ANALIZA 
O IZVAJANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH 
SKUPNOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
UVOD
Ustava SRS v svojem 53. členu govori o ustanavljanju SIS z namenom, da bi prek njih delovni ljudje neposredno ali prek svo-jih samoupraviiih organizacij in skupnosti zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in iuterese ter s temi potiebami iri interesi usklajevali delo na področju, za katero so ustanovljene.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v med-sebojnih razmerjih v posameznih SIS urejajo USTAVA, ZAKONI in samoupravni sporazu-mi o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti.
Z zakonom o oblikovanju in volitvah de-legacij ter delegiranju delegatov y skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitične skupnosti — sprejetim 14. novembra 1974 — na podlagi 175. člena usta-ve SRS — smo v občini Šiška izvedli volitve 1974, skupščine pa so bile oblikovane:
1.  SIS za izobraževanje in vzgojo 26. de-cembra 1974.
2.  SIS za raziskovalno dejavnost 3. marca 1975.
3.  SIS za kulturo 24. decembra 1974.
.     4. SIS za zdravstvo 25. decembra 1974.
5. SIS za socialno varstvo 14. maja 1975 in s to skupnostjo povezane SIS:
a) za socialno skrbstvo 4. februarja 1975; ..»     b) za otroško varstvo 23. decembra 1974;
c)  za pokojninsko-invalidsko zavarovanje kot konferenca delegatov 25. decembra 1974;
č) za zaposlovanje kot konferenca SIS Ljubljane 20. marca 1975;
d)  stanovanjska skupnost po zakonu, spre-jetem že 28. februarja 1974 — 6. novembra 1974.
64. člen ustave opredeljuje tudi delovanje samoupravne mteresne telesnokulturne skup-nosti, ki je bila kot začasna TTKS ustanov-Ijena v občini Šiška že 23. novembra 1973 in kot stalna SITKS 26. decembra 1974 na pod-lagi. zakona o telesnokulturnih skupnostih, sprejetega 31. maja 1973.
Vsi SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O USTANOVITVI SIS, sprejeti na ustanovnih skupščinah, so bili abjavljeni v posebni pri-logi JAVNE TRIBUNE konec maja 1975. V posameznih členih teh sporazumov: je oprede-ljeao delovno področje posamezne SIS, orga-nizacija skupnosti oz. sestav skupščin idr. Ker želimo oceniti delovanje splošnih dele-gracij SIS in skupščin teh skupnosti, je prav, da se najprej poglobimo v njihov delegatski sestav.
DELEGATSKI SISTEM SIS splošnih dele-gsiclj predstavlja: « področja gospodarstva 106 delegacij TOZD in 55 delegacij TOZD z maiaj kot 30 zaposlenimi, ki se povezujejo v 30 konferenc delegacij, s področja negospo-darstva 27 delegacij TOZD in 29 TOZD z manj kot 30 zaposlenimi, ki tvorijo 7 konfe-renc delegacij in 21 delagacij krajevnih skup-nosti. Splošne delegacije v TOZD ali krajev-Bib. skupnostih morajo imeti po 11. členu zakona o oblikovanju in volitvah delegacij v SIS najmanj 10 delegatov.
Tako zastopa in predstavlja delovne ljudi in občane v skupščinah SIS 2.005 delegatov: 1.634 iz TOZD in 361 iz krajevnih skupnosti.
Sestav delegatskih sknpščin SIS pa je na-slednji:
1.  Izobraževalna skupnost: zbor uporabni-kov 58 delegatov (37 iz TOZD in 21 iz kra-jevnih  skupnosti);  zbor  izvajalcev  28   dele-gatov.
2.  Raziskovalna   skupnost:   skupščina   je enodomna — samo zbor uporabnikov: 37 iz TOZD in 21 iz krajevnih skupnosti.
3.  Kulturna   skupnost:   zbor   uporabnikor 58 delegatov (37 iz TOZD in 21 iz krajevnih skupnosti); zbor izvajalcev 18 delegatov.
4.  Zdravstvena  skupnost:   zbor  uporabni-kov 18  delegatov  (37 + 21);  zbor  izvajalcev 19 delegatov.
5.  Skupnost socialuega varstva: 30 delegat-skih mest in sicer po 6 iz vsake SIS, ki je povezana v to skupnost in to po 3 delegate zbora uporabnikov in po 3 iz zbora izvajalr-cev   dvodomnih   skupščin;   skupnosti,   ki   so enodomne, pošiljajo samo 3 delegate v zbor uporabnikov.
Skupščina socialnega varstva je torej tudi dvodoinna.
6.  Socialno skrbstvo: skupščina ima 46 de-legatskili  mest:   zbor  uporabnikov   tvori  36 delegatov krajevnih skupnosti, zbor izvajal-cev 10 delegatov in sicer 5 iz družbenih orga-nizacij  in društev, ki delujejo na področju socialnega skrbstva (RK 2, društvo upokojen-cev, ZB, društvo invalidov po  1  in 5 iz de-loraih    organizacij    s    področja    socialnega skrbstva.
7.  Otroško varstvo:  zbor uporabnikov 58 delegatov (57 + 21); zbor izvajalcev 22 dele-gatov (11 iz VVZ, po 1 delegat ZPM, RK, ta-borniki, 7 iz OŠ in vzgojne posvetovalnice.
8.  Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je konferenca in to enodomna 55 delegatov (iz TOZD 32  in iz  krajevnih  skupnosti  23, druge  organizacije  in društva v konferenci nimajo delegatov).
9.  Zaposlovanje kot  občinska konferenca skupnosti Ljubljana ima v občini enodomno (samo uporabniki) skupščino, ki jo sestavlja 37 delegatov TOZD in 21 delegatov krajevnih skupnosti.
10.  Stanovanjska skupnost: skupščina šte-je   83   delegatov   in   sicer:   33   delegatov   iz TOZD  (gospodarstvo in negospodarstvo); 45 krajevne skupnosti in zbor stanovalcev; 2 ob-činski sindikalni svet; 3 (po enega delegata upokojenci, ZB in zbor vlagateljev).
11.  Telesnokulturna sknpnost ima druga-čen sestav kot ostale skupščine in sicer: 35 konferenc delegacij TOZD — 216 delegatov; 21 delegacij krajev>nih skupnosti — 357 dele-gatov;  13 konferenc delegacij  izvajalcev — 84 delegatov;   skupščino  pa  sestavljajo:  58 delegatov uporabnikov  (37 + 21);  18 delega-tov izvajalcev (klubi, ŠŠD, društva, VVZ).
DELOSKUPŠČIN IN IZVRŠNIH ODBOROV
Skupščine SIS so imele v času svojega ob-stoja do jeseni 1976 naslednje število zase-dainj:
1.  Izobraževanje                   :         fe    6
2.  Raziskovalna          :     '               -      2
3.  Kulturna                .                      *     4
4.  Zdravstvena                    ,         .*   10 (ena neskl.)
5.  Socialno varstvo                         >  . 5
6.  Socialno skrbstvo                       ¦• ¦  8
7.  Otroško varstro                         *     7
8.  Pokojninsko in invalidsko               8
9.  Zaposlovanje                                   2
10.  Stanovanjska                6 + 1 izredna
11.  Telesna kultura                              6
Povprečna prisotnost delegatov na zaseda-njih je bila od 60 do 80-odstotna. Dnevni redi zasedanj imajo povprečno od 8 do 15 točk, tako je npr. skupščina otroškega var-stva dvakrat prekinila delo in ga "nadaljevala čez nekaj dni.
V  zvezi z delom skupščin SIS je treba po-udariti, da so materiali, ki jih dobirajo dele-gati  k  posameznim  točkam  dnevnega  reda, obsežni  ali  celo   zelo   obsežni   in   razlagalci posameznih točk porabijo samo za podajanje uvoda in razlago gradiva precej časa.
V   razpravo   se  na  skupščinali   pdgosteje vključujejo   delegati   zbora   izvajalcev,   od tiporabnikov   pa   več   delegatov   krajevnih skupnosti kot TOZD, kar velja za večino SIS. SIS   pokojninskega   in  invalidskega  zavaro-
vanja pa ugotavlja, da so razprave živahne in se vanje vključuje skoraj polorica dele-gatov.
Pismene pripombe, mnenja in. predlogi delegacij in konferenc delegacij niso prereč številne, kar kaže na to, da se delegacije in konference delegacij niso uspele dodobra se-znaniti z gradivom, ker je preobširno (mnogo točk), preobsežno, premalo konkretno glede na relativno slabše poznavanje (zlasti dele-gatov uporabnikov) posamezne problematike določenega področja SIS, saj gre pogosto (npr. pri zdravstvu) za dokaj komplicirane stro-kovne in organizacijske zadeve. Zlasti je pre-skromna razprava delegatov nerazumljiva ob točkah, ki pomenijo finančno obremenitev delovnih organizacij in delovnih Ijudi, na drugi strani ob razpravah o programih, ki jih ponudijo izvajalci in pomenijo boljše ali slabše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejav-nosti, ki so vse po vrsti izrednega pomena tako za posameznike kot celotno skupnost (npr. izobraževanje, zdravstveno in soeialno varstvo) v vseh vidikih skrbi za človeka od najmanjšega do najstarejšega, vključujoč razreševanje stanovanjske problematike, kul-ture, telesne kulturc.
Izvršni odbori posameznih skupščin na svojih sejah, za katere skoraj v vseh prime-rih velja, da so pogosto komaj sklepčne, raz-pravljajo o gradivu za seje skupščin, zavze-inajo h gradivu določena sfališča in pred-vidijo možne sklepe. Zelo redko prejmejo izvršni odbori pismona stališča in pripombe delegacij in konferenc delegacij dovolj zgo-daj, da bi jih lahko upoštevale za predvideni potek zasedanja skupščine in vinaprej pri-pravile ustrezne sklepe.
Delo izvršnih odboror vseh občinskih SIS je izredno oteženo, saj nimajo ustreznih strokovnih služb in razen socialnega skrbstva nima nobena skupnost lastnega tajnika, vsaj ne za ves čas obstoja: posle tajnikov oprav-ljajo za otroško varstvo, izabraževanje in kulturo delavci oddelka za družbene službe uprave občinske skupščine, dejansko formi-rano strokovno službo imata samo SIS za telesno kulturo in stanovanjska skupnost. Ostale SIS pa so odvisne od strokovnih služb mesta (izobraževalna, otroško varstvo, kul-tura), ostale pa od regijskih ali republiških strokovnih služb.
Tako stanje ima določene negativne po-sledice:
—  Gradivo, ki je  predmet  razprave  po-sameznih zasedanj skupščin oz. pred tem o njem  razpravljajo  v  delegacijah  in konfe-rencah delegacij, ne izhaja dovolj iz stanja in  potreb  oz.  problematike  občinske   skup-jiosti  posameznih SIS,  ampak je  v dobršni meri   povzetek   splošnega   stanja   v   mestu, regiji ali republiki in se konkretna občinska problematika v njera izgubi ali pa vsaj za-megli, in je delegati ne morejo prav spoznati, oceniti in se odločiti za najustreznejše   re-šitve.
—  Finančni   načrti   in   delovni   prograrai nastajajo namesto v temeljnih, to je občin-skih SIS, na višjih nivojih, čeprav po dogo-vorjeni metodologiji in upoštevaje dogovor-jeno solidarnost in vzajemnost. Tako spreje-majo le-te izvajalci in uporabniki dokaj pa-sivno z mnenjem, da ne morejo nanje vpli-vati, ker je tako in tako že vse dogovorjeno, usklajeno in podprto s stališči različnih ko-ordinacij na mestnem, regijskem ali republi-škem nivoju.
—  Slabi se interes delegatov in delovnih ljudi, da bi se aktivneje vključevali v raz-prave,  ki   naj   dovedejo   do   optimalno   naj-ustreznejših rešitev za izboljšanje stanja na posameznih  družbenih  področjih,  ki  bi  po-menile boljše zadovoljevanje potreb  delov-nih ljudi in občanov. To pa je bil osnovni namen organiziranja SIS in je kot tak tudi opredeljen v členih 53 do 65 USTAVE SRS.
DELOVANJE DELEGACIJ IN KONFERENC DELEGACIJ
Da bi lahko po dveh letih delovanja de-legatskega sistema SIS analizirali uspešnost pa tudi pomanjkljivosti v delovanju tega dela skupščinskega sistema, smo prosili dele-gacije v TOZD in krajevnih skupnostih ter konference delegacij za odgovore, ki naj slu-žijo bolj poglobljenim razmišljanjem, kaj bi veljalo storiti (opustiti, spremeniti ali uvesti), da bi dali delovnim ljudem in občanom prek dela njjhovih izvoljenih delegatov možnost, da resnično vplivajo na ustrezen kvalitativni razvoj družbenih dejavnosti, ki pomenijo za-dovoljevanje osnovnih in pomembnih potreb vseh članov naše družbene skupnosti.
V zvezi z delom delegacij, še zlasti pa konferenc delegacij, se kažejo naslednje te-žave, delegacije pa dajejo konkretne pred-loge in mnenja:
—  število  delegatov  se  je  zmanjšalo  za-radi tega, ker so zamenjali delovno organi-zacijo ali so se preselili v druge krajevne skupnosti;
—  pretežno število delegacij meni, da je 10   delegatov   v   delegacijah   TOZD   dovolj, če bi bili vsi delegati aktivni. Le nekatere meni.jo, da bi bilo  delo ustreznejše ob več-jem številu delegatov.
Delegacije krajevnih skupnosti štejejo od 10 do 25 delegatov (35 v krajevnih skupno-stih Komandant Stane) in vse so odgovorile, da se jim zdi število primerno;
—  delegacije se sestajajo vedno, ko prej-mejo  gradivo  za  zasedanje  skupščine  neke SIS.  V  zvezi  s  tem prav  vse  zaktevajo  in predlagajo, naj bi v občinskem merilu usta-novili sekretariat, ki bo povezoval delo vseh SIS, da bodo prihajala gradiva vsaj večine sorodnih SIS, (npr. področja socialnega var-stva) hkrati. Zlasti delegacije v TOZD imajo velike   težave   s   pogostimi   sklici   delegacij, predvsem pa zborov delovnih ljudi;
—  večina delegacij TOZD ima okrog 80-odstotno  udeležbo   delegatov na  sejah,  red-kejše imajo udeležbo okrog 60%; delegacije krajevnih skupnosti beležijo okrog 60 % ude-ležbo;
—  seje   delegacij  sklicujejo  praviloma 3 do 7 dni pred sejo skupščine;
—  večina   delegacij   meni,   da  prejemajo gradivo za seje pravočasno, vendar, kot je navedeno že zgoraj, prihajajo le redko gra-diva dveh ali treh SIS likiati;
—  glede števila izvodov gradiva sporočajo delegacije,  da  ne  prejemajo toliko izvodov kot je članov delegacije, ampak najčešče le po en izvod za vodjo delegacije ali po dva izvoda. Nekatere SIS pošiljajo gradivo vsem delegatom    (npr.    SIS    izobraževanja,    OV, zdravstva in stanovanjske).
Delegacifa VIATOR navaja: »Občinske SIS dostavljajo gradivo z zamudo (neredno), ponavadi prepozno in samo v enem izvodu, tako da je težko pravočasno sklicati sejo delegacij in konference delegacij.« Predla-gajo, naj bi gradivo za seje dostavili do 5. v mesecu, seje skupščin pa naj bodo po 20. v mesecu. Tako bi zagotovili dovolj časa za razpravo in pblikovanje sklepov.
Podobne predloge in stališča je dala vrsta drugih delegacij TOZD in krajevnih skup-nosti;
—  na  vprašanje,  koga  vabijo   delegacije na svoje seje poleg delegatov, večina navaja-jo predstavnike samoupravnih organov, neka-tere pa tudi predstavnike družbenopolitičnili organizacij  v  TOZD,  zelo  redko  pa  vabijo tudi delegate za zbor združenega dela, kar bi bila  primerna praksa,  zlasti  takrat,  kadar gre   za   razpravo   o  fiaančnili  obremenitvah delovnili   organizacij   in   delovnih   ljudi   v TOZD.   Delegacije   krajevnih   skupnosti   pa vabijo   predstavnike   družbenopolitičnih   or-ganizacij in vodstva krajevnih skupnosti, ki se vabilu odzivajo;
—  glede primernosti gradiva za seje meni pretežna večina delegacij, da so preol)sežna, čeprav večina dovolj in razumljivo razložena, nekatere pa menijo, da so preskromno raz-ložena (npr. kultura). Mnoge delegacije pa so
dodale, da bi zadoščal po en ali dva izvoda kompletnega gradiva, vsem delegatom pa le kratki povzetki vsebine posameznih točk dnevinega reda. Iz mnagih mnenj delegacij razbercmo — in o tem so na sejah skupščin dajali konkretne predloge tudi delegati — da bi morala gradiva alternativno nakazovati posamezne rešitve in posledice takih ali dru-gačnih rešitev za razvoj posamezne družbeiie dejavnosti glede na zadovoljevanje potreb in želja uporabnikov teh uslug;
—  prostorske možnosti  za delo   ima pri-bližno polovica delegacij ugodne, druga po-lovica pa samo zasilne. Slabše pogoje imajo konference delegacij, ki izjavljajo, da imajo samo zasilne prostore ali celo nobenih in go-stujejo zdaj tu, zdaj tam. V krajevnih skup-nostih so prostorske razmere za delo delega-cij v glavnem ugodne;
—  administrativne  posle  v  večjih TOZD opravlja    za    delegacijo    strokovne    službe TOZD, v manjših pa se s tem ukvarjajo kar vodje sami, kar jim povzroča dokajšnje te-žave in veliko izgubo časa. V krajevnih skup-nostih opravlja to tajnik krajevne skupnosti oziroma ustrezni administrativni delavec;
—  poslovnika za delo nima nobena dele-gacija  niti  konferenca  delegacije.  V  samo-upravnih  aktih  delovnih  organizacij  pa  so položaj   delegacije  in  pravice  ter  dolžnosti delegatov opredeljene;
—  udeležba delegatov na sejah konferenc delegacij   je   povprečno   od   najmanj   40 % (DONIT Medvode) do 70—80% v pretežnem številu konferenc, samo konferenci EMONA
—  TOZD poljedelstvo in Pivovarna Union se pohvalita   z   90 %   udeležbo,   enako   ISKRA IEZE. Zaskrbljujoče nizek odstotek udeležbe pa je npr. v konferenci Litostroj  — TOZD polizdelki — komaj 30 %, enako v splošnih službah Litostroj. Tovarna Rašica pa sporoča, da še nimajo oblikovanih delegacij po TOZD, ampak je le ena skupna,  zato  tudi  nimajo oblikovane konference. V Slovenija avtu so imeli 3 (od 6) nesklepčne seje;
—  sklici sej konferenc delegacij so 3 do 7 dni pred sejo oz. — kot dodajajo nekatere
—  odvisno od pravočasne ali kasne dostave materiala  delegacijam  in  konferencam.  Ve-čina  meni,  da  je  časa  za  dobro  predelavo gradiva in sprejemanje stališč premalo;
—  konference oblikujejo stališča na osno-vi ustno podanili poročil delegatov posamez-nih delegacij. Premalo delegacij pošlje svoja stališča pismeno, časa za usklajevanje različ-nih mnenj delegacij je  premalo. Na osnovi razprave oblikujejo stališča ob relativno pre-malem  poznavanju  vseh  dejstev,  ki  bi  jih bilo pri presoji treba upoštevati;
—  nekatere   konference  so  določile  stal-nega delegata, ki se udeležuje sej skupščin posameznih SIS, ker menijo, da je tako naj-bolje, ker lažje kontinuirano spremlja delo posamezne SIS in lahko najuspešneje zastopa interese delovnih ljudi. Večina konferenc po-šilja delegate po vrstnem redu, vsakič dru-gega, ali pa tistega, za katerega menijo, da bolje pozna določeno družbeno področje. Po-gosto je to delegat zbora uporabnikov, ki pa je po svojem osnovnem poklicu iz vrst izva-jalcev ali je to bil v preteklosti.
V glavnem lahko iz izpolnjenih vprašal-nikov konfeienc razberemo, da njihovo delo ni v skladu z nalogami konferenc, ki naj na osnovi razprav v delegacijah usklajujejo sta-lišča, bolj poglobljeno razpravljajo o vsebini točk dnevnega reda in oblikujejo konkretne sklepe o tem, kako naj bi določene zadeve razreševali, da bodo v kar največji meri za-dovoljene želje in potrebe vseh delovaih ljudi.
Koaference imajo enake težave s časovno različnim sprejemanjem gradiv in vse po vrsti izražajo mnenje, da bi morali delegati dobivati namesto vsebinsko preobširnih ma-terialov le ustrezne obrazložitve in nakazane prednosti oz. slabosti takih ali drugačnih re-šitev za dober razvoj določene družbene de-javnosti.
Ob sedanjem načinu dela konference sicer opravljajo svoje naloge, vendar njihova pri-zadevanja nimajo dovolj velikega rezultata.
NEKAJ UGOTOVITEV
IN PREDLOGOV ZA BOLJŠE
DELOVANJE DELEGATSKEGA
SISTEMA SIS
Iz odgovorov, ki smo jih lahko razbrali iz vprašalnikov delegacij in konferenc dele-gacij ter iz poročil o delovanju posameznih SIS, ki so jih sestavili izvršni odbori posa-meznih skupnosti, izhaja vrsta vprašanj in problemov, ki kažejo, da delegatski odnosi v splošnih delegacijah in posameznih SIS še niso uveljavljeni do take mere, kot so za-pisani v ustavi, zakonih in samoupravnih sporazumih in jih je treba temeljito preučiti vsaj z vsemi vodji delegacij in konferenc delegacij (splošnih) in prek njih z vsemi delegati, prav tako pa z vodstvi samouprav-nih organov v TOZD in družbenopolitičnimi organizacijami -v TOZD, z vodstvi in druž-benopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih kot y delegatski skupščini in še zlasti v družbenopolitičnih organizacijah občine.
Navajamo nekaj najočitnejših problemov in morebitnih rešitev, o katerih je treba res-no razmisliti in sprejeti stališča:
1.  Ob volitvah v splošne delegacije marsi-kje izbor delegatov ni bil povsem ustrezen. Volitve  v te  delegacije  so  sledile  volitTam v temeljne delegacije po devetih mesecih de-lovanja  novega  skupščinskega  delegatskega sistema, kateremu  so  v  teh  prvih  mesecih samoupravni   in   družbenopolitioni   organi   v TOZD in krajevnih skupnostih posvečali vso pozornost in se trudili, da bi ga čim dosled-neje utrdili.
2.  Ob volitvah v splošne delegacije njihov status in delovno področje niso bili povsem dobro opredeljeni. Samoupravna organizira-nost na področju družbenih dejavnosti pa je zahtevala izredno skrbno politično pripravo. Ob   uveljavljanju   delegatskega   sistema   te-meljnih delegaci)  pa niti na občinskem ni-voju,  niti v delovnih organizacijah in kra-jevnih skupnostih nismo uspeli, da bi se do-volj poglobili v iskanje najprimernejših ka-drov za delegacije SIS. Tako je obvladovalo mnenje, da bodo tudi kot delegati uporabni-kov boljše delovali ljudje, ki se tako ali dru-gače   razumejo  na  določena  družbena  pod-ročja — pa je prišlo do  tega, da je  (zlasti v   krajevnih   skupnostih)   v   zborih   uporab-nikov  precejšnje  število  dejanskih   izvajal-cev, ali pa so po osnovnem poklicu  iz teli struktur.   S  tem  pa  je   odtegnjen   dejanski interes  in  odločanje neposrednih  uporabni-kov.
3.  Splošne delegacije le  redko sklicujejo zbore delovnih Ijudi in občanov, da bi z njimi razpravljali o položaju in vsebini posameznih družbenih   de|avnosti,   o   programih,   ki   jih ponudijo izvajalci in pomenijo določen način in obseg zadovoljevanja potreb delovnih lju-di in občanov. Zlasti delovni Ijudje premalo poznajo način financiranja posameznih druž-benih dejavnosti, ki pomenijo direktno ma-terialno obveznost delovnih Ijudi za usluge, ki  jim jili nudijo  te službe   (izobraževanje, raziskovanje,   zdravstveno   varstvo,   kultura ter telesna kultura in vse vrste socialne var-nosti).
4.  Delegati, vodje delegacij in konferenc so vse preveč osamljeni in se morajo v svo-jem odgovornem delu znajti  sami. Premalo smo jim nudili izobraževanja, osveščanja in občasnih razprav o pomembnih gradirih, da bi lahko bolj uspešno opravljali svoje delo.
5.  Temeljne in splošne delegacije v TOZD in   krajevnih   skupaostih   so   preveč   ločene druge od drugih. Ob najpomembnejših vpra-šaajih bi se morale srečati na skupnih sejah, potem ko so se ene in druge že seznanile z določeno   problematiko   in   zavzele   stališča, sprejele predloge in sklepe, da bi jih uskla-dili oziroma dodobra preučili vse posledice takih ali  drugačnih  odločitev za zadovolje-vanje   potreb   delovnih   Ijudi   na   področju družbenih dejavnosti.
6.  Ker občinske SIS v Ljabljani praviloma nimajo strokovnih služb — kako je to ure-jeno v Šiški, smo že naredli — ampak so te strokovne službe (vsaj nekatere) organizira-ne skupno za vse Ijubljanske občine, imajo delegati zelo malo vpliva na delo teh služb. Predsedniki  izvršnih odborov občinskih SIS
se sicer sestajajo, vendar od mestnih izvrš-nih odborov posameznih skupščin prejemajo bolj informacije, razlago o že izdelanih gra-divih. UsklajeTanja do »baze< še ni. Treba je dobiti od mestnih izvršnih odborov posa-meznih SIS odgovor, kolikokrat je sploh pri-šlo do usklajevanja potem, ko so o posamez-nih vprašanjih že razpravljali v delegacijah občinskih skupnosti, pa so bila oblikovana drugačna mnenja in stališča kot so jih po-nudile strokovne službe.
V tem smislu prav gotovo nismo dosegli načel delegatskih razmerij in odnosov. Če-prav je nujno, da se sporazumevamo na raz-ličnih ravneh, da se dogovarjamo o enotnih osnovah politike razvoja posameznih druž-benili dejavnosti skladno z gospodarskimi oz. finančnimi možnostmi družbe, bi vendar mo-rali vztrajati na v ustavi in zakonih zapisa-nem dogovoru o izvirnih pravicah in dolž-nostih v menjavi dela. Stanje ob sprejemanjn stopenj za skupno porabo za leto 1975 in 1976 je nazorno pokazalo, kako odrejamo siedstva najprej za izvajanje programov višjih SIS, za izvajanje programov občinskih skupnosti, zlasti v Ljubljani, pa smo že ob sprejetju stopenj ugotavljali, v čem vse programov ne bodo mogli realizirati. Vprašanje vzajemno-sti in solidarnosti ni dovolj temeljito razre-šeno. Tako smo bili priče, da so prihajale nekatere SIS v drugem polletju 1976 do hudih finančnih problemov, ki jih zlasti v občin-skem merilu ni bilo mogoče razrešiti, saj so bila vsa sredstva za skupne programe re-publike in mesta ter za vzajemnost in soli-darnost sproti nakazana določcnim korist-nikom. V tem je najbrž tudi treba iskati vzrok, da nismo storili dovolj za realizacijo sprejetih programov stabilizacije in racional-ne uporabe sredstev. Delegati — zlasti izva-jalci — ob tem, ko delovnim kolektivom ne morejo razložiti, kje ležijo vzroki za težave y financiranju programov, težko vzpodbudijo izvajalce k doslednemu izvajanju sprejetih načel stabilizacije in čim kvalitetnejšemu iz-vajanju programov.
7.  V statističnih podatkih SDK lahko vi-dimo, da smo zbrali približno 29,6 starih mi-lijard dinaijev v občini Šiška za leto 1975 iz naslova  stopenj  skupne  porabe,  za  pol  leta 1976 pa 16,3 milijarde din. Izvršni odbori vseh SIS bi  morali   ugotoviti,  v kakšni  višini  so bile  realizirane  obveznosti  občine  Šiška  do driigih skupnosti in kako so bila ta sredstva porabljena. Ugotovljeno je, da so občine, ki so prejemale solidarnostno pomoč lažje reali-zirale svoje programe.
8.  Potrebno bi bilo ugotoviti povsem kon-kretno, kako so organizirane strokovne služ-be za posamezne SIS od republike, prek re-
gije, mesta do občine. Strokovne službe mo-rajo postati servisi za različne nivoje posa-meznih SIS, kjer bi zbirali, preverjali in kompletirali podatke, ki lahko enako služijo vsem. V tem smislu bi bil potreben konkretea dogovor posamezne SIS od občine do repub-like. Finančna poročila kažejo velike izdatke za strokovne službe, ki pa — tako organizi-rane kot so — ine nudijo izvršnim odborom zlasti občinskih SIS dovolj preciznih in sprot-nih podatkov, ki bi jim služile pri načrtova-nju in izvajanju programov in sprotnem spreinljanju ter analiziranju situacije med letom. Potrebno bo najbrž tudi združevanje strokovnih služb različnih SIS, da ne bodo vsaka po svoje brez enotne metodologije zbi-rale iste podatke.
Delegacijam in prek njih vsem delovnim ljudern in občanom je treba enkrat letno dati jasen prikaz sestave strokovnih služb (število zaposlenih, izobrazba, opis dela ipd.) in realizacije postavljenega progiama dela ter stroškov za funkcionalne in materialne izdatke teh služb.
9.  V tej fazi delovanja SIS moramo ugo-toviti, da še niso dovolj učinkovite pri pravo-časnem in dobrem razrešcvanju nastalih pro-blemov. Delovni ljudje v okviru dogovorje-nih   stopenj   odvajajo  finančna  sredstva  za vse družbene  dejavnosti, dogodilo pa se je v drugem polletju 1976, da nekatere SIS niso mogle  realizirati  dogovorjenih  nalog  ali  pa izkazujejo precejšnje izgube (socialno skrb-stvo, zdravstvo). Tako stanje moramo v letu 1977 odpraviti. Razmisliti bo treba, kako bo-mo z zbranimi sredstvi po dogovorjcnih stop-njah in programih le-te res realizirali. Ce pa iz objektivnih vzrokov srodstev ni dovolj, je treba enakomerno  zadrževati širjenje posa-meznih služb SIS, ki so se najbrž številčno le preveč okrepile, niso pa dovolj učinkovite. DPO, še zlasti SZDL, bi morale sprožiti ak-cijo  ugotavljanja  tega   stanja  od  republike do občine.
10.  Da bi se STS v naši občini zarcs osamo-svojile in bi lahko opravljale svojo izvirno samoupravno  vlogo,  morajo  imeti  v  občini vsaj tajnike, ki bodo prek  strokovnih služb v mestu, regiji in republiki, pripravljali eno-stavne  in   jasne  prikaze  stanja  določenega družbenega področja ,za potrebe delegacij in izvršnih odborov SIS v občini. Nujno je, da v naši občini or.ganiziramo ustrezno skupno službo, ki bo povezovala delo vseli SIS, zlasti na vseh tistih mcjnih področjih, ki zadevajo več SIS — in teh ni malo.
11.  Preučiti   je   treba   vprašanje,   ali   naj splošne delegacije še naprej delajo kot eno-vite  ali  bi  kazalo  delegate  razdeliti  v  dve
posebni delegaciji: eno, ki bi obravnavala delo s področja vzgoje in izobraževanja, kul-ture, telesne kulture in raziskovanja, in dru-go, ki bi zajela področje socialnega varstva (socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in stanovanjsko problematiko z vidika zadovo-ljevanja potreb občanov). Ker enotne dele-gacije dejansko težko zajamejo tako široko in raznovrstno področje družbenih dejavno-sti, bi bila taka delitev morda smotrna. De-legati bi se tako bolj poglobljeno posvetili nekoliko ožjemu obsogu dejavnosti.
Tudi izvršni odbori in vodstva skupščin SIS so sedaj povsem ločeni drug od drugega, med njimi ni potrebnega sodelovanja in iska-nja rešitev skupnih ali mejnih problemov. Nujno bo treba poiskati možnosti za tesnejše sodelovanje.
12. Vodstvo občinske konference SZDL se mora skupaj s predsedstvom Skupščine obfi-ne Šiška zavzeti, da začno takoj aktivno de-lovati organi SIS socialnega varstva, ki mora povezovati delo vseh ostalih SIS s tega pod-ročja. Takoj je treba razpisati mesto tajnika, ki lahko hkrati pokriva področje socialnega skrbstva in strokovno pomaga pri razreševa-nju celotne problematike področja, povezuje pa se tudi s strokovnimi službami in organi SIS za zdravstvo. Tudi SIS za zdravstvo ob-čine Šiška mora dobiti možnost, da samostoj-no razrešuje nekatere probleme in naloge, ki pomenijo neodtujljivo pravico zadovolje-vanja potreb delovnih ljudi naše občine, če-prav mora vrsto zadev reševati z ostalimi SIS za zdravstvo na področju Ljubljane in regije.
Predložena ANALIZA naj vzpodbudi vse delovne ljudi in občane, delegate temeljnih in splošnih delegacij, vodilne in vodstvene delavce, strokovne službe in družbenopoli-tične organizacije v TOZD in krajevnih skupnostih k razpravi, ki naj ugotovi, do kod je analiza zajela probleme delovanja de-legatskega sistema na področjn družbenih dejavnosti. Razmišljanje vseh dejavnikov v naši občini naj analizo dopolni s konkretnimi mnenji in stališči, da bi tako sprejeti sklepi pomenili nadaljnjo možnost za učvrstitev samoupravnega vpliva delovnih ljudi in ob-čanov, ki naj dovede do čim ustreznejšega razreševanja naših skupnih družbenih pro-blemov, za čim boljše zadovoljevanje naših potreb.
Sprejeti sklepi morajo obvezovati vse družbene dejavnike, da bodo le-ti nudili po-slej več konkretne pomoči delegatom splošnih delegacij, da bi potem lahko le-ti uspešneje opravljali prevzete družbene naloge in dolž-nosli.