga v delavsko menzo. Morda ve _.lsta dovolj dva kosa kruha. Zanesljiv0., ista, če vemo, da delajo v težki industriji- ^ Zdi se nara, da bi morali drugače ravnati. Imamo sam Pravne dogovore, imamo tudi druge o011 . a zvišanje cen. Delavci temu ne naspr° 1J0: Naenkrat sprejeti sklep o zmanjšanJu. loine obroka je nesmisel. Opraviči ra. čeprav je pogpdba med „14. okt° ra ^ ^Standardom11 o cenah obrokov P° kla, nove pa še niso podpisali. Kmalu h0^0 o tem razpravljali družbenopolitični in °upravni organi v kolektivu. Rešitev j6 a najti. Vendar ne takšno re-. šitev, kot Je izmislilo podjetje Standard. Dokler bo u. a čakati na novo rešitev bodo delavci praznim želodcem. Najbolje bi bilo, da ?č'tVe sploh ne bi uresničili, 5e pa že. P ovica kolektiva restavracijo zapuščala l6 na pol sita. J Zapisali sijjo primer, ki zasluži javno obsodbo, saj e ovnemu človeku omejujejo obrok hran6 , povečanju cene in slabem finančnem P °žaju v tem podjetju pa bi seveda lahk° r pravlja]j tudi drugače. R. MILETIČ POGOVOR V SVILANITU liro ki v oooh prosilko Velenjska pomoč Kanižarici Gotovo si želimo, da bi taka solidarnost, kot je med rudarji, bila povsod. Zakaj pišemo tako? Že ob predzadnjem vdoru vode v jamo rudnika Kanižarica so velenjski rudatji takoj odgovorili na klic o pomoči. To je bilo 5. marca. Takoj so poslali v Kanižarico potopno črpalko, ki izčrpa v minuti do tri kubične metre vode. Naslednji dan so poslali še eno. Takoj zatem so poslali tja še reševalce. Pomagat je odšlo dvanajst rudarjev s črpalko. Kasneje je prišlo še šest reševalcev, ki jih je vodil dipl. inž. Avgust Terglav. Solidarnostno so se vključili v boj proti vodni sili in na koti +75 v jami opravljali svoje delo tudi ponoči. Posebna komisija bo ugotovila, kako bi najbolj pomagali rudarjem iz Kanižarice. Kajti živeti in delati je treba dalje. V velenjski rudnik naj bi prišlo začasno delat petdeset do sto rudarjev. v Nova ustava daje pravico in dolžnost vsem delovnim ljudem Jugoslavije, da aktivno sodelujejo pri kontroliranju proizvodnih in upravljalskih procesov v svojih delovnih organizacijah. Tako je samoupravna delavska kontrola uzakonjena kot revolucionarno sredstvo v rokah delovnih ljudi za varovanje njihovih samoupravnih pravic. Da bi se prepričali, v kolikšni meri se te pravice in dolžnosti delovnih ljudi, oblikovane v samoupravno, demokratično obliko delavske kontrole, uresničujejo v vsakdanji praksi delovnih organizacij, smo malce z drobnogledom pobrskali med stičišči teorije in prakse ter obiskali delovno organizacijo, kjer se po ocenah analiz v sindikatih organi delavske kontrole še posebej odlikujejo z aktivnostjo in uspešnostjo. Šli smo v kamniško tekstilno tovarno Svilanit. Svetlolasa, resna, malce vznemirjena zaradi napovedanega obiska, je ob stiku roke premagala zadržanost in pogovor je stekel — mirno, trezno, preudarno. In odgovorno. Tako, kakršna je sama - ZINKA MURŠAK, dolgoletna predsednica centralnega organa delavske kontrole v Svilanitu. V njeni delovni organizaciji, kjer je zaposlena že enaindvajseto leto, je tradicija samoupravnih organov trdna, ker jo utemeljujeta velika zavzetost in aktivnost njenih delavcev. Tako je bila samoupravna delavska kontrola ustanovljena že v začetku leta 1973, tovarišica Mur-šakova pa je njena predsednica že od ustanovitve. Teče ji torej druga mandatna doba. „Slišali smo, da je delavska kontrola v vaši delovni organizaciji dokaj aktivna in učinkovita. Zato bi nas zanimalo, kako je organizirana in kaj pogojuje njeno uspešnost? “ „Ker imamo v tovarni dve temeljni organizaciji ter skupne službe, so organizirane tudi tri enote delavske kontrole: TOZD Svila in Frotir ter centralna delavska kontrola, ki obravnava skupne probleme in nepravilnosti, na katere opozarjajo' njeni člani.11 Razveseljivo je bilo slišati, da največ pobud za obravnavo posameznih problemov prihaja od neposrednih proizvajalcev. „Člani delavske kontrole so največkrat posredovalci, ki zbirajo predloge svojih sodelavcev in jih obravnavajo na rednih sejah delavske kontrole, ki so vsaka dva meseca. Če je treba, so seje pogostejše.11 Pogovor je stekel, vrata v mehanizem problematike so se odprla, iz besed je zavela zavzetost -za delo, red, odgovornost, pravičnost. Muršakova ni govorila kot predsednica, temveč kot upravljavec, ki precejšen del svojih sil posveča naporom za boljše, demokratičnejše odnose. ,JKar imamo na dnevnem redu, so pogosto aktualne teme stabilizacijskih ukrepov: red, disciplina, nadurno delo, izplačila dnevnic, osebnih dohodkov, kilometrin, potovanj na inozemske razstave in podobno. Velikokrat se tudi primeri, da reagiramo na nepravilno poslovanje — naj omenim primer' v TOZD Svila, kjer ni bila pravilno obravnavana proizvajalčeva učinkovitost in smo poklicali odgovorne ljudi pred disciplinsko komisijo.11 V Svilanitu ima organ delavske kontrole podporo vseh drugih samoupravnih organov in političnih organizacij. V dolgoletni praksi se je tovarišica Muršakova prepričala, da je tako sodelovanje bistveno za resnično uspešnost delavske kontrole. Organ delavske kontrole prav gotovo ni izvršilni organ, zato njegovi člani vsa svoja opažanj3, pripombe in zahteve posredujejo centralnemu delavskeiuu svetu, ki ima izvršilno funkcij0- 0 postopkih, rezultatih in ukr6' pih, ki jih na zahtevo delavsk6 kontrole izvede delavski svet, s° tovarniški delavci obveščeni iz zapisnikov, ki vise na oglasn deskah posameznih obratov, j0 z objavami v internem glaS111 Informator. V želji, da bi k portretu pre ' sednice SDK postavili piko na smo hoteli pobrskati še za sen J nimi, „problematičnimi“ izkušnjami, ki spremljajo vsako del°’ napore in prizadevanja. ,,Tovarišica Muršakova, ^al bi kazalo spremeniti, izboljša 1 v sestavu in organizaciji organ3 delavske kontrole, da bi dosegi* še večje delovne dosežke *n učinkovitost? Kje so pasti, zaradi katerih je delavska kontrola v mnogih organizacija bolj ali manj formalnost? “ „V naši organizaciji so vsi člani delavske kontrole iz neposredne proizvodnje. Predpisi si cer določajo, da morajo bit* delegati v organu delavske kontrole iz neposredne proizvo nje, vendar je v takem sestavu 1 f~r s~\ L-v*-onrl-inr-i«T MNENJE J : ■■i EDEN PLAČA, DRUGI NE MORE... Pacienti so z zadovoljstvom sprejeli vest, da v zobozdravstvenih ambulantah .delajo zalivke in ekstrahirajo zobe brez participacije. Doslej je bilo zavarovancu treba plačati tudi zalivek ali plombo. Še vedno pa morajo zavarovanci plačevati kar lepe zneske za vse protetične pripomočke. Prav to najhuje prizadene upokojence. Niso’ redki — z minimalno pokojnino - ki si takega Juksusa11 ne morejo privoščiti. Potrebovali bi obe protezi: zgornjo in spodnjo - pa zmanjka denarja, saj je življenje drago, proteze pa tudi precej stanejo. Vsi vemo, da dajemo kar visok odstotek za socialno zavarovanje. Menim, da bi bilo prav, če bi odpravili participacijo tudi pri protetičnih pripo- močkih. Tako bi dosegli, da bi ljudje bolj redno skrbeli za zdravje in nego zob in čeljusti. Vemo, da so prav nesanirani zobje pogosto vir zahrbtnih bolezni. Pa dodajmo še socialni moment! Ali niso zdravniške nege najbolj potrebni prav upokojenci. Upokojenec z visoko pokojnino si lahko oskrbi novo zobovje. Kaj pa tisti z minimalnimi dohodki? Vemo, da so o tem že razpravljali na najvišji ravni. Tudi nekateri zdravstveni domovi, in med njimi velenjski, so bili za to, da odpravijo participacijo v zobozdravstveni službi. Ali bi ne bilo dobro, če bi tako razmišljali še kje drugje .. .? V. ŠMAJS Kadrovska politika in štipendiranje Kako uresničujemo družbeni dogovor o kadrovski politiki? Gre za vprašanje, ki spodbuja k hitrejši izvedbi dogovorjenih nalog, saj opozarja na preskromno samoupravno in politično organiziranost zlasti tam, kjer so nosilci kadrovske politike znani, a svojih obveznosti niso izpolnili. Javna tribuna v Mariboru o štipendijski politiki je osvetlila nekatere probleme in nejasnosti tudi z druge plati. Zakaj mnogi samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela še niso ocenili izvajanja družbenega dogovora ah pa so ga podpisali pa celo nanj pozabili, zakaj nekateri izvršni sveti v slovenskih občinah vztrajajo le pri kadrovskih referentih in so kaj malo storili za primemo strokovno organiziranost na tem izredno pomembnem področju družbenega dela. Zakaj pretirano prevladuje zanimanje za študije družboslovnih smeri in ne za poklice, ki jih nujno potrebuje naše gospodarstvo? Najbrž ne gre le za neusklajenost poklicnih odločitev s kadrovskimi potrebami in za pomanjkanje selektivnih metod v izobraževalnem sistemu. Problem kadrovskih štipendij na svojstven način zahteva — so menili v Mariboru — da bomo morali vendarle 'spremeniti merila v družbenem dogovoru. Združeni delavci naj v večji meri razpolagajo s sredstvi za štipendije, združena sredstva pa naj bodo le bolj dopolnilo tako zastavljene štipendijske politike in osnova za solidarno združevanje. Če se zdaj pri štipendijah zatika, pomeni, da vsem sodelujočim manjka več discipline. Še vedno se namreč dogaja, da nekateri študentje ostajajo mesec ali dva brez štipendije. Študentje zahtevajo imena tistih, zaradi katerih morajo študirati s praznimi želodci. Seveda študentje ne nameravajo biti plat zvona, opozarjajo le na nedoslednosti pri izplačevanju pravočasno odbrenih štipendij, V nekaterih občinah se še vedno niso odločili za prenos štipendij na skupnosti za zaposlovanje, težavno delo pa imajo tudi republiški organi, ki še vedno ne dobivajo pravočasno potrebnih podatkov za izplačilo štipendij. Pripombe študentov bi kazalo upoštevati še zlasti v organih, ki se ukvarjajo s štipendijsko politiko. V teh organih bo treba dosledno zasnovati samoupravno organiziranost na delegatski osnovi. Štipendije so pomemben instrument kadrovske politike. Prav zaradi tega moramo biti še posebej pozorni, ko govorimo in odločamo o njih. J.U. v ■ - mi ■ članov SDK zavira strokovni nadzor nad posameznimi podaji. Naj navedem primer: v ‘OZD Frotir je delavska kontrola zelo aktivna in sproti °Pravlja delo. Zakaj? Predsed-nik je na delovnem mestu mojster in se dobro razume na delo ln dosežke svojega obrata. Ko °Pazi napake, stopi v stik z °bratovodjo — in rezultati so tu- Žal pa ni povsod tako. Dele-Jati, ki imajo poprečno nizko ^obrazbo, težko ugotavljajo, ali s° samoupravni akti delovne 0rganizacije usklajeni z zakono-^aj°, ali so zaključni računi Pravilni in še kaj ... Med člani delavske kontrole je premalo ^šje ali visoko izobraženih stro-bovnjakov iz neposredne proiz-v°dnje in mislim, da je to tudi eden od vzrokov, zakaj organi delavske kontrole v mnogih de-tovnih organizacijah ne delujejo tako, kot bi morali.11 Še smo se pogovarjali. O na-drtih, težavah, o tem, kako bi lahko bilo in kako ni. Naj ome-n*mo samo željo, da bi pogovor res poudarO prizadevanja za de-raokratizacijo odnosov med de-jovnimi ljudmi v njihovem delovnem vsakdanu. BREDA BERNETIČ Nagle podražitve stanovanj Od 148.000 stanovanj, kolikor sojih lani prodali po tržnih cenah, so dosegli najvišjo ceno v Sarajevu, kjer je stal kv. m 7.202 din, najnižjo pa v Boru - 3.182 din. K omenjenim cenam še niso vštete podražitve, ki jih gradbeniki dodajo ob končni prodaji. Podatki iz 51 jugoslovanskih mest kažejo, da so razlike med dogovorjeno ceno ter prodajno neverjetno velike. Tako so v Zagrebu prodajali stanovanja po 11.000 din za kv. m, čeprav je bila dogovorjena cena 7.102 din. Za Sarajevom in Zagrebom je po ceni stanovanj na tretjem mestu Beograd s poprečno dogovorjeno ceno 6.290 din. Sledijo Novi Sad s 6.064, ter Ljubljana s 5.890, Skopje in Titograd pa sta mesti s poceni stanovanjsko gradnjo. Od republiških in pokrajinskih središč je edino Priština obdržala za jugoslovanske pojme neverjetno nizke prodajne cene — 3.897 din za kv. m. Po statističnih podatkih so bila stanovanja lani v primerjavi z letom 1974 dražja za 24 %. Vendar za večino mest to ne velja, saj so bile podražitve ponekod celo dvakratne. Tako se je samo v Bjelo-varu podražil kv. m stanovanjske površine v enem letu za 2.742 din. Tudi Trbovlje so se uvrstile v vrh drage stanovanjske gradnje — s 7.161 din zakv. m. K MEDNARODNEMU DNEVU INVALIDOV Organizirana skrb za invalidne osebe v TAM Prostor, odmerjen obravnavanju invalidske problematike, ki ga kot svojo dolžnost in željo po čim uspešnejšem premagovanju težav invalidnih oseb prispevamo k mednarodnemu dnevu invalidov, smo tokrat namenili mariborski tovarni TAM in njeni skrbi za invalidne člane. V mariborski tovarni TAM že nekaj časa deluje aktiv invalidov. Večina invalidov, zaposlenih v tej delovni organizaciji, je včlanjenih v aktiv, ki ima poleg oskrbovalno-zaščit-ne funkcije še mnogo širši družbeno-socialni pomen. Tako lahko zapišemo, da je ta velika delovna organizacija uspešno in humano rešila pereč problem invalidnosti v svojih vrstah. Toda ni bilo vedno tako. Poglejmo, kam segajo začetki organizirane skrbi za invalidne osebe v tej delovni organizaciji. Do leta 1959 je bilo v nekaterih obratih zaposlenih manjše število invalidnih oseb. Edini svetovalec pri delu s temi ljudmi je bil ambulantni zdravnik. Največ težav je bilo s prilagajanjem invalidov za delo na strokoven način, zato so bile šele z uvedbo socialnega dela leta 1959 ter z ustanovitvijo oddelka za socialno delo leta 1964 zagotovljene objektivne možnosti za strokovno in uspešno delo z invalidnimi osebami. Začelo se je plodno sodelovanje z zdravstvenimi službami, s skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter s strokovnjaki iz centrov za rehabilitacijo in strokovno usposabljanje invalidnih oseb. Število invalidov, zaposlenih v TAM, je začelo naraščati. Zanimiv je podatek, da je bilo v letu 1975 v skupnosti cestnih vozil zaposlenih 6285 delavcev, od teh kar 326 ali 5 % invalidov. Okrog leta 1960 so začeli z organiziranim delovanjem na področju poklicne rehabilitacije. V letih 1964-1974 se je kar 40 invalidov usposobilo za različne nove poklice. Veliko jih je končalo poklicne ali srednje šole in se tako zaposlilo na ustreznih delovnih mestih. Oblika poklicne rehabilitacije se je izkazala kot najboljša pa tudi najbolj humana rešitev pri zaposlovanju invalidnih oseb, kajti prejšnja praksa premeščanja delavcev na lažja delovna mesta je invalide moralno pa tudi finančno precej prizadela. Leta 1968 so sprejeli prvi interni pravilnik o urejanju invalidske problematike. Pozitivne novosti je omogočilo prepričanje o delovni enakovrednosti invalidnih članov z drugimi člani delovne organizacije. Pravilnik je prekinil s sistemiziranjem delovnih mest, primernih za invalidne osebe. Za zaposlitev takšne osebe je postalo ■primerno vsako delovno mesto, če odgovarja njegovim psihofizičnim zmožnostim in strokovni usposobljenosti. Delovna organizacija je tudi s finančno pomočjo skušala bodrilno vplivati na invalidnega sodelavca. Ustanovili so poseben sklad za poklicno rehabilitacijo, za zdravljenje v zdraviliščih itd. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela je 1 tudi obravnavanje invalidskih delovnih značilnosti dobilo nove razsežnosti. Uveljavilo se je prepričanje, da je za uspeš-no odpravljanje težav nujno potrebno širše sodelovanje vseh temeljnih organizacij, kajti pogoji, ki ustvarjajo invalidnost, in pogoji za zaposlovanje invalidnih oseb niso povsod enaki - pogosto so celo v obratnem sorazmerju. Kljub navedenim uspehom in učinkovitosti delovanja aktiva invalidov ter velikemu napredku, ki ga je kolektiv delovnih ljudi TAM v skrbi za svoje invalidne sodelavce naredil, je še veliko „čmih senc" in težav, ki čakajo na rešitev. Zaskrbljujoč je podatek, da se vedno več mladih delavcev -starih do 30 let - znajde v vrstah invalidov. Morda bi bila rešitev v tem, da bi družba in posamezne delovne organizacije posvetili več pozornosti poklicnemu usmerjanju ter zaposlovanju mladih invalidnih ljudi na primernih delovnih mestih. B. B. Naročnikom smo že začeli pošiljati avtentično besedilo osnutka Zakona o združenem delu z obrazložitvijo Nadaljnja naročila sprejema ČZP DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4/11 Cena dveh brošur je 30.— din NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri CZP »DELAVSKA ENOTNOST . izvodov osnutka ZAKONA O ZDRUŽE- NEM DELU Z OBRAZLOŽITVIJO - Brošure po ceni 30.— din (komplet) pošljite na naslov:. Izjavljamo, da bomo naročene brošure plačali v skladu z Zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družnenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v 15 dneh, z virmanom, z čekom (ustrezno podčrtaj) Kraj, poštna številka, datum:............................. Žig in podpis naročnika novice iz organizacij CELICA POD DROBNOGLEDOM GORENJE VELENJE Za večjo produktivnost SKRIVNOST UČINKOVITOSTI JE PREPROSTA Uspehi sindikalnega dela v ravenski železarni so rezultat aktiviranja sindikalnih skupin — Tudi letovanju delavcev posvečena vsa skrb Program dela sindikalnih organizacij Železarne Ravne za leto 1976, zasnovan na sklepih letne konference OOS v mesecu januarju, je tako obsežen, da ga bo možno uresničiti le z veliko truda celotnega vodstva in s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja. Tako je dejal med drugim v svojem govoru že predsednik RS ZSS Janez Barbarič, ko se je udeležil letne konference OOS Železarne Ravne. Na pobudah sindikata, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije je razširjeni politični aktiv Gorenje zadnje dni marca sprejel več sklepov, ki naj bi prispevali k nadaljnjemu uresničevanju lani sprejetega programa stabilizacije in varčevanja. Nosilci nalog so politični štabi v temeljnih organizacijah in v organizaciji združenega dela. Sklenili so, da je treba stabilizacijske programe takoj pregledati in jih dopolniti s sklepi razširjenega političnega aktiva. Največ nalog čaka delavce Gorenja na področju produktivnosti. Že do 1. maja letos naj bi produktivnost povečali za 10 % glede na sedanjo, akcijo bo mogoče izpeljati na več načinov. Delavce nameravajo takoj premestiti v proizvodnjo tistih izdelkov, ki gredo dobro v prodajo. Takoj nameravajo zajeziti zaposlovanje, z izjemo najbolj potrebnih kadrov. Prav tako naj V tovarni glinice in aluminija v Kidričevem so se lani reorganizirali v sindikatih, kot so to terjali sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov in statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov, vendar v sindikalnem delu še marsikaj krepko šepa. Po enoletnem delovanju zato v sindikalni konferenci TGA Kidričevo ugotavljajo, da zaradi neaktivnosti nekaterih sindikalnih poverjenikov, članov 10 OOS in konference načelo neposrednosti še zdaleč ni uve- Predsedstvo sindikalne organizacije Viatorja je ob obravnavi letnega gospodarskega načrta posvetilo največ pozornosti družbenemu standardu, saj so pri pripravi predloga tvorno sodelovali predvsem sindikalni delavci. Odločili so se za konkretne zadolžitve: za realizacijo letošnjega načrta družbenega standarda, ki zadeva počitniške zmogljivosti, je odgovoren direktor TOZD Storitvene dejavnosti, v akciji pa so dolžne sodelovati vse temeljne organizacije in družbenopolitični dejavniki. Prav tako bodo morale vse TOZD za uresničitev programa bi iz proizvodnje izločili vse delavce, ki „sl6vijo“ po slabem delu, in, kot zatrjujejo v Gorenju, z nekaj minutami aktivnega dela vqč na dan precej povečati produktivnost. Seveda pa ne gre zgolj za prizadevanja za povečanje produktivnosti, ampak v enaki meri tudi za zaostritev delovne discipline. Predvsem naj bi nadzorovali prihode na delo, predčasne odhode na malice in z dela, nepotrebno oddaljevanje z delovnega mesta, kar bo poslej veljalo tako za vodilne kot vse druge delavce. V Gorenju se ob tem lotevajo tudi akcije za pripravo programov varčevanja, pri čemer bodo največ pozornosti posvetili materialnim stroškom. Nič manj pomembna ne bo akcija za boljšo kvaliteto vseh proizvodov; odgovornost zanjo bodo zaostrili v vseh tezah proizvodnje v delovni organizaciji in pri kooperantih. [javljeno v sindikalnem delu in v samoupravnem odločanju. Zato je konferenca OOS pred kratkim sklenila opozoriti vse vodilne sindikalne delavce v delovni organizaciji, da čimprej ugotovijo razloge za takšne razmere, hkrati pa analizirajo delo poverjenikov in drugih članov izvršnih odborov OOS in konference. Ce ne bo šlo drugače, pravijo sindikati v TGA Kidričevo, bodo predlagali takojšnjo zamenjavo nekaterih delegatov v OOS. zbrati namenska sredstva, ki so določena s planom družbenega standarda. Prav tako je sindikalna konferenca sklenila, daje za izpolnitev načrta na področju družbenega standarda zaposlenih, ki zadeva družbeno prehrano in prenočitve v samskem domu v Ljubljani, neposredno odgovoren direktor TOZD Storitvene dejavnosti Bone za tople obroke bodo v Viatorju izdajali le v primerih, ko ni mogoče zagotoviti urejene prehrane in seveda po soglasju osnovnih sindikalnih organizacij in občinskih sindikatov, kakor to določa letošnja sindikalna lista. Svet konference osnovnih sindikalnih organizacij Železarne Ravne se je z vso vnemo lotil uresničevanja nalog, ki izhajajo iz sklepov letne konference. Zaveda se, daje leto hitro naokoli, zato se je svet na svoji prvi seji po letni konferenci dogovoril o načinu dela, ki naj bi zagotovil uspešno uresničevanje sklepov. Znano je, da so v večini organizacij sindikata glavno delo opravljali nosilci funkcij (tako je marsikje tudi še danes!), ki pa seveda vsega dela niso zmogli. S takšnim načinom dela so v Železarni Ravne prenehali. Prek izvršnih odborov OOS se lotevajo dela sindikalne skupine, na svetu pa se dogovaijajo le o konkretnih skupnih stališčih za akcijo vsega sindikalnega članstva v železarni. Tak način dela je že v minulem koledarskem letu obrodil dobre sadove. Letos pa želijo v Železarni Ravne ta način dela še razširiti in utrditi, sicer vsem svojim nalogam ne bodo kos. Uveljavljeno sodelovanje Na dosedanjih sejah sveta, ki se sestaja po potrebi, a že redkeje kot včasih, sklepajo o mnogih pomembnih vprašanjih kolektiva, o katerih — kot je že bilo poudarjeno - poprej razpravlja vse članstvo, v svojih delovnih skupinah in na izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata. Kot primer navedimo le nekaj primerov takih odločitev. ki so pomembne za ves kolektiv Železarne Ravne. Še prej pa je treba povedati, da na sejah sveta konference sindikata gle- de na obravnavana vprašanja že sodelujejo predstavniki vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, vodstveni in vodilni delavci, strokovnjaki iz posameznih strokovnih služb. Ti prisostvujejo sejam zlasti takrat, kadar gre za strokovna pojasnila oziroma kadar je potrebno članom sveta dati odgovor o izpolnjevanju nalog, za katere so bili zadolženi. Naslednje leto sindikat ne bo dal več soglasja za nočno delo Svet sindikata je sklenil, daje treba dokončno ukiniti nočno delo za ženske v letu 1976 in zadolžili so kadrovsko službo, da mora do konca leta napraviti pregled vseh tistih delovnih mest, kjer še vedno delajo ponoči ženske in jih je treba zamenjati z moškimi. Če to ne bo storjeno, sindikat za naslednje leto ne bo dal več soglasja za nočno delo. Na nočnem delu bodo morale ostati ženske le izjemoma, in to na tistih delovnih mestih, kjer zamenjava ali ukinitev nočnega dela ni mogoča, denimo v laboratorijih, ambulanti, kuhinji. Posebna skrb družbenopolitičnemu izobraževanju Izobraževanje članov sindikata, predvsem pa nosilcev vodilnih funkcij v sindikatu in delegatov v organih upravljanja bo letos posebna skrb sveta sindikata Železarne. Posebna komisija, ki je že imenovana, bo stalno skrbela za organizacijo naj- različnejših seminarjev in se povezovala z delavsko univerzo kot glavnim kreatorjem vseh tečajev in seminarjev, ki bodo morali biti prilagojeni različnim poslušalcem Nismo bili dovolj aktivni Že na letni konferenci osnovnih organizacij je bilo ugotovljeno: nismo bili dovolj aktivni na področju inventivne dejavnosti, ki ji je bilo posvečeno leto 1975 in naj bi ji veljala posebna skrb tudi v letošnjem letu. Svet sindikata je začel z akcijo, ki pa se mora razširiti na sleherno osnovno organizacijo oziroma vse sindikalne skupine. Sprejet je bil sklep, naj vsaki OOS formira odbor, ki naj bi bil med delavci pobudnik za kakršnekoli izboljšave. Vodjo teh odborov naj bi izbrali iz vrst vsaj kvalificiranih delavcev. Seveda bo treba še marsikomu pojasniti, da je človek za vsako izboljšavo tudi primerno nagrajen. Vsekakor pa gre za množičnost v pospeševanju izboljšav. Zelo aktivna je komisija za letovanje in oddih V polnem delovnem zagonu pa je ta čas že komisija sindikata za letovanje in oddih. Čeprav je do glavne sezone letovanja še precej časa. je komisija že pripravila celoten program letovanja naših članov. Ker so kapacitete našega počitniškega doma v Portorožu zelo skromne, le 122 ležišč, je komisija že lani uspela z zakupom nekaj privatnih sob, tako da bo lahko na morju letovalo čim več naših delavcev, zlasti ker si tudi letos komisija prizadeva te kapafcitete še razširiti. Zakup zasebnih sob je zelo pomembna akcija, kajti če bi se orientirali le na kapaci- tete v lastnem domu, bi teoretično lahko vsak delavec prišel i na vrsto komaj na vsakih deset i let. 1 Komisija za letovanje pa je j pripravila tudi celoten predlog ; za brezplačna letovanja, ki naj ] bi jih bili deležni socialno ogroženi, bolni, upokojenci iz leta ! 1975, prostovoljni krvodajalci, ki so darovali kri dvajsetkrat in večkrat, izjemni primeri celotnih družin pa tudi najbolj pr>' zadevni delavci z dolgoletno delovno dobo. Komisija je pripravila tudi izračun ekonomskega poslovanja za letovanje. S sindikatom jeseniške železarne pa so se dogovorili za delno izmenjavo letovalcev oziroma za odstop nekaj sob za celotno sezono v njihovem počitniškem domu v Biogradu na moru. Skratka, ker je komisija za letovanje letos zelo pohitela, bodo rezultati gotovo še boljši kot lani. Brez odgovora je le vprašanje, kdaj in kako bodo lahko dogradili oziroma adaptirali dom v Portorožu, kajti trenutno očitno za to primanjkuje denarja. Priznanja na praznik dela Bliža se praznovanje prvega maja, ko bo podeljenih nekaj priznanj samoupravljavcem. Zato je svet sindikata sprejel pravilnik o podelitvi teh priznanj, OOS pa so že zbrale svoje predloge za nagrajence. Predlogov je veliko, zato bo odbor moral zelo skrbno izbrati med njimi 8 kandidatov za letošnja priznanja, kolikor naj bi jih podelili vsako leto. In ker bo letošnja osrednja prvomajska proslava za koroško regijo 30. aprila v Mežici, bo tam podelitev srebrnih sindikalnih znakov. OOS železarne so predlagale 17 najzaslužnejših članov, svet sindikata pa je predlagal eno izmed najzaslužnejših OOS, in sicer OOS kovačnice. J. G. TGA KIDRIČEVO Še vedno na pol poti VIATOR LJUBLJANA Skrb za družbeni standard NAŠI PRIJATELJI BOGO TURIČNIK, Študentski servis, Ljubljana O delavcu in za delavca Med našimi prijatelji vam tokrat predstavljamo sindikalnega delavca, poverjenika DE iz študentskih vrst. Pravzaprav se je Bogo Turičnik kot absolvent prve stopnje na ljubljanski ekonomski fakulteti za nekaj časa, kakor sam zatrjuje, poslovil od študija. Toda to še zdaleč ne pomeni, da morda že jutri ne bo imel v rokah diplome ekonomista. Bogo Turičnik je pet let zaposlen pri Študentskem servisu kot referent za študentske zadeve. Ko so 1974. leta ljubljanski študentje v okviru svoje delovne organizacije ustanovili osnovno organizacijo sindikata, je Bogo Turičnik prevzel v izvršilnem odboru blagajniške posle, postal je poverjenik našega lista ... Ob skrbi za množično športno rekreacijo v študentskih vrstah skoraj ni področja, kjer se ne bi aktivno udejstvoval. Skratka, sindikalno delo ga je tako pritegnilo, da je veliko svojih zadol- žitev sprejel kot obveznost, ki jo mora izpolniti. Čeprav doživlja šele prvo fazo „zorenja“ sindikalnega delavca, je Bogo Turičnik že doslej s svojim delom dokazal, da so danes med študenti dobri aktivisti, ki bodo imeli jutri priložnost na svojih delovnih mestih pokazati prve sindikalne izkušnje. „Ždi se mi, da bi moral biti vsak sindikalni delavec v določenem smislu poverjenik DE. Vendar ne v starem, davno preživelem smislu, da le sporoča spremembe naslovov ter tu in tam pridobi kakega naročnika, temveč da bi načrtno, kolikor je to mogoče, populariziral časnik in dajal predloge, kaj storiti za njegovo boljšo vsebino. Le tako bo lahko časnik veren odraz dogajanj v sindikatih in na drugih področjih javnega, družbenega in gospodarskega življenja, da bo spodbujal nove ideje in učinkovito sodeloval pri oblikovanju sindikalne politike. “ Čeprav Bogo Turičnik po svojem „globokem prepričanju11 ne sodi med tiste sindikdne delavce, ki jim je samouprava vsakodnevni spremljevalec pri delu v organizaciji združenega dela, sodi, da je tudi za sindikalne delavce v tako_ majhni delovni organizaciji, kot je Študentski servis, v delovnem okolju, kjer samoupravljanje komaj dobiva svoj smisel in veljavo, Delavska enotnost dragocen, nemara že kar nepogrešljiv pripomoček za delo sindikalne organizacije. ,,List je letos s svojo novo vsebinsko zasnovo doživel odločilno prelomnico. Verjetno nisem osamljen v tem prepričanju; precej pohval na novo vsebino sem slišal tudi od drugih. Prepričan sem, da ste na poti k delavcu, ki mu mora biti sindikalni časopis predvsem namenjen, storili velik korak naprej ... Pa vendar imam nekaj pripomb." Bogo Turičnik meni, da bi kazalo rubriko „Pravnik svetuje" popestriti poleg vprašanj in odgovorov tudi s primeri iz zaledna o medsebojnih razmeijih v združenem delu, ki jih ne zasledimo vsak dan, a še kako zanimajo mnoge delavce. Več naj bi v DE pisali tudi o prvih izkušnjah dela organov samoupravnega delavskega nadzora v organizacij ali združenega dela. „Marsikoga bo prav gotovo zanimalo, kaj bo jutri z našim delavskim turizmom? Mar ne bi kazalo spet pisati o tem, da smo pred leti namenili ogromna sredstva za razvoj množične rekreacije zaposlenih in delavskega turizma. Ob vsej naši obali pa so se, ko t vemo, „vrgli“ na komercialni turizem, s skromnim številom počitniških domov, ki jih imajo nekatere delovne organizacije, pa bržčas še tako kmalu ne bomo rešili problemov, ki se porajajo v zvezi z letnim oddihom in množično športno rekreacijo delavcev. Sedanje kapacitete so odločno premajhne, da bi lahko govorili o organiziranem delavskem turizmu in rekreaciji kot nujni spremljajoči aktivnosti. Pa ne samo tem, tudi drugim problemom, ki tarejo našega človeka, delavca in občana, bi morali novinarji DE kar najbolj prisluhniti." L V1RN1K poverjeniki DE 7. STANKO PIPA 8. ELICA ROGELJSEK 9. EDO SIKERlC 10. CITATRAMPUŠ 11. JOŽE DERNOVŠEK 12. MARJAN JELEN 13. OLGA GALVANSKI 14. BOGO TURIČNIK PRVA JAVNA KULTURNA TRIBUNA V OBČINI PTUJ Kultura danes in jutri »Kultura je ljubezen, je globoka, intimna potreba vsakega človeka.« Tako so izzvenele sklepne besede kot prepričljiv moto ponedeljkove prve javne tribune o kulturi danes in jutri v občini Ptuj Na pobudo občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj, Kulturne skupnosti Ptuj ter Zveze kultumo-prosvetnih organizacij občine je bila tribuna organizirana in zasnovana kot široko zastavljena anima-torska akcija za čim bogatejši, s kvalitetno kulturno vsebino napolnjeni jutri ptujskega občana. Težnje, da bi prebudili kulturno zavest' slehernega občana-porabnika, da bi organizirali čimveč kulturnih akcij ter da'bi izboljšali investicijski program, so bila programska izhodišča akcije, ki je hotela skozi prizmo današnjega stanja v ■ kulturi, predvsem pa iz mnenj občanov-porabnikov in aktivnih članov amaterskih skupin izvedeti želje in kulturne potrebe tamkajšnjega delovnega človeka ter na podlagi tega zasnovati programsko usmeritev kulturnih dejavnosti v občini Ptuj v srednjeročnem ob- OD TU IN TAM VELENJE: Minulih sedem dni je bil v velenjski občini teden klubskih večerov, ki jih že nekaj let zapored organizira odbor za klubsko dejavnost pri občinski ZKPO. Letošnja tovrstna prireditev je posvečena 100-letnici Cankarjevega rojstva. Med osmimi skupinami, ki so sodelovale, je zato KUD Anton Aškerc pripravil tudi večer Cankarjevih črtic. VINKO SMAJS CELJE: Področno združenje pevskih zborov celjske regije je že sredi marca organiziralo v Celju seminar za zborovodje amaterskih zborov. Udeležilo se ga je 30 zborovodij različnih starosti, predavali pa so jim prof. Slavko Mihelčič, prof. Branko Rajšter in prof. Egon Kunej. Seminar je po mnenju sodelujočih uspel, nadaljevali ga bodo septembra in morda še v pozni jeseni. Zaradi zelo različne praktične usposobljenosti zborovodij bodo v bodoče tečaj delili na osnovni in nadaljevalni. Medtem pa so tudi že prišle prijave za medob-I činsko revijo, ki bo 13. junija v Rogaški Slatini pod pokroviteljstvom zdravilišča. Prijavilo se je 28 zborovv, zato bodo organizirali tri koncertne nastope. EGON KUNEJ VELENJE: Na občin- skem pevskem srečanju v Velenju in Šoštanju je letos sodelovalo 15 otroških in mladinskih zborov. Na republiški reviji v Zagorju bodo mlade velenjske pevce zastopali mladinski zbor Biba Roeck iz Šoštanja, dekliški zbor gimnazije Velenje, otroški zbor Anton Aškerc iz Velenja in otroški zbor iz Škal pri Velenju. Na razgovoru po tem srečanju so predlagali, naj bi v občini ustanovili centralni pevski zbor. VINKO SMAJS ŽALEC: Odbor podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Žalec je sklenil, da bodo podpisnice letos prvič zaradi enotne kadrovske politike skupaj razpisale vse štipendije. Na seji odbora pa so izvolili tudi razsodišče, ki bo obravnavalo kršitve sporazuma in za hujše kršitve je predvidena kazen v višini do 50.000 din. IVAN JURHAR dob ju 1976-1980. DANES V občini Ptuj delujejo številne profesionalne kulturne ustanove. Referati vodstvenih delavcev pokrajinskega muzeja, zavoda za spomeniško varstvo, radia, kina, časopisa. Ptujski tednik, Zgodovinskega arhiva ter ljudske in študijske knjižnice so dali sliko aktivnega, zavzetega strokovnega delovanja. Vendar pa podoba kulturnega življenja v tej občini ne bi bila popolna, če ne bi posebej omenili široko razvejanega kulturnega amaterstva. V samem Ptuju in v okoliških krajevnih skupnostih deluje 33 kulturno-pro-svetnih organizacij. S širokim razponom svoje aktivnosti številni amaterski gledališki odri, mladinski zbori in pevski zbori odraslih, orkestri in folklorne skupine kažejo na veliko zanimanje in potrebo ptujskega občana — predvsem delavca in kmeta — po kulturni ustvarjalnosti. In prav tej obliki kulturnega življenja je ptujska tribuna o kulturi želela dati poudarek; se pravi ustvariti .večjo povezavo med porabniki in izvajalci, da bi uporabniki s svojimi predlogi čim bolj neposredno vplivali na oblikovanje kulturne politike in bi tako le-ta postala bolj mno-gostranska. Slišali smo, da so načelno naloge kultumo-prosvetnih organizacij zastavljene široko in vse-stransko: ugoditi potrebam kulturnega življenja delavcev in kmetov, dvigniti raven amaterske dejavnosti, organizirati gostovanja, mentorsko in materialno podpirati vsa kulturno-prošvetna društva, skrbeti za nove prostore itd. Kako pa ptujski občan v praksi občuti uresničevanje teh nalog? Javna tribuna je pokazala, da so delovne organizacije pogosto animatorji in organizatorji amaterskih dejavnosti. Jasno je, daje pri tem vloga osnovnih sindikalnih organizacij velika, saj najbolj poznajo kulturne potrebe svojih delavcev in jih morejo ustrezno usmerjati. Vendar pa so nekateri dejali, da glede na sestav prebivalstva izraz ,.kulturo delavcem" ni najbolj primeren. Izraz ne vključuje kmetov, zato bi bilo bolje reči ..kulturo občanom", kar bi imelo za konkretno posledico, da se težišče kulturnih dejavnosti preusmeri iz okvirov delovnih organizacij v krajevne skupnosti, kajti le majhen del ljudi živi tam, kjer so zaposleni, in bi po mnenju nekaterih razpravljavcev imeli ob taki preusmeritvi kulturnega življenja v krajevne skupnosti več možnosti za izobraževanje in sodelovanje. Ta razprava je seveda izhajala iz dileme, kje (lokacijsko) organizirati kulturno življenje, da bi ga bilo lahko deležno čimveč delavcev, kmetov in njihovih družin. Ne smeli pa bi zaradi tega opuščati ,,kulturne akcije med delavci" kot posebne skrbi delovnih in sindikalnih organizacij, ne glede na to, ali bi te akcije izvajali tam, kjer delavci živijo, so zaposleni, ali tam, kjer prebivajo. Delovanje amaterskih skupin v ptujski občini pa seveda tarejo hudi materialni problemi. Denar, ki ga dobivajo, ne zadostuje za vse potrebe. Najhuje je z dvoranami, saj je od vseh uporabnih le pet, kar hudo zmanjšuje možnosti posredovanja kulturnih prireditev na podeželje. Težave imajo tudi s strokovnimi kadri, predvsem manjka zboro- vodij in režiserjev dramskih skupin. Morda je tega kriva premalo načrtna kulturna vzgoja v našem šolstvu. JUTRI Slišali smo torej, kakšno je stanje v ptujski kultu i danes. Kakšne pa so možnosti za kulturni jutri? Vprašanj, idej in pobud dokaj številnih obiskovalcev javne tribune ni primanjkovalo. Kako je z gradnjo novega kulturnega ‘doma v mestu Ptuj? Zakaj ni več gostovanj? Kako je z denarjem za nove dvorane v krajevnih skupnostih? Možnosti jutrišnjega dne v kulturnih razmerah občine Ptuj je posredoval Andrej Fekonja, sekretar kulturne skupnosti v Ptuju. ..Srednjeročni načrti se, kot vidite, že obravnavajo. Žal moram povedati, da se bodo sredstva za kulturo v naslednjih petih leu po sedanjih predvidevanjih povečala samo za stopnjo 6,5 % na leto. To pomeni, da bi imeli za kulturne potrebe v naslednjih petih letih skupaj samo za 400 starih milijonov denarja več kot sedaj. Iz teh sredstev bi lahko financirali samo osnovne dejavnosti in ne bi bila možna nobena nova investicija. Naj povem, da je kultura v ptujski občini v veliki finančni stiski — od 519 starih milijonov, kolikor je namenjenih kulturi, ostane letos samo 29 milijonov denarja za pokrivanje potreb kulturnih akcij." Ti že kar porazni materialni obeti pa seveda ne morejo uničiti veselja tisočev ljubiteljev kulture. V razpravi se je utrnila misel, da bi bilo vendarle stanje možno'vsaj delno izboljšati, če bi pri srednjeročnem programiranju kulture bolj kot doslej sodelovale tudi delovne in sindikalne organizacije in jo tudi materialno podprle v skladu s svojimi kulturnimi potrebami in seveda možnostmi. Namen prve javne tribune v občini Ptuj je, mislim, dosegel svoj cilj: konstruktivno kritiko kulturne politike, ki je prinesla veliko svežih, konkretnih predlogov iz vseh slojev njenih porabnikov. BREDA BERNETIC STE NEMARA PREZRLI Znanilci pravega sodelovanja Delavec odkriva, da se kultura vedno bolj odpira, da ima vedno več posluha za njegove potrebe, sam pa je zato vedno bolj pripravljen ustrezno plačevati njemu namenjeno kulturo. Zadnje čase smo priče dogodkov, čeprav še ne množičnim, ki dokazujejo, da svobodna menjava dela in samoupravno sporazumevanje ustvarjalcev in soustvarjalcev kulture ni le nova fasada, za katero so skrita še vedno stara načela financiranja kulture, temveč resnično nov odnos med porabniki oziroma plačniki kulture in njenimi ustvarjalci. V mislih imamo zlasti dva dogodka v Celju in Mariboru. V mestu ob Savinji so podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju celjskega Tehno-mercatorja in tamkajšnjega gledališča. V mestu ob Dravi pa potrjuje našo ugotovitev izdelava idejnega načrta za obnovo, prezidavo in dozidavo Slovenskega narodnega gledališča Maribor, za kar je Komunaprojekt zaračunal močno znižano ceno, in ne nazadnje, to potrjuje najnovejši Gradisov prispevek, saj bo njegova temeljna organizacija - biro za projektiranje pripravila statični elaborat za obnovo gledališča v Mariboru za polovično ceno. Praktično to pomeni, da so delavci Gradisa podarili gledališču 45 starih milijonov dinarjev, kolikor velja polovična cena projekta. Sklep delovnih ljudi tega kolektiva je hkrati dragocen tudi zavoljo tega, ker bo možno na osnovi darovanega denarja zaprositi za enak znesek — torej za 50-odstotno sofinanciranje — Kulturno skupnost Slovenije. Dejansko se stvari obračajo na bolje, čeprav prehod od takega proračunskega financiranja h gibčnemu samoupravnemu sporazumevanju samoupravljavcev ni lahak in ga v celoti ne bomo mogli uresničiti čez noč. Bitke za enakopravno sodelovanje, za svobodno menjavo dela ne bomo dobili samo z enkratnimi akcijami, ideja o tem mora priti v zavest slehernega delavca: spoznanje, da ni dveh bregov, temveč ena sama poljana, ki s svojimi sadovi oplaja tako kulturnike kot tiste, ki jim ustvarjalno delo kulturnih delavcev pomeni duševno hrano. Toda začetek je tu, vedno več je delovnih organizacij, ki so pokroviteljice kulturnih akcij in ki s svojim zgledom spodbujajo druge. Pri vsem tem pa je najpomembnejše spoznanje, da v teh primerih ne gre za nikakršno miloščino, temveč za enakopravno sodelovanje, v katerem delavci ustvarjajo možnosti za kulturno delo, kultura pa ustvarja za delavce. Prodajne razstave V prodajalni CZP ..Delavska enotnost" v Ljubljani na Tavčarjevi ulici 5 razstavlja slikar amater Miran Hočevar iz Novega mesta. Zavoljo omejenega prostora se tokrat predstavlja le s 16 deli. Miran Hočevar je delavec v novomeškem Novoteksu in se kot amater ukvaija s slikarstvom že od mladih let. Dlje je bil na Češkem, kjer je bil vključen v amatersko likovno skupino, s katero je tudi razstavljal. Dvakrat je tudi že sodeloval na dolenjski slikarski koloniji. Razstavljal je tudi na skupinskih razstavah v večjih delovnih organizacijah novomeške občine, občasno razstavlja tudi v prostorih Mladinske knjige v Novem mestu. Zdaj se prvič predstavlja tudi v Ljubljani. S prodajno razstavo Mirana Hočevaija — slike je mogoče kupiti po pristopni ceni — je ČZP ,.Delavska' enotnost" v mejah svojih možnosti začela serijo prodajnih razstav delavcev likovnikov, ki se amatersko ukvaijajo s slikarstvom, kiparstvom ali drugo upodabljajočo umetnostjo. M. Ž. KAJ Ml POMENI KULTURNO DELO? Nenadomestljivo zadovoljstvo Živeti na podeželju večkrat pomeni hiti odtrgan od vsakršnega kulturnega ^vljenja. Sredi slikovite Dolenjske v Žužemberku pa se razvija bogata kulturna dejavnost, ki v svoj neusahljivi tok združuje mladino in odrasle. Organizator in vsestranski vodja tega je že triindvajsetlet let Srečko Kodre. Z Ue o maj no vero v bogatenje kulturnega življenja prebivalcev kraja posveča temu delu vse svoje napore. Njegova dejavnost je široka, zlasti pa je znan kot vsestranski organizator gledališke amaterske dejavnosti. Bil je igralec, režiser, scenograf, masker, skrbel je za glasbo, plakate, organiziral je mnogo gostovanj po Dolenjski. V Žužemberku se kulturno življenje odvija v kulturno-umetniškem društvu, ki združuje več sekcij: dramsko, recitacijsko, knjižno in kino sek- cijo, pevski zbor in klub. Klub je bil ustanovljen leta 1970 na pobudo tovariša Kodreja, prav ta dejavnost pa je žužemberška zanimivost in izvirnost. — Nam klub veliko pomeni. Čeprav ga imenujemo mladinski klub, se v njem zbira mlado in staro. Ljudje radi zahajajo vanj, ker se v njem počutijo sproščene, ker so v domačem okolju. Dobivamo se v prostorih Doma ljudske tehnike. Prostor ni naš, nimamo pa zavoljo tega nobenih težav. Klub je odprt vsak večer, dejavnost, ki se v njem razvija, pa je pestra. Klub je v bistvu nekak družabni prostor, kjer so barvni televizor, šahovske mizice, revije, diskoteka, pa še kaj. Poleg tega imata v tem prostoru vaje dramska in recitacijska sekcija. Najbolj pomemben pa je klub zato, ker si v njem kulturno-umetniško društvo pridobiva nove kadre. Ljudje se v klubu seznanjajo z delom društva, navdušujejo se za sodelovanje v društvenih sekcijah. Delo v klubu je urejeno, saj ima svoj odbor, ki skrbi, daje bivanje v klubu prijetno in organizirano. Zato v tem klubu ni improvizacij, vsaka akcija je planirana o vsem se pomenijo, posvetujejo s starejšimi člani, ki imajo za seboj bogate izkušnje. Tovariš Kodre je mentor kluba in njegova skrb za nemoteno delo v njem je vsestranska. Skrbi za proslave, za mladinske delovne akcije, kresovanja, razstave, na katerih sodelujejo fotoamateiji in filatelisti, ob vsem tem pa mu nikoli ne zmanjka moči, ko je treba organizirati družabni večer, komemoracijo ali kaj drugega. — Rad delam med mladino. Po poklicu sem učitelj in že to me veže na mladino. Zdi se mi, da bi težko živel brez kulturnega dela. Je le že trideset let, kar sem začel z njim, človeku pride počasi v meso in kri, tako da se mu kar na lepem ne moreš odpovedati. To delo ti nudi velika zadovoljstva. Če akcije, ki jih organiziraš, uspejo, čutiš ob tem zadovoljstvo in zadoščenje, ki sta nenadomestljiva. Srečko Kodre pa ni le mentor klu- ba in predsednik kulturno-umetni-škega društva, že več let uspešno dela tudi v upravnem odboru kina, kjer skrbi za izbor filmov. Sama sem se lahko prepričala, da izbira take filme, ki človeku lahko kaj povedo, skratka Srečko Kodre, osnovnošolski učitelj, že trideset let razdaja vse svoje ustvarjalne in organizacijske sposobnosti za bogatitev kulturnega življenja, zato je tudi v Žužemberku dobro znan in spoštovan občan. dobre filme. — Izbiramo filme, ki niso zgolj za mladino - ker bi to pomenilo eno skrajnost v našem izboru — pa tudi ne filmov, ki za mladino niso primerni. Skušamo združiti kriterije izbora, ker se zavedamo, da hodijo v kino prav vsi prebivalci Žužemberka, kadar jim predvajamo filme, ki ustrezajo njihovim zahtevam. Prav tako pazimo tudi na kvaliteto filma, zavračamo filme, ki nimajo kaj povedati. Srečko Kodre ima veliko zask.b tudi kot dolgoletni mentor mladinsKe organizacije, saj gre prav njegovemu neutrudnemu delu priznanje za to, da se mladina v lepem številu vključuje v delo sekcij kulturno-umetniškega društva in da torej društvo dobro sodeluje z organizacijo socialistične mladine. Številne so funkcije in delovna opravila, ki jih je Srečko Kodre opravljal v svojem življenju, v svojem Žužemberku. Nekatere so že pozabljene, toda vse, kar je storil, bo ostalo živo med njegovimi sovaščani in na širšem območju, ostalo bo živo v ljudeh in ne le zapisano v društveni kroniki, ki jo tudi sam Srečko Kodre piše in ki je bogato opremljena s fotografijami iz njihovega kulturnega življenja. KATJUŠA ROJAC OD SOBOTE T DO SOBOTE Sodelovanje in solidarnost Vsekakor sodijo uvodni referati in razprava ob osnutku novega zakona o združenem delu v portoroškem Avditoriju med osrednje politične dogodke minulih dni. S seminarjem družbenopolitičnih delavcev iz slovenskih občin se začenja obsežna akcija za seznanjanje z novim zakonom, ki se bo v prihodnjih tednih še stopnjevala in organizirano nadaljevala. — Kljub temu, daje zaslužil portoroški seminar največjo pozornost, je bil minuli teden tudi sicer zelo bogat in pester glede političnih dogodkov. Pozornost je zbudil zlasti obisk in povratek delegacije ZIS pod vodstvom Dje-mala Bijediča, ki se je mudila v Libiji. Deseže-nih je bilo več pomembnih gospodarskih sporazumov, ki prizadevajo tudi slovensko gospodarstvo. Med drugim bodo naše delovne organizacije v neuvrščeni Libiji začele graditi tisoč kilometrov sodobnih cest in več kot dva tisoč stanovanj. Še posebej pomemben za Slovenijo pa je bil minule dni obisk slovenske delegacije, ki jo je vodil predsednik skupščine SRS Marijan Brecelj, v pokrajini Veneto. Z ljubljanskim sejmom Alpe-Adria, kije doslej pritegoval predvsem gospodarstvo obmejnih pokrajin treh sosedskih dežel, se tako naša prizadevanja za razširitev gospodarskih in drugih stikov navezujejo na podobne pobude italijanske pokrajine Veneto. Pogovori so zlasti zajeli nekatera vprašanja prometne infrastruktere, se pravi boljših cestnih povezav med Slovenijo in Italijo, pomorski in zračni promet ter sodelovanje na področju industrijske in tehnične kooperacije. Ta vprašanja so zajeta tudi v novi mednarodni pogodbi z Italijo, ki predvideva ustanovitev svobodne industrijske cone. Slovenska delegacija je bila torej nekakšen predglasnik naših interesov, da se obmejna in širša področja Jugoslavije in Italije s praktičnimi ukrepi lotijo uresničevanja sprejetih dogovorov v Osimu. Z letošnjo proslavo mladinskih delovnih brigad v Brčkem in s štafeto mladine, ki je krenila na svojo tradicionalno pot po Jugoslaviji,- so v posameznih republikah za letos prejeli družbene dogovore o mladinskih delov- nih akcijah. Te dni so tak dogovor pripravili tudi podpisniki podobnega sporazuma v Sloveniji, saj so bili doslej premalo dogovorjeni pogoji za te akcije, naloge in obveznosti, kijih je treba izpolniti ob prostovoljnih delovnih akcijah mladine. Svetovni dan zdravja, ki je bil letos v znamenju boja proti slepoti, smo te dni praznovali tudi v Sloveniji. Bolj od samih proslav in prireditev v okrilju zveze slepih in drugih organizacij so bila ob tem dogodku značilna prizadevanja in pozivi za večjo preventivno dejavnost pri varovanju vida, zlasti otrok in zaposlenih. Pohvalne ocene ob tej akciji smo zabeležili iz mnogih občin, še posebej iz zavoda za slepe v Školji Loki, ki so mu nekatere delovne organizacije in posamezniki nakazali tudi denarno pomoč za izpolnitev zastavljenega programa, ki ga ima kot specializirana ustanova za boj proti oslepelosti in za usposabljanje in rehabilitacijo slepih v poklicnem delu. Močan solidarnostni odziv je sledil tudi naravni katastrofi v Kanižarici, kjer je zaradi poplave rudnika ostalo 400 rudarjev brez dela in perspektive. Oglasili so se tako rudarji iz Velenja in iz Zasavja kot tudi delovne organizacije na Gorenjskem, zlasti rudnik urana v Žireh, ki so delavcem iz Kanižarice ponudile delo in gostoljubje. Nedvomno bi si takšne solidarnosti želeli vsak dan, ko gre za zaposlovanje, povezovanje in združevanje gospodarstva, saj nam takšni primeri nesreč in stisk kažejo, da lahko ob dobri volji premagamo tudi največje težave. Tako je solidarnostna akcija dobila tudi svoj širši politični odmev, ki zgovorno opozarja na to, da so delavci, ko gre za njihove skupne interese, sposobni obvladati vse tisto, kar sicer tehnokratske struktere ovira in potiska za vsakšne lokalistične pregrade in meje. Gok ZVEZNI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Pri merilih so obstali Poiskati moramo prava merila, da bi slehernega nagrajevali po delu " Izhoda iz težavnega gospodarskega položaja ne bo, če bi se zanašali le na sistemske rešitve Že leto dni so gradbene delovne in sindikalne organizacije angažirane pri sprejemanju novih samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. To dejavnost je v petek obravnaval zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije v Beogradu in opozoril na smeri nadaljnje akcije. V zadnjih letih je bila zaustavljena stihija v delitvi, 'zmanjšale so se neupravičeno velike razlike med najvišjim in najnižjim dohodkom in izplačila, ki obremenjenjujejo mate rialne stroške in sredstva skuj ne porabe, je v uvodu ugotovi, predsednik sindikata gradbenih delavcev Jožko Nikolič. Uresničevanje ustave pa zahteva večjo varčnost v dohodkovnih odnosih. Z revizijo družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov so se gradbeniki ukvarjali več kot leto dni in skušali med drugim vgraditi v sistem delitve panog in grupacij tudi pogoje pridobivanja dohodka. Takšen sistem delitve mora spodbujati večjo proizvodnjo in storilnost, racionalnejše poslovanje, večji dohodek in seveda pravičnejšo delitev osebnih dohodkov. Na podlagi medrepubliškega družbenega dogovora so v vseh republikah in pokrajinah sprejeli družbene dogovore, zdaj pa poteka spreje- PRED PRVO KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV HRVATSKE NE LE IME IN PRIIMEK Reorganizacija je bila vsebinska in pomeni nenehen proces iskanja novih oblik sindikalnega organiziranja, tudi tistih, ki niso statutarno »normirane« ,,Radničke novine", glasilo ZSH, pišejo: Z osemnajstimi novimi namesto s prejšnjimi šestimi sindikati, z znatno večjim številom osnovnih sindikalnih organizacij in z razvijanjem bogatejših oblik sindikalnega povezovanja ter s krepitvijo zveze sindikatov kot odseva enotnosti interesov delavskega razreda Hrvaške in Jugoslavije je bil uresničen eden od pomembnih sklepov 4. kongresa Zveze sindikatov Hrvaške. V tem obdobju, gre za nekaj manj kot poldrugo leto, je vsem nam postalo jasno, da reorganizacija sindikata ni formalno, ampak vsebin- sko vprašanje združenih interesov delavskega razreda. Dejstvo pa je, da sindikat tudi nima o čem drugem razpravljati kot o lastni reorganizaciji. Na nedavnem sindikalnem dogovoru je aktivist vprašal: „Ali bomo spet razpravljali o reorganizaciji, ko pa imamo toliko drugih pomembnejših tem? “ Tega mu ne smemo zameriti. Vprašanje je bilo izrečeno v dobri volji, vendar pod očitnim vplivom ' stare dediščine, ki sindikalni organizaciji še naprej skuša vsiliti politiko „temo za temo--, ki pravzaprav pomeni, da se interesi delavskega razreda lahko razvrščajo v predalčke, ki jih bomo odpirali po do- govorjenem uradniškem delovnem koledarju. Reorganizacija sindikatov ni bila nikoli sprejeta kot formalno vprašanje. Za sindikalno organizirane delavce je bila domneva in posledica povsem konkretnih zahtev, domneva uresničevanja ustave včeraj, zakona o združenem delu pa jutri. Prav zato je treba poudariti, da se je reorganizacija sindikatov vsiljevala kot revolucionarna sprememba prakse sindikatov in zveze sindikatov. Na seji komisije za organiza-cijsko-politično graditev sindikata je bilo poudarjeno, da lahko zaključimo s formalno reorganizacijo sindikatov, vsebinska reorganizacija pa ostaja nenehen proces iskanja novih oblik sindikalnega organiziranja, vštevši tiste, ki niso statutarno „normirane“. Prav zato moramo pred prvo konferenco Zveze sindikatov Hrvaške občutiti širino zamaha naše organizacije po 4. kongresu. Od te širine je neposredno odvisna tudi praktična obdelava zakona o združenem delu, najpomembnejšega dokumenta po sprejetju ustave. Uresničitve tega zakona ne moremo pričakovati v okoljih, kjer so reorganizacijo sprejeli formalno, kjer je šlo le za spremembo imena organizacije. S. MARKOVIČ Čedomir Mokole, novi sekretar zveznega odbora Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije manje samoupravnih sporazumov ustreznih krogov sporazumevanja. Prevladujeta v glavnem dve obliki sporazumevanja: v reprodukcijskih celotah ter znotraj panog in grupacij. Čeprav so prijemi v sporazumevanju različni, je očitna želja zagotoviti celovit in zaokrožen sistem od pridobivanja do delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Izhodišče vseh oblik in vsebine sporazumevanja je TOZD, kjer je treba natančno opredeliti osnove in merila za delitev po delu. Sporazumi naj bi zagotovili, da bi razmejitev sredstev in obveznosti znotraj delovne organizacije izhajala iz objektivnih meril, odsevala realne odnose med TOZD in da bi odpravili stroškovno načelo „zidanja cen--. Tako opredeljeni samoupravni sporazumi v posameznih panogah in grupacijah so dober temelj za sporazumevanje v širših krogih dohodkovno povezanih delov združenega dela. Teritorialni sporazumi pa morajo vsebovati merila za izplačilo stroškov. Stimulativnost delitve je jx>-goj za večjo proizvodnjo in odpravo neupravičenih razlik v osebnih dohodkih. V tem je tudi nova kakovost samoupravnih sporazumov. Kljub temu pa se razmere v delitvi niso bistveno spremenile, ker se o osebnih dohodkih najjx)go šteje govori kot o zajamčeni kategoriji, ki je izražena prek startne osnove. Za stimulativno delitev ostane v tem primeru zelo malo možnosti. Prav zato sindikat vztraja pri tem, da je treba najti prava merila za delo vsakogar. Sicer pa je v gradbeništvu obilo možnosti, da bi za delo v nepo- sredni proizvodnji določili h1-dividualna ali skupna merila učinka, ki bi bila izražena v normativih časa ali proizvoda, 't dolžinskih, kubičnih ali kvadratnih metrih stanovanjske površine. Nujno potrebno paje te norme nenehno prevevati in dopolnjevati, jih kombinirati z drugimi metodami in jih uskladiti z ustvaijenim dohodkom, saj bodo samo tako koristil® stimulativni delitvi. Gre za količinsko in finančno uresnič®-vanje načrtov, za kakovost opravljenega dela, za ažurnost in prihranke. Zvezni odbor je zatem sprejel delovni program za letos, poročilo o mednarodnj dejavnosti v prejšnjem letu ter letošnji načrt mednarodnega sodelovanja. Za novega sekretarja^ zveznega odbora so izvolili Čedomira Ma-koleta iz Ljubljane. Dan poprej so člani izvršnega odbora razpravljali o drugem delu razvojnega načrta Jugoslavije za obdobje do leta 1980 ter o uresničevanju razvojnih načrtov v gradbenih delovnih organizacijah. Ko so obravnavali gospodarski položaj v gradbeništvu, s0 poudarili, da bo uvedba novega obračunskega sistema pripeljala mnoge delovne organizacije " tudi velike kombinate — v precej težaven jx)ložaj. Gradbena operativa zelo počasi sklepa pogodbe, doslej je zagotovila delo le za 35 do 50 odstotkov svojih zmogljivosti, kar je manj kot v enakem obdobju lani. Pravi gosjfodarski odnosi med gradbeno operativo in samoupravnimi interesnimi stanovanjskimi skupnostmi še niso vzpostavljeni, kar prav tako škodljivo vpliva na sklepanje pogodb. Proizvajalce gradbenega materiala, zlasti opekarne in tovarne cementa, skrbijo povečane zaloge, ki se kljub znižanju cen nekaterim proizvodom ne zmanjšujejo. Izhod iz teh razmer vidijo gradbinci delno v sistemskih rešitvah, v investicijskih naložbah v drugih dejavnostih, P0' večini stanovanjski graditvi, pa tudi v boljšem uresničevanju lastnih načrtov ter v takšni organizaciji, ki bo posledice novega obračunskega sistema čim bolj omilila. Z. BOSNIC-VUJADINOVIC BALADA O KNJIŽICI Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja Čas hiti. Bliskovito in se niti ozre na misli, kako je bilo nekaj leti. Zdi se nam samo po sebi umevno, da tako, kot je, tudi mora biti in vsak med nami ima ideje, kako bi lahko bilo še bolje. In tako niti ne opazimo, kaj vse se je v zelo kratkem času spremenilo. Tudi odnosi tam, kjer delamo. Poglejte, prihodnje leto bo minilo dvajset let, ko sem začela delati. Spominjam se, kako smo se v majhnem kolektivu bali šefa, ki je bil uradno direktor. Zadeve, zlasti tiste, ki niso sodile v njegovo pristojnost, je urejal po svoje. „Če ti kaj ne ugaja, samo reci, jutri dobiš knjižico pri vrataiju!“ In jo je tudi dobil kljub samoupravljanju in našim pravicam. Dobil jo je, pa čeprav bi rad ostal. Kajti naš direktor je bil „bog in gorjača", kot pravijo Srbi. Vse dotlej, dokler nismo prebrali o naših dolžnostih in pravicah in dokler nismo s pomočjo nekaterih tovarišev iz občinskih forumov, kot smo takrat rekli, poskrbeli, da je sam dobil knjižico pri vrataiju. Starejši kolegi vedo povedati, kakšna je bila moč različnih šefov, kako si moral biti pohleven, ubogljiv, skratka bogaboječ" vedno in povsod, če nisi hotel izgubiti dela in s tem tudi kruha. ,,Boili dobra s šefom in šef bo dober s teboj!-- je večkrat dejal moj ded. To je valuta, ki zlasti v zahodnem svetu velja več kot zlato, pri nas pa bi se ji v ogromni večini kolektivov samo nasmehnili, čeprav bi tu in tam v kakšni preobleki še vedno našli oblike klasičnega hlapčevstva in seveda tudi „velike mogotce--. Vsak, ki dela, se pri nas nima česa bati in se danes, po dobrih dvajsetih letih, samo nasmehne grožnjam o knjižici pri vratarju. Pravim - tisti, ki dela. Na misel mu ne pride, da bi se od daleč klanjal svojemu šefu, kajti šef ima prav toliko oblasti kot ti, ona, jaz, vsi pa imamo svoje delo, svoje odgovornosti in pristojnosti. Medčloveški odnosi ne temeljijo na strahu pred kdove kakšno avtoriteto, ampak na medsebojnem spoštovanju osebnosti in njenega dela. To mora priznati vsak, ki ima v sebi vsaj kanček poštenosti. Pravila lepega vedenja so ostala, povsem pa seje spremenil temelj, na katerem gradimo abecedo odnosov v delovnem kolektivu. In prav bi bilo, če bi se na to večkrat spomnili. (NE)opravičeno ob stanovanje? kupon S PRAVNIK SVETUJE VPRAŠANJI: Po mojem mnenju izpolnjujem pogoje, ki jih določa naš pravilnik o dodeljevanju stanovanj, da mi delovna organizacija dodeli stanovanje. Kljub temu je komisija mojo prošnjo zavrnila, stanovanje pa dodelila drugemu prosilcu. Stanujem z družino v podnajemniški sobi, ki je neprimerna za bivanje in bi nujno potreboval stanovanje, čeprav staro in brez posebnega komforta. Prosim, da mi svetujete, na koga naj se obrnem. P. L. - Ljubljana ODGOVOR: Predvsem se obrnite na delavski svet vaše temeljne organizacije. Proti vsaki odločitvi prvostopnega organa je možna pritožba oziroma ugovor: vsekakor se sklicujte na pravilnik, po katerem, kot pravite, izpolnjujete pogoje za pridobitev stanovanja. Ce ste res v takšni stanovanjski stiski, lahko prosite za ustrezno podporo tudi na vašo sindikalno organizacijo. Ce bi vam tudi delavski svet zavrnil prošnjo oziroma vašo pritožbo, imate možnost iskati zaščito tudi pred sodiščem združenega dela, vendar le v primeru, da je delovna organizacija kršila določila lastnega pravilnika. Ce pa ne izpolnjujete pogojev, ki jih določa pravilnik, in je stanovanje, ki je bilo dodeljeno drugemu delavcu in ne vam, dodeljeno v skladu s pravilnikom, vam tudi sodišče verjetno ne bo moglo pomagati. Preden se torej spustite v spor z delovno organizacijo, se ponovno prepričajte, ali ste res imeli prednost vi in vam je bila storjena krivica, ali pa se morda motite in je bilo stanovanje dodeljeno v skladu s pravilnikom drugemu delavcu. V rubriki .Travnik svetuje" odgovarjamo le na tista vprašanja bralcev, ki so ali bi lahko bila zanimiva za širšo javnost, na vsa druga pa bomo odgovarjali neposredno. Za naročnike Delavske enotnosti in njenih rednih prilog so odgovori brezplačni, priložijo pa naj kupon. Vprašanja pošljite na naslov: Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4 — za rubriko .Travnik svetuje". Rekli so RAIO DUGONJIC, pred-^dnik predsedstva SR BiH, na zborovanju v Brčkem ob 3&-letnici začetka mladinskih delovnih akcij: Mladinsko progo Brčko Ba-n°viči pogosto imenujejo prvo mladinsko delovno akcijo. To pa ni bila prva delovna akcija in tudi ne prva proga. V resnici so 86 te akcije začele v prvih dnevih vstaje in na prvih osvobojenih ozemljih v vseh krajih naše dežele. Toda te prve delovne akcije na osvobojenem ozemlju so bile spontane in kratkotrajne, organizirali so jih organi narodno- osvobodilnega gibanja za uresničitev posameznih nalog. Proga Brčko Banoviči pa ima tudi nekatere nove značilnosti, ki so se prvič odrazile prav na tej progi. To je bila prva skupna akcija mladine vseh narodov in narodnosti Demokratične federativne Jugoslavije. To je bila proga bratstva in enotnosti v pravem pomenu besede, proga, ki jo je gradila'v bratskem in solidarnem sodelovanju mladine iz vseh krajev in na kateri se je z novo močjo koval jugoslovanski socialistični patriotizem. MUNIR MESIHOVIC, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ, v govoru na kongresu KP Bolgarije: ZKJ uspešno »oneluje z mnogimi komunističnimi in delavskimi partijami, osvobodilnimi in narodnimi gibanji, socialističnimi, social-demokratskimi in drugimi naprednimi partijami in gibanji. Takšno zelo uspešno sodelovanje ZKJ temelji na resničnem spoštovanju načela ne-odvisnoti, samostojnosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in gibanj, vzajemnega spoštovanja, pravice vsakega naroda do svobodne izbire poti za svoj razvoj in odgovornosti vsake partije pred svojim delavskim razredom in narodom. Izhajamo iž tega, da objektivne razlike, ki izvirajo iz posebnih in specifičnih okoliščin, v kakršnih delajo posamezne partije, in ki se pojavljajo kot zgodovinska zakonitost sodobnega boja za socializem, ne smejo biti ovira, temveč spodbuda sodelovanju. Ko tako pojmujemo sodelovanje med partijami in gibanji, v praksi uresničujemo tisto konkretno vsebino internacionali-stične solidarnosti, ki izraža tako življenjske interese naše revolucije kot tudi interese zgodovinskega usmerjanja sveta v socializem. Sodobni razvoj mednarodnih odnosov kaže, da je edina realna alternativa vojne aktivno miroljubno sožitje med državami ne glede na njihove družbene sisteme. kdo je kdo JORGE RAFAEL VIDELA argentinski predsednik Konec marca je Argentina spet prišla na prve strani svetovnega tiska. Zgodilo seje tisto, kar so mnogi že dolgo pričakovali: vojska je izvedla državni udar in odstavila argentinsko predsednico Mario Estelo Peron. Samo nekaj dni zatem je zaprisegel 39. predsednik te latinskoameriške dežele, general Jorge Rafael Videla. Videla ne bo vladal sam, saj bosta ob njem še poveljnika letalstva Orgando Agosto in admiral mornarice Emilio Mašera. Vendar ni nobenega dvoma, da je general Videla najvplivnejši in da ima tudi največ političnih izkušenj. Skoraj eno leto je bil glavni poveljnik argentinske armade in se je seveda sukal v političnih krogih okrog peronistične vlade. Sicer pa je Videla pravi vojak. O njegovi osebnosti je malo podatkov. Pravijo predvsem, da je trdno prepričan katoličan in protikomunist, da je očitno desno usmerjen. Zdaj, ko je prišel na oblast, so novinarji izbrskali tudi podatek, da zasebno nikoli ni navdušeno podpiral peronistov, čeprav bi po njegovih javnih nastopih morebiti sklepali drugače. Argentina ima torej spet vojaške oblastnike. Začeli so povsem klasično — prepovedali so delovanje levih političnih strank, razen komunistične. Razpustih so parlament, udarih po vodstvu peronističnega sindikata in spravili v zapor celotno prejšnjo vlado. Obljubljajo, da bodo vladali vsaj naslednja tri leta. Prizadevali si bodo, pravi general Videla, ponovno uvesti red in mir ter spraviti na noge argentinsko gospodarstvo. Argentina čaka. Čaka, ali bodo vse te obljube vsaj deloma postale resničnost; čaka, ali bodo Videla in njegovi vojaški sodelavci dokazali, da so se naučili še kaj več kot le uporabljati vojaško in policijsko prisilo. BRANKO DOBRANIČ Delo dokazuje človeka Potem ko so na peti seji CK ZKS spregovorili o akcijski in idejni krepitvi zveze komunistov ter posvetili posebno pozornost tudi vprašanjem učinkovitosti ZK, so v vseh osnovnih organizacijah še Posebej pregledali svojo aktivnost, se pogovorih o negativnih pojmih in pomanjkljivostih svojega dela. Začeti je bilo potrebno pri udeležbi na sestankih, ugotoviti aktivnost komunistov na njih, ujihovo družbenopolitično angažiranost, odnos in aktivnost v samoupravnem življenju itd. ter se na podlagi takšnih ocen do-Sovoriti o nadaljnjem delu. Komunist DE edtem ko so aktivnost preverjali na številnih sestankih šele p< Peti seji CK ZKS, pa so ponekod o ocenjevanju aktivnosti komu 'Ustov spregovorili že pred tem in z odkrito besedo kritike ir ^mokritike spodbudili delo zveze komunistov. Zgleden primer ji kranjska tovarna Sava. Da bi ugotovili aktivnost svojih članov, so komunisti v tovarn pred dobrim letom sklenili, da bodo svoje delo, aktivnost ii učinkovitost, ocenjevali. Zavzeli so se za to, da nekajkrat letn< Preverijo dejavnost vsakega posameznika, naj že bodo to vodilni V°dstveni ali pa delavci iz neposredne proizvodnje. Dejali so si Zvezo komunistov in njeno vlogo je mogoče krepiti le ob dosledn Prizadevnosti, aktivnosti in odgovornosti vseh članov zveze komu nistov. Rečeno, storjeno. Komunisti v tovarni Sava so pred dobrin °m Prvič preverili svoje delo. Sekretariati osnovnih organizaci 80 Pripravili poseben ocenjevalni list aktivnosti člana ZK, določil kriterije ter nato ocenili vsakega člana posebej. Najprej so pregledali udeležbo na sestankih in ocenili aktivnost člana po tem, ali je na sestankih zgolj fizično prisoten ah pa je njegova zavzetost in vključevanje v obravnavo problemov zgledna. Ocenili so tudi njegovo družbenopolitično aktivnost, kjer je bilo možno kandidata opredeliti po tem, kako so njegova stališča in akcijska usmerjenost v skladu s programom in smernicami ZKJ. Tudi pripravljenost za prevzemanje družbenopolitičnih nalog je eden od pomembnih dejavnikov pri ocenjevanju aktivnosti. Tu je člane zanimalo, kako posamezniki prevzemajo naloge in zadolžitve, kako jih opravljajo, koliko so zanesljivi pri izpolnjevanju nalog in ah se celo odlikujejo. Aktivnost na zbordr delavcev, v sindikalnih skupinah in drugih organih so ocenili po tem, kako komunisti vplivajo na potek razprave, kakšno je njihovo sodelovanje pri oblikovanju skupnih stališč in kako so pripravljeni sprejeta stališča posredovati naprej in zanje zainteresirati druge sodelavce. Prav tako niso zanemarili odnosa do družbenopolitičnega izobraževanja in razšiijenja marksistične misli. Vsem naštetim kriterijem so pridali še nekatere druge, seveda enakovredne drugim. Ocenili so odnos do dela in izpolnjevanja delovnih nalog na delovnem mestu, aktivnost v krajevnih skupnostih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi odnos do sodelavcev in angažiranost pri urejanju medsebojnih odnosov. Gre torej za spodbuden primer. Za primer, ki bi ga bilo potrebno posnemati. Takšno ocenjevanje namreč obogati vsakega posameznika. Prvič zato, ker gre za kritičen in samokritičen odnos do svojega dela. Odkrita beseda in ugotavljanje pomanjkljivosti je spodbuda za nadaljnje delo. In ne nazadnje - takšno ocenjevanje je pomemben element kadrovske politike zveze komunistov. MARJETA DEMŠAR - Predsednik republike Josip Broz Tito se je na Brionih pogovarjal z egiptovskim predsednikom Anvarom el Sadatom. Državnika sta razpravljala o različnih aspektih sedanjih razmer na Bližnjem vzhodu in o možnostih za mirno in pravično reševanje krize. Obravnavala sta tudi druga mednarodna vprašanja, med drugim priprave na konferenco voditeljev neuvrščenih v Colombu, ter jugoslovan-sko-egiptovske odnose in sodelovanje. Egiptovski predsednik je pred prihodom na Brione obiskal Zvezno republiko Nemčijo, Francijo in Italijo, kjer se je pogovarjal o možnostih za gospodarsko, tehnično in drugo pomoč, ki bi jo te države lahko dale Egiptu. — Predsednik Tito je na Brionih sprejel tudi zunanjega ministra DLR Koreje Ho Dama, ki mu je prinesel osebno poslanico predsednika DLR Koreje Kirn II Sunga. Ho Dam je imel v Beogradu izčrpne politične pogovore z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Mini-čem. Veliko pozornost sta posvetila pripravam na peti summit neuvrščenih in drugim mednarodnim vprašanjem. To so bile tudi glavne teme pogovorov, ki jih je imel predsednik ZIS Dže-mal Bijedič v Tripolisu z libijskim premierom Džaludom. Predsednika vlad sta razpravljala tudi o sodelovanju med državama, ki je bilo že doslej na mnogih področjih uspešno, v prihodnje pa bo še napredovalo. Kampučije (prej Kambodža), se je na lastno željo umaknil iz političnega življenja. Skupščina in vlada sta njegovi želji ugodila in mu podelila naziv protiimperia-lističnega bojevnika. Vodstvo demokratične Kampučije je prevzel dosedanji obrambni minister Khieu Samphan, legendarni vrhovni poveljnik osvobodilne armade. Princ Sihanuk je svojo državo trdno povezal z neuvrščenostjo in je sodeloval na vseh štirih konferencah na vrhu. Pogosto je opozarjal tudi na tesne vezi prijateljstva in sodelovanja med Kambodžo in Jugoslavijo. Britansko politično krmilo je po odhodu Harolda Wilsona prevzel laburistični veteran in dolgoletni poslanec iz vvelške prestolnice Cardiff James Calla-ghan, ki je bil v dosedanji vladi zunanji minister. Za Wilsonovega naslednika so ga v tretjem glasovanju izbrali laburistični poslanci britanskega parlamenta. Callaghan je v zadnjem glasovanju dobil 30 glasov več kot njegov tekmec Michael Foot, minister za zaposlovanje. - Na Kitajskem se je zaostrila kampanja proti Teng Hsiao-pingu, ki je veljal za Cu En-laje-vega naslednika, vendar ni prevzel premierskega položaja, pač pa je postal glavna tarča napadov in kritik, češ daje „agent buržoazije", ..reakcionar*1, „za-govornik kapitalizma** in zaradi vsega tega nasprotnik politike predsednika Mao Ce-tunga. - Princ Norodom Sihanuk, državni poglavar demokratične VLADO BARABAS STROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti Varstvo pri delu ni »blago« Na področju varstva pri del Se pojavljajo različne kome cialne dileme, ki bolj oviraj varstvo pri delu, kot pa ga ut htjejo, razvijajo in sistemsk °8rajujejo. Dileme so tako p re^e, da bo treba posamezr Primere proučiti in jih norm tlVno Predpisati. Vzemimo za primer uvo n^a’ Li svojo poslovno funkcij zvezi z nabavo in uvozom d ovne priprave definira izklju no Lot ..posredniško**. Stopn taLega poslovanja so malošt V _ in rutinske. Uvoznik z ! za posredništv j 0 od nabavne cene ter zaup Pregled naprave varstvenen : lnstitutu ali zavodu. Temelji j Pregled, ki obsega številne te; nološke, tehnične, Vaw.ustne in vzdrževalne podrobnosti ter proučitev delovnih razmer ter delovnega okolja, pa velja komaj tisočinko nabavne vrednosti. Pri tem uvoznik ali kupec — delovna organizacija — izbere najbolj enostavno pot, pač po načelu ,Jcdo je cenejši**, in to ne glede na vsebino in kvaliteto pregleda, kar pomeni, da izbere le formalno stran ureditve. Varstvo pri delu delovne organizacije — naročnika v takih primerih potegne krajši konec. Vzrokov za tako stanje je več. Prvič: preglede delovnih priprav in naprav imajo nekateri za varnostno poslovno rutino in ne za raziskovalno-analitično ter formativno-normativno de- lo. Drugič: posamezniki obravnavajo varstvo kot „blago“ v materialnem smislu in ne kot „raziskovalno-normativne sto-ritve**. Tretjič: večina poslovnih ljudi še ne pozna načel sodobnega poslovanja. V praksi ravnajo namreč po načelih, značilnih za polpreteklo dobo. Takrat smo namreč šteli med načela urejenega poslovanja jasnost posla in obveznosti, pravno trdnost, enostavnost poslovnega postopka in hitrost opravljanja posla. Sodobna poslovna znanost in praksa pa sta razvili še naslednja načelu: pouk uporabnika, varnost pri delu, zanesljivost delovanja delovne priprave ali naprave v njeni življenjski dobi ter so- glasje in popolnost tehnično-poslovne dokumentacije. Zakon o varstvu pri delu utrjuje varstvo kot sistem. Varnostni sistem v praksi temelji na raziskovalnem in analitičnem delu ter na upoštevanju rezultatov takega dela v proizvodnji in poslovni praksi. Varstva pri delu ne moremo obravnavati kot „blago“ v materialnem smislu ali celo kot „predpisno zlo“. saj v tem primeru le-to deformira zahteve zakona o varstvu pri delu v praksi. Zato je poleg reševanja neposrednih vprašanj varnosti nujno potrebno odpravljati deformacije skomercializiranega odnosa do varstva pri delu. sprašujete -y^dg0varjamo Zanima me, ali se dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje, delo na dan državnega praznika in delo za deljen delovni čas lahko seštevajo in je delavec upravičen do vseh dodatkov hkrati? Naslednje vprašanje pa je: ali gre delavcu regres za letni dopust tudi v primeru, če ni izkoristil rednega letnega dopusta? S. K. KOPER Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je na vaša vprašanja odgovoril takole: Navedeni dodatki se lahko seštevajo, izključujeta se le dodatka za delo na dan nedelje in za delo na dan državnega praznika, če je državni praznik na nedeljo. V takem primeru gre delavcu praviloma tisti dodatek, kije višji. Do regresa za letni dopust pa je upravičen delavec, ki ima po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pravico izkoristiti letni dopust. Regres prejme v tisti temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, pri kateri izrabi dopust. Pomlad je kar na hitro opravila z letošnjo zimo. Zato je toplo vreme mnoge izmed nas že zvabilo na morje. Tako tudi pioniije na našem posnetku, ki so se pomerili v jadranju . . . POŠTENI SAMI DO SEBE Zima je za nami in z njo vred tudi letošnje zimske olimpijske igre v Innsbrucku. Sneg je torej skopnel in večina smuča tj e v je že pospravila svojo zimsko opremo. Kljub temu pa na letošnjo zimo nekako ne moremo pozabiti. Še vedno smo namreč priča žolčnim debatam o rezultatih naših smučatjev v mednarodni tekmovalni areni. Še vedno ocenjujemo opravljeno delo in obenem že delamo načrte za jutrišnji dan. Postaja nam namreč iz leta v leto bolj jasno, da se v prihodnje ne moremo več zadovoljevati le z udeležbo, da so minili časi, ko je bilo ,,važno le sodelovati". Sleherni izmed nas daje denar za tekmovalni šport in športno dejavnost nasploh. Zato večini tudi ni vseeno, kako nekateri uporabljajo naša sredstva. Povedano z drugimi besedami: ne zadovoljujemo se več le z udeležbo' naših predstavnikov v mednarodni tekmovalni areni, temveč si želimo in tudi pričakujemo ustrezne rezultate. Ustrezne temu, kar za šport dajemo, in ustrezne ugledu naše domovine v svetu. Ob vsem tem pa je vsekakor na moč razveseljivo dejstvo, da smo si v ocenah vse bolj enotni. Razveseljivo pravim zato, ker še nedavno temu ni bilo tako, ker smo se še v bližnji preteklosti pošteno pričkali, ali so naši tekmovalci „dobri“ ali „slabi“. Danes vse to ocenjujemo precej bolj zrelo. Na zimskih olim- . pijskih igrah in na letošnjih drugih tekmovanjih v zamejstvu smo dosegli pač toliko oziroma natančno toliko, kolikor v posameznih športih veljamo. V večini primerov veljamo zelo malo, zato so tudi naši uspehi skromni. Ocene so torej realne, resnične, povsem nedvoumne. In prav je, da so takšne, da smo pošteni sami do sebe. Razveseljivo je torej, da so naše ocene zelo enotne in obenem tudi zelo realne. Prav tako pa je tudi spodbudno dejstvo, da smo se ob vsem tem — po dolgih letih neuspehov — končno le nekaj naučili. Vsaj kaže, da smo se. Sporazumeli smo se namreč za „prioriteto“ oziroma za to, kaj vse bomo v prihodnje še podpirali in kaj ne. Domenili smo se za selekcijo športnih panog, saj smo spoznali, da povsod in v vsem ne moremo biti med ddobrimi in najboljšimi. Za to smo premajhni in premalo bogati smo, da bi bili vsestranski tudi v vrhunskem športu. In, če svojih besed ne bomo pojedli, bodo čez leta, morda že po Montrealu, naše ocene nekoliko drugačne od današnjih. Bolj spodbudne, bolj razveseljive. Seveda, če bomo dosledni, če bomo tudi delali tako, kot govorimo .. . Andrej Ulaga SKRB ZA MNOŽIČNO ŠPORTNO REKREACIJO V DONITU Potrebe terjajo svoje V največji medvoški delovni organizaciji se s športom in rekreacijo ak' tivno ukvarja več sto delavcev Med delovnimi kolektivi v ljubljanski občini Šiška sodi medvoški Donit nedvomno med tiste, ki so v zadnjih letih storili veliko na področju športa, rekreacije in letnega oddiha zaposlenih. Izkušnje so doslej že ničkolikokrat dokazale, da se morajo delavci ukvarjati tudi z rekreacijo, in če se kje, se tega v veliki meri zavedajo prav v Donitu. Razveseljivo je, da so organizatorji športne dejavnosti v tej največji delovni organizaciji v Medvodah naleteli že pri svojih prvih načrtih na polno razumevanje tovarniškega sindikata, samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja. Zato so bili že prvi uspehi na tem področju več kot spodbudni. — Na • področju športa in rekreacije smo v zadnjih letih storili veliko, manj pa za letni oddih naših delavcev, saj smo se z možnostmi načrtnega izkoriščanja dopustniških zmogljivosti začeli resneje ukvarjati šele lani, pripoveduje Borut Nastran, referent za šport in rekreacijo v Donitu. — Na kaj bi želeli pri tem posebej opozoriti? - V Donitu smo spoznali, da je vsakodnevna rekreacija našim delavcem nujno potrebna. To so nam pokazale vse študije, ki smo jih v pod- jetju izdelali za področje rekreacije. Prišli smo do zanimivih ugotovitev .. . Delavci, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, so na svojih delovnih mestih bolj prizadevni, njihova storilnost je veliko večja, prav tako pa so tudi bolj zbrani pri svojem delu. V našem podjetju smo se rekreacije resneje lotili pred tremi leti; takšno odlo-čitev^so terjale vedno večje po-# trebe, zato sem lani postal tudi prvi Donitov poklicni referent za šport, rekreacijo in letni oddih. — Če se ozreva za nekaj let nazaj, kakšni so bili začetki organizirane rekreacijske dejavnosti? — Najprej smo se začeli ukvarjati z rekreacijskim kegljanjem; to zvrst rekreacije gojimo še danes. Poleg tega se delavci Donita ukvarjajo še s košarko, smučanjem, rokometom, balinanjem, namiznim tenisom, tenisom, odbojko, streljanjem, šahom, planinarjenjem, nogometom in rokometom. Praktično z vsemi zvrstmi rekreacije, ki so jim dostopne. Največ zaposlenih keglja in smuča. S tema dvema športoma se ukvarja kakih 150 delavcev, ki skoraj ves prosti čas posvečajo tem oblikam rekreacije. To pa ni vse . . . Več kot 300 delavcev redno obiskuje rekreacijske ure Rokometno moštvo Donita je doslej poželo že več uspehov na medvoških športnih igriščih; Seveda pri tem ne kaže prezre.? tudi trim tekmovanj, ki se ji*1 donitovci pridno udeležujej0' — Ob skrbi za množičn0 rekreacijo verjetno ne' p°za^ Ijate tudi na tekmovalni šport- - Na področju te kino v**1 nega športa so člani našega de lovnega kolektiva dosegli v zad njih letih več uspehov; spj°‘ smo na tem področju v obcia Ljubljana-Šiška med najbolj širni. Donit ima že nekaj let naj boljše smučarje. Pred dvema letoma in letos smo osvojili na' slov ekipnih občinskih sindi; kalnih prvakov, med najboljšim! pa smo tudi v mestu. Ustanovil1 smo tovarniški rokometni klub; ki uspešno tekmuje v Ijubljan^1 medobčinski ligi, na pobud0 sindikalne organizacije in d0-lavcev, ki se ukvarjajo z rekrea-tivnim kegljanjem, pa smo usta; novili sindikalni kegljaški klub . . . Kot zanimivost naj omenim, da je v Donitu eden najbolj množičnih rekreacijski*! športov med dopoldanskim1 odmori „balinanje“ s plošč*' cami. S to malce nenavadno zvrstjo balinanja, ki se nekolik0 razlikuje od klasičnega, sm° dosegli, da med odmori danes tekmujejo cele skupine delav; cev, seveda smo prizadevni tud* zunaj delovne organizacije. Tako sodelujemo na športni** igrah Polikema, peteroboju slovenskih železarjev, gumarjev, steklarjev, kovinarjev in kemikov, vsako leto organiziramo športne igre Donita . . • Skratka, podobno kot pri rekreacij* lahko o množičnosti govorim0 tudi na športnem področjti našega dela. — Zakaj pa ste ob tem zanemarjali skrb za letni oddih delavcev? — V precejšnji meri smo za to sami krivi. . . Zganili smo se šele lani, ko smo za naše de' lavce priskrbeli nekaj počit' niških mest v Savudriji in v Selcah pri Crikvenici. Kar sffl° doslej storili na tem področju, je le kaplja v morje potreb, zato bomo v bodoče storili vse, da h* članom našega kolektiva omogočili prijetno, predvsem P3 ceneno le tg vanj e ob morju in v planinah. Če smo uspeli na drugih področjih, sem prepričan, da bomo tudi na tem. I. VIRNlK Predstavnica najboljše ekipe iz mehanične delavnice je prejela pokat... (Foto: M. Novak) NOVA GORICA Bratina najboljši Pred dnevi je imela TOZD Meblo—Harvey svoje smučarsko sindikalno tekmovanje v smuku in veleslalomu v Bohinjski Bistrici. Nastopilo je 15 smučar- jev iz te sorazmerno majhne temeljne organizacije Mebla, ki zaposluje 73 delavcev. Rezultati — veleslalom: 1. Bratina, 2. Brajnik, 3. Terbižan. Smuk: 1. Bratina, 2. Brajnik, 3. Boškin. Skupno: 1. Marjan Bratina, 2. Jože Brajnik, 3. Adrijan Terbižan. RAJMUND KOLENC ULCINJ Novo letoviško mesto V Ulcinju so se začeli dogovarjati, kako uresničevati zamisli o gradnji največjega delavskega letovišča v naši državi. Zgradili naj bi ga na tretjem delu ulcinjske Velike plaže, kjer naj bi na površini 133 ha postavili pravo letoviško mesto z 8.200 turističnimi posteljami. Zaenkrat je znano, da vlada veliko zanimanje za gradnjo takšnih zmogljivosti za dopust delavcev. Zanesljiv kandidat je že skupnost zdravstvenega zavarovanja iz Kosova, ki bo sodelovala pri tej gradnji s 1.260 posteljami za dopust in rekreacijo delavskih otrok iz Kosova. LJUBLJANA Gostinci tekmovali v plavanju Na kopališču „Štern“ Gostinskega podjetja ,3ežigrad"‘ so gostinski delavci Ljubljane tekmovali v plavanju. Posebno zanimivo je bilo plavanje moških ekip v štafetnem plavanju 4 x 50 m. Rezultati: Moški ekipno: 1. Hotel „Tu-rist" Ljubljana 2:11,8, 2. Pivovarna „Union“ (I. ekipa) 2:23,8, 3. Pivovarna „Union" (H. ekipa) 2:55,7, 4. Gostinski šolski center Zagorje 3:04,2, 5. Hotel Jlirija" 3:72,2. Ženske posamezno (sprint na 25 m): 1. Barbara Fine, GŠC Zagorje 19,4, 2. Romana Draksler, GŠC Zagorje 26,5, itd. Moški posamezno (sprint na 25 m): 1. Božo Homan, Hotel Turist 13,9, 2. Stane Mlinarič, Hotel Turist 14,3, 3. Jakob Tauš, Hotel Turist 14,5, 4. Lojze Klopčič, GŠC Zagorje 15,1,5. Adi Hočevar, Pivovarna Union 15,7. MIRKO VAUPOTIČ PREVALJE Lovorika mehanikom! Sindikalna organizacija TOZD Tovarna rezalnega orodja Prevalje je priredila za svoje člane pri Klemenu nad Preva- ljami tekmovanje v veleslalomu. Ob lepem sončnem vremenu se je udeležilo tekmovanja nekaj več kot 40 tekmovalcev in tudi precej gledalcev. Rezultati: Člani starejši od 45 let: 1. Franc Kadiš, 2. Roman Kogel-nik 3. Ivan Novak, itd. Člani od 35 do 45 let: 1. Ivan Pudgar, 2. Adolf Čepelnik, 3. Ivan Ajd itd. Člani od 25 do 35 let: 1. Vlado Sekavčnik, 2. Toni Ram-šeK 3. Emil Ramadanovič, itd. Člani do 25 let: 1. Herman Čepelnik, 2. Franc Kobold, 3. Miran Cokan, itd. Pri članicah je bila najhitrejša Mihaela Čepelnik, druga pa je bila Iva Paradiž. S 95 točkami so v skupni uvrstitvi zmagali smučarji mehanične delavnice, drugi so bili predstavniki uprave in skupnih služb (80), na tretje mesto pa so se uvrstili smučarji pilarne (20). IVAN PUDGAR SARAJEVO Spodbudno sodelovanje V Sarajevu so pred kratki*** podpisali verjetno pri nas edinstven samoupravni sporazum 0 sodelovanju na področju rekreacije in kulture. Sporazum 80 podpisali delovni ljudje ,3osna' lijeka", planinsko društvo „T*e-skavica" in mladinsko kultu*-no-umetniško društvo ,JV° Lola Ribar". V samoupravnem sporazumu „Bosnalijeka“ s p*a; ninskim društvom ,,Treskavica predvidevajo ustanovitev P°‘ družnice planinskega društva v tem kolektivu, popularizacijo planinstva, na izletih pa bodo organizirali športno in medicinsko rekreacijo delavcev „Bosna-1 ijeka". Predvidevajo tudi lete vanje otrok delavcev ,3osnahje" ka“ v planinskem domu in uporabo objektov PD „Treskavica“. ^ZGODOVINE PRVOMAJSKIH PROSLAV NA SLOVENSKEM Prvi maj leta 1890 drugod po Sloveniji ^ Celju so organizirali delavci izlet v Teharje, shoda niso imeli, še celo ^selico jim je oblast prepovedala Franc Rozman bELAVSKI PRAZNIK V REVIRJIH V zasavskih revirjih so v Za-®0l]u rudarji prosili rudniško uPravo za prost dan in so s svo-Prošnjo uspeli. Shoda v Za-g0lju ni bilo, rudarji so šli le z 8°dbo na čelu k maši in nato Praznovali v krogu domačih. .■ ^ Hrastniku in Trbovljah pa e nekoliko drugače, saj je oblast poklicala na pomoč ne-aJ stotnij znanega pešpolka »kranjskih Janezov" za primer, Če bi delavci stavkali. Konec aPrila so namreč začeli postav-Jati zahteve po osemurnem de-avniku in višjih mezdah. Že 29. aPrila so v Trbovljah prijeli ne-ega rudarja, češ da je rudarje hujskal k praznovanju prvega jOaja, še istega dne pa tudi v Hrastniku nekega rudarja, ker je Pretil, da bodo rudarji ustavili delo. V Trstu je bilo precej večjih Podjetij, kjer prvega maja niso delali: tako v ladjedelnici, Lloy-dovem arzenalu, v parnem rrdinu in na večini gradbišč. brez dovoljenja delodajalcev prvega maja niso prišli na delo. Pač pa so dobili prosto popoldne delavci v delavnicah južne železnice v Mariboru, ki so bile obrat z največ zaposlenimi v tem mestu, saj so zaposlovale več kot tisoč delavcev. Prvomajskega shoda pa tudi v Mariboru ni bilo, ampak so šli delavci popoldne na izlet na bližnjo Piramido, ki je bila za mariborske delavce to, kar je Rožnik za ljubljanske. Prvo praznovanje 1. maja je tako postalo pomemben mejnik tudi v slovenskem delavskem gibanju. Štajerski socialni demokrat Resel, ki je kot znan voditelj večkrat agitiral tudi med slovenskimi delavci, je ob 1. maju 1890. leta zapisal tele besede, ki izražajo hotenje tudi našega delavstva: „Nismo zapustili dela iz želje, da bi šli uživat v naravo. Delo ni počivalo zato, da bi se tega veselili. Ne, počivalo je zato, da bi mezdni sužnji vsega sveta in vseh različnih narodnosti pokazali, da so enotni v tem, da hočejo razbiti okove suženjstva, da si hočejo priboriti pravico Navedli bomo značilno izjavo enega od vodilnih slovenskih časnikov tistega časa, Slovenca, glasila slovenske klerikalne stranke. Takole je pisal Slovenec, 25. aprila 1890. „Mi nikakor ne stojimo na strani fabrikantov, kjer se gre za pravice delavstva, vselej odločno zagovarjamo te pravice in zahteve, toda zajedno pa odsvetujemo delavcem, morda da brezuspešno, vse to, kar bi ne koristilo delavstvu, temveč mu le škodilo ... Pisali in delali smo vselej za blaginjo in pro-speh delavstva in slednjemu svetovali naj ne praznuje 1. maja kot delavski praznik, kajti tako „praznovanje“ je osnovano od prevratnih življev, ki bi radi povzročevali izgrede in nemire po načinu francoske revolucije. Odsvetujemo torej takozvano praznovanje delavskega praznika predvsem s krščansko-ka-toliškega stališča, drugič pa s stališča delavskih političnih pravic, tretjič z narodnogospodarskega stališča in četrtič iz prepričanja, da se socialno in delavsko vprašanje tako ne rešuje in tudi rešiti ne da. Slo- ameravani shod delavcev pa jr °blast prepovedala. V Celju so organizirali de avc* izlet v Teharje, shoda nisc imeli in celo veselico, ki so jc °teli imeti zvečer v hoteli Hauss, jhn je oblast prepove ^a. Vendar pa je priprava n: Prvomajsko proslavo celjske elavstvo politično toliko raz jjibala, da so znova ustanovil elavsko izobraževalno društvo ^ Celju je prišlo tudi dc manjših izgredov, in sicer mei rji v Wokaunovem in Kup Jenovern gradbenem podjetju l®r so zidarji namesto ol h mih. zvečer končali delo ž< 0 šestih in nato šli k trem dru ^r* zidarskim podjetnikom ir ušali tamkaj zaposlene de avce prepričati, naj bi tudi sle ll1 njihovemu zgledu. Ker jin 0 ni uspelo, so jih začeli ob tavati s kamenjem. Vmešal; j® žandarmerija in šest de avcev zaprla. Že naslednjeg; ne je bila ta šesterica obsojen: a dva do štiri tedne zapora. Nekaj delavcev je oblast za Prta tudi v Zidanem mostu, ke govora, da hočejo uživati sami plodove svojega dela ter da hočejo uresničiti krasno geslo svoboda, enakost, bratstvo. Prvi maj je zamenjal dotedanje sentimentalno tarnanje in obupno borbo z bojem, ki si je jasno postavil za cilj uresničenje pravic delovnih ljudi. MEŠČANSKE STRANKE SO ODSVETOVALE PRAZNOVANJE Vse drugače so seveda pisali slovenski meščanski listi, ki so se že zavedali, da delavski razred z naraščajočo industrializacijo raste v čedalje bolj pomemben političen dejavnik. Zato se v njihovem pisanju prepleta nasprotovanje praznovanju prvega maja s strahom pred neredi, pa tudi s poskusom, da bi našli z delavstvom skupni jezik — vendar samo v tem, da bi se za delavstvo izboljšale delovne razmere, ne pa da bi dobilo tudi politične pravice. vensko delavstvo mora se po-služiti druzih in boljih sredstev in postavno osiguranih pravic o zboljšanju svojega stanja, nego je občno pohajkovanje. Mi svarimo in opominjamo torej poštene in na slovensko ime ponosno ter zavedno delavstvo pred kakršnimikoli izgredi, koji bi škodovali eksistenci in vzgledu delavcev v sedanjosti in bodočnosti, h koji je poklicano od stvarnika vsega dobrega, a ne po socialnih demokratih." Delavstvo takrat na Slovenskem še ni imelo svojega lista, da bi se lahko razvila časopisna polemika. Prvi poskusi delavskega časnikarstva so po prvih številkah zaradi oblasti ali finančnih težav žalostno končali. Zato pa je delavstvo na 1. maja 1890. leta z zgledom pokazalo, kaj si o vsem tem misli, pa tudi, da je dovolj zrelo, da svoj praznik proslavi dostojanstveno, mirno, brez neredov. Ideja in praznovanje 1. maja so bile odslej redne manifestacije slovenskega delavstva. __jj ilbb____7MI_____ — Tovariš neposredni proizvajalec, spet smo te zalotili, da delaš, na sestanku o dvigu storilnosti te pa ni bilo ... Karikatura A. Novak NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 15. 4. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. 00 r. KI PAR., SUKA«. IN Mdna Liza) OF Popularen Citroenov Mito mai-hna SO&A (STA-NILA V OR' G.ANI1MU •H0LLty Robert SKUPINA OTOKOV V NblJSKEH OCEANU VPEl^AI/ANjt moveca, tovATOR- STVo DomAra tvornica Rublja oPEttM kruh -V - NErt/RZJK, ?0WAT.Se ineMje ST0j.HOL£lajl HEI)rW£tM OVALNA Posoda ODPRT VOZ2ATEŽ7E TOVORE QI9 TALI?. IME lArTlbtR.0 V«UoDMlW.V feENO- i&VAMJt JEKLEN PREDAL V &ANSNI Biasajn! ▼ Lerouifct PRI KOPRU V LATI Ml tl ^OTotfJlCA Drine Mointo 061A&LO 2AROICO Mongolski Poglavar Rlifcvo HRA&AM T>7A1IC SESTAVIL' H.N. MAJHNA EVA NlW.OLAD kOPEfcUlK umelsko PRlUANIŠlE &RŠKJ Polotok OLIMPIJSKE l£,R£ VKSUidbfcJ)- NlkVSTVEUU DCtt.PtRNM ŽIVAL ' PRITOK REMA V ŠVltl ALAfcNO 0R0Z3E K0CJM& HEPR0FESI- ONAIEC, Ljubitelj Koralni MVOTDČji TUAMOTO DELČEK NtSNASt- NAJTEŽJA LAMOAlt. tHSEIPUNA ITEK.1 MOŠTVO OR&ftN SLUHA zvarjeno mesto UAJKCVOjM RlEA,VRSTA OSTRIŽA- eora hw> Ko&ARIOOM ZNAMKA SMUČARSKIM VEH MESTO V ZAAODNI NiaEnni NIZKO ao^L «eweUN)t IGSLM-lžA VJ6ST ŽEN IME !zetkln] OKOP LELTEiNA NINO, RjOblc NtRO()EN ČLOiiFK ŠTETAN Kuhar MA^NtTtaL CAHE OČKA.MEK bOKAČrt OfcUVA LO iADRue,A v stivr.1 ILUHol RINA ŠPANSKO ŽEN.IME (.TAAloJ DEV.LICA a PLMA ML-iCErG’ 01.ZAIMEK IpEVH ZiRt-H ► LAHKO HLAPLJIVA TEKOČI NA ZA DMA MO TELESNA ftiŠKODBA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠENJE ŠTEVILKE MURSKA SOBOTA, AMERIKANI-ZEM, REPAR, STRMINA, ARES, ANE, LEGA, EVA, LIZA, VAZA, IM, ENERGETIK, ZI, CANNES, LAPIS, TORTA, OJE, CA, MARCIPAN, METLA, AMOR, AMIENS, NAMA, REVA, LAN, VIR, INN, AMERIKA, ATOM, KAMELAR, NASAD, ROKADA, IRTIŠ, OCl, OT. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada. 200 din: Marta Planinšek, Kor-pele 7, Šmarje pri Jelšah; 2. nagrada, 150 din: Boris Debelak, Krmelj 30. Krmelj; 3. nagrada, 100 din: Anica Pravdič, Štefana Kovača 17, Murska Sobota. Nagrade bomo poslali po pošti. Meteorske usedline iz odtočnih jaškov čistijo že z vakuumskimi sesalniki, kar pomeni skorajda neprimerljiv prihranek časa v primerjavi z ročnim čiščenjem. Pred dnevi sem obiskal delavce Komunalnega podjetja kanalizacija Ljubljana, in to tiste pri vzdrževanju. Tudi v kanalih sem bil in ... Če bi se še enkrat odločal za izbiro poklica, kanalar prav gotovo ne bi želel biti, in to iz dveh razlogov. Prvič sem previsoke rasti, tisti pa, ki hodij'o v kanale, morajo tudi v cevi, ki so visoke tudi samo 70 centimetrov. Ne, zame to ne bi bilo. Pa še drug razlog je: neznosen smrad po vsem tistem, kar se pretaka po kanalih. Morda, pravim, morda bi se ga sčasoma privadil, toda tokrat sem ga na srečo „okušal“ s praznim želodcem in to le zelo kratek čas. Kaj pa tisti, ki tako delajo osem ur na dan? Ne vem. Morda so se ga privadili. V razgovoru z ljudmi, ki de- lajo v kanalih, in tistimi, ki to delo vodijo, sem zvedel pravzaprav presenetljive podatke: da ima Ljubljana 460 kilometrov javnih kanalov, 9 črpališč in 7 čistilnih naprav, pa še to, daje na področju mesta Ljubljane 23 tisoč požiralnikov, 34 tisoč peskolovov in da za vse to skrbi le 30 ljudi. Pa še to me je presenetilo: v Ljubljanico, ki teče skozi Ljubljano, se ne steka več noben kanal. Vse, kar Ljubljančani spustimo v kanalizacijo, „po-žre“ voda šele tam nekje pri Zalogu. In še to v „super“ očiščeni obliki. „V zadnjih petih letih smo v Ljubljanici," so mi povedali pri Kanalizaciji, zopet zasledili celo postrvi. V to našo reko se sedaj stekajo le meteorne vode. Tisto, kar onesnažuje vodo, prihaja v reko predvsem pred mestom, iz usnjame na Vrhniki. Tudi podgan, ki so že tradicionalne prebivalke kanalov, skorajda ni več. Z deratizacijo smo zmanjšali njihovo število za 80 odstotkov." Kljub temu pa je vzdrževanje kanalov naporno delo. Pod zemljo in v dokaj neprimernih razmerah. Ljudje neradi poprimejo za to delo. Zato je tudi v komunalnem podjetju Kanalizacija fluktuacija zelo velika, saj poleg rednega čiščenja kanalov, ki ga opravljajo vsakih pet let -včasih pa tudi dvakrat letno — čistijo odtočne kanale po posebnih naročilih. Kljub mehanizaciji, ki jo podjetje ima, opravljajo delavci še veliko dela ročno. Pri Kanalizaciji so zaposleni predvsem delavci iz drugih republik. Prebivajo v dobro ureje- nem samskem domu podjetja. Težava pa je v tem, da še ni urejen status poklica kanalar pa tudi izobraževanje zanj. Gospodarska zbornica Slovenije pri tem še ni storila vsega, kar bi morala. Prav tako pa tudi zahteva po beneficiranem delovnem stažu teh delavcev še ni priznana, čeprav je znano, da delavci v kanalu zdržijo predvsem zaradi težkih delovnih razmer in možnosti okužbe le pet do deset let. Zaslužki delavcev kanalizacije na prvi pogled res niso slabi. Tam nekje blizu 6.000 dinarjev se gibljejo. Vendar je v tem zaslužku všteto tudi dežurstvo, ko morajo biti na voljo ob vsakem času in še posebej v najslabšem vremenu. A. AGNIČ Sedem čistilnih naprav oskrbujejo delavci ljubljanske Kanalizacjl®-V teh napravah najprej ločijo trdne snovi potem pa še biolo* očistijo odpadno vodo organskih snovi. Posebne bakterije, ki J1j' .gojijo" v teh čistilnih napravah, in sistem, ki obogati odpadn vodo s kisikom, še povečuje aktivnost teh bakterij. Voda, ki se takih čistilnih naprav izteka v Ljubljanico ali Savo, ni več nevarn® za življenje v reki. Jože Magič skrbi, da vse tisto, kar Semso in Asim pripeljeta do jaška, potegne ven z vedrom in odloži v prikolico. ► Za uspešnejše poslovanje in ne nazadnje večjo učinkovitost skrbijo radijski sprejemniki in oddajniki, ki jih imajo pri fena-lizaciji več kot 60. Vsak trenutek lahko pokličejo vsako ekipo. Tako jih lahko usmerjajo na nove naloge in ugotavljajo, kaj trenutno delajo. ► Šemso Salkič in Asim Smajič sta tisti dan delala pri čiščenju kanala. To je glavni odtočni kanal. Delo v njem niti ni tako naporno. Lahko sta zravnana. Imata voziček, kamor odlagata usedline ... HUMORESKA SPOŠTOVANI REMITENT! Oglašam se vam kot trasat v zvezi s plačilom parcele in vam pošiljam indosirano menico, saj sami veste, da so ukinjeni poboti in kompenzacije kakor tudi asignacije in cesije. Hotel sem vam poslati menico (vem, da mora biti opremljena z imenom remitenta, s podpisom trasantanta in podobno), pa ne vem, ali bo ta znesek pri vas za repro-material oziroma za investicijo. Tudi na bariran ček nisem pozabil pa so pri SDK odločno protestirali. Saj veste, če se ček zgubi, sledi postopek za amortizacijo. Kaj? Menico?! Mislite menično golico? Pustiva to samo za primer: kot transant sem pozval trasata, naj vam kot I mojemu remitentu (pustiva akceptanta, avalista, indosanta, domicilijat in domicilijanta pa seveda avale!). Žal je bile menica polna indosamentov, zato sem predložil alonžo. Namenoma sem pustil diskont ali eskont, saj vas ne bom več moril. Pr osim vas le, da ne sprožite regresne tožbe in upoštevate splošne uzance, ker sem za vas otvoril akreditiv na obrazcu 73. Za to upniško razmerje vam ponujam instrument -garancijo. Sanacija ne pride v poštev. Treba bo pa vsekakor podaljšati valuto in izvršiti diskontni obračun. Lep pozdrav - vaš vdani trasat SREČKO LOGAR Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SE- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubi)® CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra1942. VER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št-50 leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova uli- 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročnin j urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, ca 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovi MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.