PAINLEVE JE DOBIL ZAUPNICO
.Novi kabinet Painleve-ja je dobil slabotno zaupnico z večino, ki je znašala 1 e32 glasov. — 174 poslancev ni glasovalo. — Na mesto inflacijskega načrta so predlagali poseben davek na vse bogastvo. — Nemški kancler Luther noče predložiti pogodb.
Demokrat je skoro povsod zmagali.
Državni senator Walker i je bil z velikansko večno izvoljen županom mesta New York. — Sprejeti so bili vsi predlogi governer ja Smitha. t
V	državi New Jersey je zmagal kandidat, ki se zavzema za mokrote.
Senator James -T. Walker, ileum krat i«': ni kandidat za županski;, urad in est a New Yorrka. je bil izvoljen predvčerajšnjem z veli-!1 kaiitvko večino jrlasov in sprejeti so bdi tudi vsi prcdlopri governer- j ja Smitha jrle<ii izdaje boiulov j ter drugih nistavriHt amend in en-j mentov. Walker je dobil več kot i' 100.000 pri asov večine preko svo-j<'<ra republikanskega .nasprotnika, Kra lk Wate.riuana, in ostali kandidati glede občinskega tflcita -o o.-atalti daleč :za njfm in njego-vimi pristaši.
Tammanj* Hali bo vsled izida volitev ockločHna sila pri upravi mesta New Yorka. kajti vsi uradniki. ki predstavljajo razdeije-valni urad ter občinsko zakonodajo, so pristaši te organizacije.
Občinski svet je ostal z vj.tliko večino deinofcratieeai. a v tem svetu bo sedela od sedaj naprej tudi ženska. Ta žen-ka je repu-dika.nka. Mr<.' Ruth Pratt.
Volitve v New Yorku so v vsr h j >et h okrajih zelo mirno potekle j er ni hilo opaziti zmešnjav, ki soj o se ^pojavile tekom primarnih j •'o'itev. ko «*e je potrca l za meto, hipa na sedanji župan llvlan.
V	državi X ;\v Jersey so zmagali j nokra L* i nad suhači. Demokrati«- > li kandidat za mesto governerja.l Moore, kojega prgntm se obrača >roto prohibit; i ji in Antistloitsk: j J«ri, je zmagal z veSko večino glasov nad svojim ropufbl'kanskim 'aspi-oSivkom. katerega so odloč-j no j »odpiral i proliibicijski ele- j nenti.
V	si od tega je bil r publikanski I candidal Whitney četrti go ver-: lerski kandidat v New* .Jersey. ki: e podlegel, izza leta 1911. ko je, >il Woodrow Wilson, kot democrat, izvoljen governerj/ an države. Pri volitvah v New .Jersey je j mašimo, da je New »Jersey, t^rej lržava, ki je <lala v preteklem: etu pred\' idniku Coolidgu plura-.iteto 370.000 glasov, prjpomogla • *edaj >k zmagi ■demokratičnemu la protniku prohibkcije.
Moore je tekom svoje kampa-j ije. vedno označeval A utiša Ionsko j Ligo kot organizacijo hipokritov j ali hinavcev.
Hindenburg kot boter.
MONAKO V O. Bavarska. 4. nov. V soglasju n starim običajem, da nastopi poglavar dežele kot boter za devetega sina '-me družine, je bil naproše-n predsednik von Hindenburg, naj prevzame mesto bo-tj*a za pr<xi kratkim rojenega devetega sšaia nekega poiljd&elca v Gilching, v bližini Monakova. Predsednik je prošnjo že »pre-er poslal svoj običajni dar.
STROŽJE PROHIBICIJSKE POSTAVE
PARIZ, Francija, 4. novembra. — Ministrski predsednik Painleve je predstavil včeraj parlamentu svoj novi kabinet.
Od skupnih 584 poslancev jih je 221 odobrilo izjavo ministrstva, dočim je 1 89 poslancev glasovalo proti njej. Poleg stotih socijalistov je reser-viralo 74 nadaljnih poslancev, pripadajočih različnim strankam, svojo odločitev na nadaljni dan. Vspričo tega sklepa in le z tnalenkostno večino 32 glasov je vlada sklenila vztrajati.
Dolgo časa ne more vztrajati, a uživa to prednost, da si nobena stranka ali kombinacija strank " ne želi zavzeti njeno mesto.^ Izvršiti je treba stvari, o katerih je Painleve prepričan, da jih lahko izvrši. On vsaj lahko predloži svoje načrte za fiskalno reformo. On pričakuje, da bo lahko dosegel odo-loienje dogovorov sklenjenih v Locarno. Vsaj nekoliko bo lahko očistil zmedo, ki se je pojavila v Siriji ter bo mogel v družbi maršala Petaina, ki se nahaja na poti proti domu, sestaviti načrt za bodoče postopanje v Maroku. Mogel bo tudi nadaljevati s pogajanji glede uravnave francoskega dolga v Zdr. državah. To so bile naloge, ki si jih je stavil v deklaraciji glede svoje politike.
Njegova vlada bi morala biti vlada neposredne realizacije. Ker pa je stavljena na milost ali nemilost kakih petdesetih glasov, bo morala delati zelo hitro in pretkano, če bo hotela sploh kaj doseči.
Ministrski predsednik je obljubil, da bodo finančne odredbe nove vlade predložene parlamentu še tekom tekočega tedna. Ob tej priliki se oblj ubija deželi vso resnico, ki sicer ni dobra, a tudi ne zelo slaba. Njegov proračun bo uravnan do centima.
V precej medlih izrazih je namignil ministrski redsednik, da bo zahteval "neposredne žrtve od neh oblik bogastva" za ustvarjenje padajočega sklada, da se zadosti vsem bodočim dozorelostim bondov, ki so dosedaj tekom zadnjih sedmih mesecev povzročile ponovne finančne in politične krize ter omajale zaupanje v*deželo.
BERLIN, Nemčija, 4. novembra. — Kancler Luther ter zastopniki treh strank, ki še vedno pod* pirajo njegov kabinet, — namreč ljudske stranke, oavarske ljudske stranke ter katoliškega centru-ma, — so se sestali včeraj ter sklenili "markirati čas", dokler ne bodo zavezniki proizvedli "logičnih posledic" dogovorov, sklenjenih v Locarno. Da ne pričakujejo takih posledic pred koncem tekočega meseca je razvidno iz nadaljnega sklepa, da ne bo sklican državi zbor, "dokler ne bo mogoče predložiti zakonodajnim zastopstvom obširnega izvršen ja dela v Locarno in njega posledic."
Vsled tega je bila za nekaj časa preprečena mi-nisterijalna kriza, ki je obstajala v Nemčiji izza časa, ko so nemški nacijonalisti zavrnili varnostne dogovore ter sklenili izstopiti iz vlade. Nova ministrska kriza bo najbrž izbruhnila šele potem, ko bosta kancelar Luther ter zunanji minister Strese-mann podpisala dne 1. decembra v Londonu pogodbe, sklenjene v Locarno.
To* se bo zgodilo potem, je očividno odvisno od<ttf&a, če bodo socijalisti vztrajali na svojem dosedanjem stališču, bo treba razpustiti državni zbor, ker ne bo v takem slučaju navadne, kaj še dvetretinske večine za odobrenje dogovorov, sklenjenih v Locarno.
Novo-izvoljeni parlament bo brez dvoma glasoval za odobrenje tozadevnih pogodb, a treba bi bilo najmanj dveh mesecev, da se izvoli nov parlament, in vstop Nemčije v Ligo narodov bi bil vsled tega najbrž za vlečen do prihodnje spomladi.
Brez dvoma se obrača sedaj srd socijalistov proti dr. Luthru. Njih listi namigujejo, da bi bila o-
pozkija levice proti kakemu drugemu kancelar ju
» - ■
Pravni zastopnik Antisalonske lige napoveduje u-veljavljenje strožjih prohibicijskih postav. —
Pravi, da bodo prebrskali kleti bogatinov, v katerih je vsepolno dobrih pijač. — Kaj če bi prišel
Kris t v Ameriko?
WASHINGTON, D. C., 4. novembra.—Wayne W. Wheeler, generalni pravni zastopnik Antisa-. Ionske lige, je v poročilu, ki bo predloženo konferenci organizacije v Chicagu izjavil, da je postavno in zakonodajno delo v prohibicijskem gibanj u tekom zadnjih dveh let zadelo na presenetljive probleme in izzivalno opozicijo, da pa je bilo opaziti na drugi strani tudi uspehe, "ki vzbujajo zaupanje."
—	Mokrači so razstrelili luknjo za luknjo v prohibicijskem nasipu, — se glasi v poročilu. — Mi smo pomagali te luknje mašiti. Nudili smo svojo pomoč sprejemu novih postav, izposlovali sodni j-ske odločitev ter podpirali administrativno akcijo, i o je bil težaven boj vkeber, a ta boj je bil manj značilen kot dejst\ o, da smo napredovali.
Zanikal je trditev, da je prohibicijska postava mrtva črka ter zagotovil Ligi, da bo kongres z veliko večino sprejel dodatno postavo, ki bi postala potrebna, da se ojači dosledno izvedenje osemnajstega amendmenta.
Postava, zahtevana tekom prihodnjega zasedanja kongresa, bo naslednja:
—	Prohibicijski agenti in uradniki naj postanejo civilni uslužbenci.
—	Določi naj se deportacijo za inozemce, ki so bili spoznani krivim, da so kršili prohibicijsko postavo.
CHICAGO, 111., 4. novembra. — Wayne Wheeler, generalni svetnik Antisalonske lige, je izjavil včeraj:
—	Prihodnja postava, bo izpraznila kleti bogatinov, m ubogi ljudje v deželi bodo nastopili ter pomagali pri sprejemu take postave.
Wheeler je tudi odgovoril na ugotovilo prejšnje-• 2ra governerja Dunne, da bi bil Krist, če bi prišel danes v Chicago ter izpremenil vodo v vino, zaprt radi kršenja prohibicijskih postav:
—	Ce bi Krist prišel v Chicago, bi se predvsem pokoril postavam. Nobene nevarnosti ni, da bi postal Krist butlegar. Čeprav Zid in podanik rimskega cesarja, se je pokoril postavam, katerih ni ljubil.
—	Pozivam tudi Mr. Dunne-a, da dokaže svoje ugotovilo, da dela prohibicijska postava zloči-ce iz dobrih državljanov.
Wheeler je tudi rekel, da bi imel načrt kongres-; nika John Hilla, da se dovoli vsaki posamezni j državi odločitev, koliko odstotkov alkohola je o-oojnih, za posledico velikansko zmedo.
Novi kabinet Painleve-ja je dobil slabotno za-■ _____ __^^
Volitve v Buffahi in Detroitu.
Ku Klux Klan organizacija je bila poražena v Buffalu in Detroitu. — Zupan Schwab je bil nanovo izvoljen z veliko večino glasov.
DETROIT. Midi.. 4. novembra. Boj Ku Klux Kila.ua. kojega na-nic.i j t! hi! pol a s: it i s vrhovne sile v Detroitu. se je temeljito izjalovil. ŽHj>aji .JUlrn \Y. S:nit h. ji* bil tukaj zopet izvoljen čeprav je njegovega proiii-kandidata. I harLi1- liowlesa. Klan odločno po.Spiral. Večina Smitha je znaša '.a nekako 20.000 glaisov.
Pri tem pa so si pristaši Klana pi-.zadevali raeceplti tabor \Y. Smiiha. iker so povdarjali. da sc ne obrača njih boj proti Židom in črncem, temveč izključno le proti katolikom.
BUFFALO, X. V.. 4. novembra. Zupan Frank Schwab, je bil zo-p.it izvoljen z večino več kot 22 tisoč glasov. To jo največja večina. katero je kedaj tukaj dobil kak župan.
Avstrijska stavka je bila preprečena.
»
DUNAJ, Avstrija. 4.noveinbra. Preteča stavka 90.000 vladnih uslužbencev j^ bila jxre prečen n. ker se je danes uveljavilo uravnavo spornih vprašuj.
Stavka dunajskih pekov, ki se vrši že dva dn.i. je d oveni! a do številnih pretepov in policija je bila v šfijvilnih slučajih prisiljena poseči vmes.
Stavkar.ski pike! i so pretepali pešce, o katerih -o domnevali, da skušajo spraviti v metsto kruh o»l zunaj.
Francija ponudila Dru-<< • i« zom mir .
KA.JIRA. Egipt. 4. novembra Kot s« g!a-i. je stavila Francija ponudbo, da sklene z DžeU. l l>ru 1 zi mir pod pogojem, da plačaji slednji 100.000 turških funtov glo be ter izroče 1000 topov. Francoz ; so obstreljevali dosedaj sedem mest južno od Damaska in koi se glai. zasedli štiri m.ista. Alepo ; llamah. II«-ms in Damask, j Mohamed a ne i v Lmliji so baje strašno ogorčeni nad oblastim ir j krutim postopanjem Francozov \ | Siriji.
Italijani na poletu v Argentino.
GENOVA. Italija. 4." novembra Grof Euge.:iio Časa ti ra ude di Vil i laviera je pričel dane-; s sv o j in j nameravanim polKom v Fin-n^ | Aires. Prvi kos jx>hta s ».'a d:* Gi jbraltarja. V -njegovi družbi s.« na j hajajo komander Giovanni Ra nueci kot p'lot. Garello kot brez žični ti-legrafi -t in Zachetti ko mehanik.
(Xav;iiwenost Ita.ijanov je naj brž -dotst-i večja kot njih -<prctnos .'n zjnožno-t. da izvrže stavljen« si nalogo.)
Sirski vstaši so obkolili Damask.
Po predmestjih se vrše vroči boji med Francozi in Druži. — Francozi spravljajo skuhaj kazensko ekspedicijo. — Utrjevanje Damaska.
LONDON*. Anglija. 4. nov. — Tukajšnja •Morning Po>t* je dobila )H>ro»"'il<>. da so se v okolici Damaska zopnt imeli vroči boji.
Francoska arrilerija je zopet stoptia v askeijo. ti^la doslej še ni .lo-ip v iii«'<r> nobe-u sovražni element.
^Ljčua i:i dobro oborožena četa Drtrzov se je dane* ce!.-> popoldii: borila s Frane.-zi. Borili ^o se v vrtovih, ki obdajajo mesto.
Francoski letalei s<» obstreljevali v-taše. ki so prekinili železni -ko zvr Mt s llaifo.
Položaj v okoliei Ilomsa se je jako poslabšal. Število vstašev se je povečalo, kajti vsak dan >p jim pridružujejo begunci iz bližnjih vasi.
Francozi sm začeli utrjevati zu-nanje -'.utrdbe Damaska.
r
DAMASK. Sirija. 4. novembra. Franc«-y.i baje pripravljajo mo-iročno ka^aisko efcsjx'dicijo. s katero bodo poskušali ukrotiti vstaše.
Tri me-ta. med njimi tudi mesto Ni ibk. proglasila svojo neodvisnost.
ALEKSANDRUA, Egipt. 4. n<» i vrmbra. — Dva ameriška mšilea. ki ^ta čakala tukaj nadaljnih in-'rulceij. -t.! od p'ul a danes zjutr I proti Beiruitu. Sirija.
Mladi Vanderbilt operiran.
i ATLANTA. Ga.. 4. novembra, j Cornel i urs V^rntL cbi't mlajši, izda jatelj Hs»ta. se je moral včeraj "tu-j kaj dru prič v teku dveh te Inov jpodvnči operaciji na spodnji ee-I justi.
Včeraj zvečer je izjavil: r — svetovni vojni s.r.i ilobil v bitki pri Vpres zastrupi jen je s l>linom in kmalu nato je pričela noja če! j us?, otekati. Zdravili sc me v Franeiji in pozneje t ikaj im vslcfl različnih operacij sem izgubil deset zob in še^t palcev svo e spodnji čeljusti.
|
SAKCLYI JEVA ŽENA NE SME V AMERIKO.

mogoče manj ostra kot je proti sedanjemu. Zahtevajo pa nadalje ministrsko kombinacijo, ki bi poslovala na temelju formalne obljube, da bo za vselej izključila iz svoje srede.nacijonaliste. V to je vljučena Ljudska stranka, ki je bila tesno spojena z nacijonalisti v "črno-belo-rdečem bloku", ki je izvolil von Hindenburga. Ta stranka mora ob-, <jubiti, da se ne bo nikdar več združila z nacijonalisti.
V splošnem je politični položaj v Nemčiji zelo meden in težko je napovedovati vnaprej, kakšni >odo razvoji v bližnji bodočnosti.
i>ržav:ii department je pred kratkim za bra nil madžarskemu grofu Karo'Iyi-jn v Ameriki javno govoriti. Zato je od pot ova] v Kanado. Ko se je hotela te dni njegova žena izkrcati, so jo isto-tako zavrnili.
DENARNA IZ|PLACILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA :
1C00 Din. — $18.80 2000 Din. $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posrbej 15 crntov »a poštnino in drugr stroške.
Razpošilja na zadnje pošt* in izptafoje "Poštni bfcovnl urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE *
200 lir .......... $ 9 10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13 35 1000 lir.........$42.50
Pri naročilih, ki zna&ajo manj kot SM Ur. —*—rri pa IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje poete in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka. ▼ Trstu.
Za pošilja t ve. ki presegajo P17TTISOČ DINARJEV all pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogoČDo.«tl 5e poseben popust. Vrednost Dinarjem in I/iram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano: Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej; računamo po ceni tistega'dne. ko nam pride psnlani denar v roke.
POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali New York Bank Draft.	**
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt Street	Hew York, N
Telephone: Oortlandt 4897
Y.
J
P^slml-FI v	dJ, A Q M A T? OD A	FS5SR
I -eto •::	\J±J±\vD XH	s	I
I Za New York cdo leto - $7.00 |	^^	rtj	and legal Hobday«.	K
S Za iuoxemstvo celo leto $7.00 D	. ^ . ( . t t «« j i 4	C	75,000 Readers.	^
1 J	List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ ^	Jj
lKL£>'ON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Blatter.September 21. 1903. at the Post Office at Hew York. N Y., unaer Act of Congress of Marcb 3 lfi'ib	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 260. — ŽTEV. 260.	NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 9 1S25. — ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 1925.___VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII

- T
šm
m
GLAS NARODA
(itiČVBNB DAILY)

antS PiMWwl kf HiOySNIO PUBLISHING COMPANT (A Corporation)
Prank Bakaer, prf«««*	Luk Benedflc, »tt
PUm of bmsiBee of thi corporation iddraw of ibow offifcwi; W Cortland«	Borough of Manhattan, New torfc City; N. Y.
" 0 L18 NARODA "Voieo of tko PoopU"
u
ltouod Every Day Except Sundays and Holiday.
fSa **lo lota volja Hot oa Ameriko
in Kanado____$6.00
Ta pol lota________$9.00
%a čotrt lota____— $1.50
Za Now York oa oolo loto _ $7.00
Za pol lota___-____$3.50
Za niototnttva m oolo tika _ $7.00 Za pol lota.............$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"€Hao Naroda" iohaja vsaki dan iovtomSi nedelj im praontkov.
popLti brea podpisa in osebnosti se ne pridbčuje?~ Denar naj se Jblafovoli poidjati po Money Order. Pri spremmbi kraja naročni-fc*rt prosimo^ da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"(G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876. _

PREDSEDNIK SE ZANIMA...
Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok Uspešno vzrtejene s to časovno preizkušeno brano za Otroke.
Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem je^ku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki.
Peter Zgaga
Prijatelj mi poroča: Skupina člaiiov Slavca in Slo-! venije j«' na vrtu .Mr. John Pir-lKi-T;! v East Norwalkn. t'omi.. tresla jabolka. katora	Taziičnc Eve Adamom l* nnjaie. toda ujrriznil ni nobeden. Jonu Pirnat nas j.' peljal v klel Itpzat. š• ilrn-ga jabolka. H:la so tam tudi uia-!a vratca* skozi katera je pa -jii^o dva ali tri -pustil. Ostali do\ in ne vali. da mora brli tam nekaj ^ prepovedanejfA. Harbka jili je potem p«->r»vstila kurjo juho. četudi j.* ni noben?: pričujočih po< r -bovala.
Menda ni bolj težke i:i mučne •t \:! na <v/ltu kol raka; i odgovora na -nemo vprašanje: Kdaj?
* 1
\' -1 a rok raj -k ib listih -e I« redkokdaj čila kaj izb rim kremo-nitega. ka j jvošn no rečenega.
Poudarjam, da teh vrstie ni objavil li-vt. ki j«* vladi »vi~iž»*n — baš nasprotno — objavil jih j-li^t. ki »c kulikortoliko v/ lr/.ije i/, v'ad-uo pomočjo. ! Vrstic^ >-e glase:
O Radiču naj člov» k dan 7.1 dnevom čila <••»]<• .-t rani! ( i a naj ugibanja, j«-!i >c dokoplje do si-nekure ministra s porif. ljem a!? .brez portfel ja! Mož. ki »it« p: »zna ( značajuosti. k i je v-.ik dai <i t-.11^-*.--' ara prepričanja. pa še <!n danes j ni ntojrel splezali na inini-t r^ki ! stolec v Juir.-slaviji. n<* mm" tii-i kojrsjii* zanimati! Saj vt-naar vr-i ino vsi. kaj je njegov 1 i > i i cilj. t Pustimo vendar to brezplodno po-litiko v stran. brigajrno >• za gospodarstvo. za državni proračun. /n ;Kenačenj<- davkiv. V Juriosila-viji imamo toliko mini tr:>v. da .Ta njih skoraj ni dovolj stanovanj v Beogradu! V^a niin s! rstva so prena]>o!iijena načelnikov in P" hiačt Inikov ter raznima urad-ništva. Ves ta a pa m t pa niti toliko ne dela. da bi imeli v .Tiiffo-->laviji •' ! ';-.!> vlržavni proračun, la bi nam mogli pro lložiti <.bra-čun « dohodkih in izdatkih preteklih b-t. C'eho-lova-ka. Pran i-ja. pa tn li Avstrija. v-aki T"h d--/av ima -svoj proračun jrotov. ozi-rnma odobren! V imenovanih d:--
>	'/avali pa • • nr: ni-str i vedno na
•	detoi, skoraj n'kda.r tiri oldihn. pri nas pa vs • pol fit je malodanc oočiva v>i» (b 'o po mini-'r-'vili.
. ker je v-e na o ldihu. i *
Najbolj zaiačiliv vr> besede: 1 Mož. ki n;* po/.n a /tnačajnosti. ki je vsak <!a ti drugega prepričanja, pa še do dan ni inog< ! splezati na ministrski -tole«* v luuroslaviji, ne more nikogar zanimati.
To -e pravi: V Jugoslaviji lahko vsaiklo spleza na mriii-trski " -t<!ee. kt je 1, ;!j lif.naeajrn kot je Radič.
*
Nada.l;- j :'«i*a.i> i/, domovine:
Xa inleijači-vo nekaterih ugled -nih meščanov Krajrnjevca je bila. ' izdelana v vojno-tehničnem zav«»-' du krasna sablja. ki jo podari " poscibna delegacija v imenu Kra-gujevca. odnosno Šumadije pre-stolonasdeaiikn Ptitru. S;iblja : nred-tavlja veliko dragocenost. ■ Pas je zlat. 'k lin j a iz najfijiejšejra 1 jekla, ročaj pozlačen, levje oči na
-	ročaju pa iz dveh brdljaaitov. Ob-
-	enem s to .sabljo ve iza^>či presto»lo-1 na-b^hiiku tudi ufinetniško izde-" lana diploma, ki ima pole^r na-pi-
-	sa zsroilovino srbskega robstva in c*9Vo1k>-> m j a.
*
; To je vse lepo in se mrrda tu-
•	di «podobi.
Toda ker je ^LX^vslovanski pre-" ttolona-MlMlmk --^tar le dve leti in 1 par mesecev, bo treba imenovati
>	p*>sebno komisijo, ki bo nosila
-	sabljo za njim.
*
j Tasit tis^onu. ki ne zajema za j domovino, toda tudi dmnoljtibje ? mora iti do gotove meje.
Tako naprimer poav>ea f^aro-^ krajsko ca«op»<je, da je Dalmacija tl.riura — Kalifornija.
In tekom neke debate v narodni -kupščini je skušal nekdo dokazati. da med Jugoslavijo in Ve-
•	liko Britanijo ni pravzaprav no-t t»er«^ga razločka . .
Novice iz Slovenije.
Skrajno čudne in nenavadne novic so pričele krožiti po Wash-ingtonu. l'l'i-dsedtnik <loolidge se zanima za stavko im-mogarjev v rovih tixb?ga ali antracit nega premoga !
Kdo bi si mislil, tla je kaj takega sploh mogoče!
Tazaidevne govorice pa -s» igajo eelo dalje!
CrLisi s?e eelo, <La je ljubi i'alvin že odredil eno svojih ssiavnih f»i eiskav, ki sicer ne dovedejo do 'nobenega rezultata, a vendar vzbujajo ut.is, kot da se je nekaj zgodilo in storilo. Vsled tega se bo moralo ^»oštovano občinstvo Kaeiakrat zadovoljiti <z dejstvom, da j.-njegov najbolj visoko postavljeni izvrševalni uradnik mformiran o <ein, tla .se <sploh vrši .stavka pre<nogai'jev . . .
Treba pa je govoriti resno. Noben pameten človek ne domneva, <la bi se mogel prddiscdn/lk Codlidgc odločiti -za odredbo, ki bi imela za posledico tozajdevno prei>kavo. C'e bi >Aoril to, bi m1 ne mogel izogniti gotovemu, po\v>em odločncjmi stališ«"'U v tej mučni zadevi. S tem 'pa bi moral predsednik Cooildge tudi prevzeti odgovornost, ki j>a ni bila nikdar po njegovem okusu. Vsled tega bo pustil, da bodo ^rtvari mirno potekale naprej kot hočejo, dokier ne bo prisiljen k vmešavanju. To se pravi, dokler ne 1h> postala beda še večja kot je že danes.
Stavko antracitnih primogarjev so izsilili antracit ni p rem agar-*ki baroni .sami. To priznava celo bolj pošteni in d ost o j tre j ši del meščanskega eawopttsja. Neizmerne zaloge premoga, nagromadene že dolgo časa, naj bi .se najprvo prodalo za visoke cene in šele potem bi se smelo zopet spravljati aia dan nadaljnu premog. Vprizorjena igra se je iizvararedno dobro j>0.srečila. I'remogar.vki baroni si vsled tega danes lahko privoščijo, da plačajo sorazmerno iiialeirkrost.no povišanje plač, katero zahtevajo premogarji. ne da bi jim bilo t eba zvišati iznova cen premoga. To jva je ravno, kar skušajo na vsak način preprečiti.
V.sled tega isi prizadevajo sedaj na vse mogoče »kripije, da izsilijo vmešavanje Coolklgeove administracije, ki bi moralo seveda dovesti do kompromisa.
Kapital, zastopan v ant.raciitmi premogovni industriji hoče na-]>otiti )>redsednika k posredovanju ter dobiti od slednjega "priporočila", naj se privoli v zahteve pil imogarjev. S takimi '' pripoi-o-čili" v roki. bi lahko izjavili, tla je posegla vmes višja sila ter na ta način uveljavili povišanje etni anutraciitnega premega, kajti v takih okoliščinah bi ne zadeli na tako velik odpor kot bi -se drugače pojavil proti povišanju. Z drugimi besedami rtieeno, hočejo podjet ni ki, premogaifc&i baroni, naprtiti prexlsedniku odgovornost za no "vo i>ovišanje cen antracitnega premoga. — ki lii upravičeno niti : tem, niti z onim razlogom.
Izkoriščevalci, zastopani v zboiti antracitnih ]>is-iuogarskih ba ronoV, vedo namreč zelo doiiro. da ne bo in-edsednik CoolidgL'* kre aiil po drugi možni poti, da se konča to -stavko in da sploh ne sme kreniti, tudi če bi hotel.
Ničesar na svetu bi ne bilo namreč lažje kot z za plenjenjem pr<e mogovnikov zaviti vrat predrznosti podjetnikov. jZvezna admini fc-tirpeija bi lahko iesilila zopet no obratovanje antracitnih premogov nikov na temeflju in privolitev v zahteve pirmogarjev ter prihrani la, — sredi zime, — velikansko nesre»čo deželi, kateri preti velifke ])omanjkanje jvremoga.
Ameriško organizirano delavstvo .s.1! vedno postavlja s svoj in uplivom .na vlado. Jobn L. Lewis, predbsedniik United Mine Worker; of Aanerica, je v 'zadnjem časni večkrat povdaa-jal. v koliki meri ko risti " njegovim'' članom, da je vedno zvesto stal na strani Cool idga.
Kako nsodeixdna zmota!
Pred^^lnik Coolidge se trese, kadarkoli nagubi čelo velekapi tal v dnužbi visoke finance. -Celo ta «ilalbič na predsedniškem stoli .se smeje zahevani in pretnjami, -ki prihajajo s strani American Fade ration of Labor. On pozna svoje ljudi z velikimi ustmi ter silabotriin hrbt iščem.
Vsa on moglost, -visa neupli\motst in slabost organiziranega de Ja v Združenih državah je stopila le redlco^edaj tako jasno na dai lcot ravno v tem slučaju, v lučaju tftavke antracitnih premogarjev Delavci drže s »vojinri gla.wi lakaje veil e kapi tail a na upH\-nih me stih ter ne dobe za to nič drugega kot mogočno brco, ki jih zadani od easa do časa . . .
^^KOTIČEKVV. /OIT^Žko ZDRAVJE^. j| OSKRBA MATraNSTVA |1
■ Ar U h vdfei mbod f^^u	NK* m ■Ivj
fil ri»«n w& »mlin i ilii pLj. aj
j^^fl iOi	ta	W''^!
Članek 149.
VEŽBANJE IN NAVADE
Otrok ni iiriitča. On je človek
popolnfnna organi/.iranim tele
som. upravičen do j:o:ovih pi*a
vie. kaUre je u» Ua uvaževati. —j
I'o»l ivobi-uiiii |»<>«i-i>i<*iii ne sme j
mati ili nu-iiii. d si bi l»iii> rokove {
pravice i^noi-iran«' z o/.nmi na
zabavo ali na i :i;.me!-.j«'- ki -ra ima '
msvojun >tarši-m. Oe >c z
otrokom preveč iirrate. i»;j hi- J
i
iro n«\e'iea m mu kmalu postanr
1
tako.'!*"igranje" n-iravtiost. >.fp >r-»o. Tudi njegov telesni razvoj j altko ovira.
Jako slabo navado ima jo m-k;;-i
- i • • i ' en. ki zioa^o otnuca 'jr:i pi-e-
la.šajo. len se j.'- H-:ikrar n:rjetb-l.
Ct j : i lui-' ijo. da i iko pošto-
»anje jios]>»\Ši otrok- vo prebavo.
i'e bi vas kilo po j;-li tak.-> pre- ,
)brača! in tako ziba!, bi vam brez ;
kotna Irana silila nazaj v i |
ko: ]>a da hi nt-.il:i v Ž!*lodeu.
r.rogramn glede otrokovega
veibanja ima < če <l'>lc."»':i pr»rstor. |
-.ot!. !;>v:i;i mora z m it« rj:>. «"••• m-
• o \	j.'>jx 'm. na ni«'vre I-
LO. \ n-kra; m' bo	v im-vzrič-
i(.- t: m.: r : »b.-bro < bn- !•:::!»•>:--ištro pa !;•;» : i dal oč« a. bo pa vo, • 11 mM anje popr>liM»m ) iz--reme^iil. Očetje in stari .staiši niajo navado preveč ^iliri svojega orr<>ka. S tem -k::".!.; » t nit'! 'j< >"••> r-nc«!1 sam.i na — pako v '.-.'.tii:-!je j ■/.•>:•.:<! ;i j naj ' • č j i >>'.'!::.' i k pra.viln^irH vežba-•ja. Otro'k so lennu kmalu priuei n v njem se pojavi zabt.-iva p t t eni. "e -e nihee ne zmeni zanj. začne jokati. On hoče. da bi <ra dvigiti-: ii p<.»>telje in pr našali naoko-Razvada pa narašča. (V hočete uničit i otroka jokali, mu dajte iM*. kar med jokom zaliti va. Xih •e noč' olroka. ki - • vedno cmeri remelj vsega vežbanja je nI. Otrok hitro sprejema in opušča mvade. Zgodnje veživninje ho jako laj.šr.io mater no jiaJopr«>. Inula o dost! časa za -voj«' go-.jVKlinj--ko delo in za svoj poč:v-.:k. C V bo troka točno ob času .kopala te:-_a de-vahi <•':> času	>t bo r.i-
rnik hitro naučil 'živeti pr> uri". l>ruga važna.točka je pa ta: če -troka v m!:ulo/iti pravilno vežba-e. jra lxv.ste v drugih ( /.irib lažje vež bal i. ko bo dorast-.d.
Zadovoljen, zdrav clrr.k je vt-iko ve« dje vsake liiV '. \'s!ed n.j.> .novega veselja <o v-i Člani v hiš tCKcli. Redne navade in vkrb sr, tnbne -za otrokovo z liavje ii. ndo\ olj-it.vo. Xa nrkogar nima o-trokova bokv.tn tako hitrega vidi va 'kot na mater.
Mati bo kmalu izpr videla, da e il>t. matično vežban.je neobhod-o potrebno y \ d broh t otroka in natere. Mati je večkrat ntrvoz-ia. lo nerv!	pcvv-m-rajo vce-
\raft .^I^Im^ navade rtrolvH. Navada ( želnzna srajca, — nravi star >n ljjovor. Xava.le je t-.-iHko odpravit i. pa naj bodo dohre ali slabe
Večkrat ni otrok zadovoljen s h ramo. To je pasebno v slučajih, "e je otrok hranjen z umetno lira io. Najbrž se,ta.ka lirajia ne -tri-nja z njespovim želodcenu ter mu povzroča želod one bolečine, t^o zbirati i umetno hrano, jo je tre-oa pa mot no izbirati, trtiha je Izbrati hra.no. k: je lahko prebavljiva in Iri bo K»toča=mo "preslcrbela otroka s potrebnimi elementi, ki pomagajo naravi rastii. Eagle T»rand Kompenzirano Mleko je iz-vrsitna umetna hrana. Poslužujejo se ga že več I it. ker je izkazalo. da je najboljša hrana za o-troke. kar je je moproče drtbiti.
OHajte ti? elanke .vsak teder ter jih spravite za bodočo upo rabo.	.i
I te <bii silni viharji, spremljani o<l ; močnih nalivov, ki so napravili ogromna opiwtosenja en za hite vali tudi več človeških žrtev. Posebno žalostna poročila prihajajo iz raznih krajev Bosne.
Po tridnevnem neprestanem deževju >-o tamkaj vsi potoki in ' , manjše reke, ki se izlivajo v Bosno, i m o ino naraslf «n deloma tmli j : prestopile svoje bregove. V Sara- i i jevu je reka Miljaeka narastla za , i poldrug meiter nad običa jno višino, j Vse ozj ml je sarajevskega polja I je pod vodo in ^o ceste neiirehod-! ne. Tudi v Ženici. 1'sori. Dobojit in dniigih mestih j«* Bo-'na peipla-, vila velike 'komplekse zemljiše. Mestoma je dosegla viv la eelo vi- ' šino brniške proge in obstoja j nevarnost, da 1*> ustavljen železniški promet. Največ škode je pr» vrtovih, kjer >e sadi sočvvje za : Sarajevo, uničena pa .so tudi po-
•	ja s kroanpirjem in zeljem.
Močni orkani so besneli tudi v j Here ego vrini. V ZijWnilju in Ve-; leain ji« zapadlo 20 eni sne<ya. —
i	Velike črede volkov so radi nepričakovanega mrazji »pritisnile i/, »ozdr.v d<	Napravile tam-
! ka j-'n.;emu . p4'ei«vji'1stvu veliko j škodo. V Popbvejr^ p<dju je orkan i odnaša* :ii|relie. Po vs. j Ilereegb-[ i vini so t<flled'oiiHke linije pokvaf : ' refne. i r; i . S Nara
iVnoivt 'kaSpastrofalna je po-1 i vodenj v 'Drve'ilti iai Prnjavorn.' 'j Reka ITlcriua *je tamkaj nenaido-i lua prestopila svoje bregove ter 'j poplavila -v<o ravnino do izliva V rek v Savo. lV>slej so našteli loj "j mrtvili, nad od hiš pa j? bilo po-. 'itušenih. Prebivalstvo se je le z| -{največjo naglieo rešilo v so.sc'd-' 1 j ne kraje.
Na Donavi, kjer so bili valovi: 1 df» dva uietra visoki, se je zgodi-1 "o več nesreč. Najhujša burja je; 1 divjala okoli Borčf in Pan Cev a.
Pri Borči je strnja zajela čoln. v! " katerem sta se nahajala seljali. ~ -Jankovič in njegova žena in jra r j prevrnila. Žena je ]»ostala žrtev :> valov, mož pa .se je rešil. Drugi ' nesrečni slučaj se je zgodil ob o-
•	bali. Na (nek im čolnu sta se naha-1 jala Ljubica L j utišan in Sergij J i Nikodimov. Nenadoma so prihru-r; meH ivalovi. mlltrg-alj čoln. vrg-": ii Ljubieo takoj v vodo. Nikodi-e ; mova 'pa s čolnom vre<l o<lnesli s
seboj. Ljubica je obupno klicala :ia pomoč, a zaman. Izginila je kmalu v valovih, dočini se je Ni-' kodiniov na 1 čudežeai način rešil. | Podolien slučaj se je zgodil tudi ( pri Grodcki. Tamkaj je vihar hut-^t j nil nekega j Ijaka v vodo in je
; utonil, t-1
i- i Za populariziranje avijatike.
"j Beograjski aeroklub je imel te >_'dni m*jo, na kateri je brlo skle-\ njeno, da se v interesu posj>eše-a vanja strokovne litj rat ure in aero-a navrike i-azpiše natečaj za naj-boljše književno .delo. ki naj se a bavi z avijatiko. Klub je nadalje ° sklenil, da ise št; letos pošlje deset članov našega, aeroklub« y ('eiško-slovaško, ifci naj, upoznavši z £" aktivnostjo tamkajšnje avijatike. stopijo v stvarne stike, za katere že sedaj obstoje mgodne kombi-~ na e i je. i-i!
Petdesetletnica vojne akademije.
Dne 12. okjtobra se ji' v Beo-■ gradit svečano proslaivila 75-letni-j^ 'ca obstoja vojne akaldeinije. ki je ^ I kraju in domovini dala dosP.ej nad ^ | 4-CGO oficirjev ter v višjih tečajih (ki imajo značaj viso>ke vojne £o-( le) nudila nad 600 oficirjem naj-j višjo vojaško izobrazbo. Povodom ^ I 7o-le(tnice je bila izdana knjiga " »Spomenica 75-l:jtnice Vojne aka-r dem i je" ter se je <pr! tej priliki j. iz foiwla pokojnega majorja Milana Stefaaoviea izročila nagraila l- '
najlwljšemu slušatelju vi«je voj-
^ ne akademije.
a Zakup državne domene Bel je?
e. Na mj-rodajnih mesJtih v Beo-srradu zopeit razmofcrivajo vpra-lV sanje zakupa državne domene 2. Belje, ker je državna uprava pre-draga in dobiček premajhen. — je Tozadevno wi^er 3e ni padla no-bena odločitev, ako pa pride <lo zakupa, se bo izvršil -s pismeaiimi ;0 ponudbami.
. Polet Pariz-Teher&n.
ii	Francoski avijatik Nognes je dospel tl Bagdada v Teheran in
e- je h tem srečno zaključil svoj poli let ia Pariza v Perzijo.
i

Dopis.
Pittsburgh, Pa.
TVostm, da mi odstopite nekoliko prostora v listu. Kar se tiče delavskih razmer v Pittsburg-hii ia Okolici, ao bolj efabe kot dofe-«re. Tovaom je tukaj} "večinoma tri dele aaprtilL Podporna in kulturna slovenska drpštra lepo napredujejo. Trdi sloivetaafeo pevsko
n bo priredilo'dne 11. septembra 1925 zabavni večer v Slov. Doma, na 57th St. Zarto so varjeni vsi rojaki in rojakinje i z Pftttsbor^fas in okolice, da nas ta .večer pose-tijo v Obikiem številu. — Za do"b-ro postrežbo bo doMo slovensko pevsko droitvo TVigiav.
John Smrdelj
. .. r
IIo|)arj: >o nal'- bliskoma izjrimlij, v jroadove in ni o njih doz da j no-j benepra »ledu.	{
I
'Vahtar " ponoči vahta in podne-| vi spi.
S temi besedami >o se oglasili i jn-ed krajikiin ]X>noči pred barako' nočnc«ra čuvaja pri stavbeni za- i d.rnjri ''llefa na Ktnldjevim štir-j-.» moški in jeli butati na vrata, j Cez čas so vrata vdrli in stopili: v prostor, kjer je -pal čuvaj Pran- • jo 1 obranil". Jeli so jio prostoru stikati za raznimi predmeti in naposled odnesli vodno ff»tvsalko, ki je bila vredna < rojr 400 dinarjyv ter hi-1 stavbenika Andreja Cer-'lu-ta. Po tatvini so vsi štirje i>o-bejrnili proti Stopanji vasi. kaiuor jim je Čobranič sledil. Čini pa so vlomilci (vp.uzili. so nun zajrro-/.lii, da gra ubijejo, ako se ne vrne. Čuvaj se je grožnje ustrašil hi jim res ii i več sledil. Slučaj je nazaj I jrrede prijavil -stražniku, vendar! je ostalo nadaljnje skupno zasledovanj. brezuspešno, ker >rO se lopovi med tem že izgubili v temi. I
Iz Jugoslavije.
.
Slovenski inkasant obsojen na pet; let zapora.
V beograjskem Okrožnem ura- i du za zavai'ovanj delavcev so pri-j šli začetkom leta na sletl velikim j malverzacijam. Preiskava je «lo-' gnala, tla s>ta dva uraidnlka pone- ■ verila 112.000 dinarjev uradnega denarja, nakar jo sledila njihova aretacija m ista bila izročena sodišču. Ponevei4>e vo se vršil? naj ta način, da sta inkasamt Janko Jehoviu iz Slovenije in šef raču-novodst.va Nikola Vorkapič kasi-rala od raznih delodajalcev prispevke za zavarovanje delavcev, ki i>a jih potem nista v knjižila, temveč najbrže invraibila zase. — Mah'trrzacijo samo je izv-rševal Janko Čeho^n. -nalog za to pa je lobil od šefa računovodstva Nicole Vorkapiča.
Cehov in im Vonkapič sta bila po odkritju poneverbe suspendirana in -sta prišla končno v soboto pred i>orotno sodišče. Zaslišanih je bilo več prič, ki so posebno težko obremenil.- (Vhovina. Vsote, katj re je Lnkasiral, miso bile nikjer vknjižeine. ('ehovkn se je zc-govarjal s tem, da je dobil nalog za irik as Iran je od svojega šefa Vorkapiča, kaiteremn je baje tudi izročil ves denar. Ta pa se je nasprotno zagovarjal, da je dal ČVv hovinu naročila samo v svrho. da pospeši delo. kakor se je vedno delalo. Odločno je zanikal, da bi prejel tu i en sam cVLnar poine-verjenega denarja
Na podlag-i izreka porotnikov ie bil Čelxn in radi pomev* a-be 112. 000 dinarjerv obsojen na pet let zapora, Nikola \orkarpič pa je bil oproščein, ker 5=o prišli porotniki do prepričanja, da nra Čeho-viriove malvorzacije sploh niso bile znane.
Veliki viharji in poplave v Bosni iti ob Donavi
Po Bosni in Hercegovini in deloma tudi v Vojvodini ao divjali
Samomor Slovcnca pri Zagiebu. 1
Te dni so nadli železničarji ob | s priliki izmenjave službe na tovor- * uem kolodvoru v Černomercu pri Zagrebu. 300 korakov od proge/ državne železnice, na kopi koruze moško truplo. Truplo je bilo naslonjeno sedeče na kupu kom- ! zovine in je imelo sredi čela na!1 glavi veliko ramo. Kri je tekla iz j' rane po obrazu in je bJia še popol- « noma s\1.-£a. To je pričalo, da je ' nastopila smrt neposredno prej. predno so truplo našli železničar- . ji.
0 dogodku je bila takoj obve- 1 »čena orožniška postaja v Vrab- • ču. Orožniški komaanfh- je pri preiskavi obleke ubitega našel v listnici več računov raznih slovenskih tvrdk, ki so se vsi glasili na • ime Janez Mlakar. Raz^ai teh ra-•unov niso našli pri mrtvecu no-benfb dwigili dokumentov. Mrt-,-ec je držal v desni roki samokres na nogah je imel zelo ponošen«-| čevlje. Oblečen je bil v črno {>ono-:;< no oblMko. na glavi pa je imel lndkasto kapo. Sodeč po brazgotinah in žuljih na rokali, gre za nekima delavca. Neznanec je •Mtar okoli 34 let. srednje postave, čr-•i!h oči. nekoliko zapognjenegf. ios;i. V Cernomeree jj1 odšla nato no-rbna komisija, ki je takoj izvršila obdukcijo trupla. Pri tej pri'i ki je bilo ugotovljeno, da je bila krogla v čelo izstreljena i.-, leposredne bližine in je izstopila , na zadnjem delu lobanje. Razsn te rane ni bilo na telesu nobene Iruge poško<lbe. Neznanec je oči vidno izvršil samomor. Po obduk eiji je bilo truplo }\repeljano \ mrtvašnico v Gornje Vrapčc. k.}<»r -o ga pokopali.
Roparski napad pri Rajhenbur-g*-
Skrajno predrzen, rafiuiran /ii
•	»čividno zelo skrbno jvripravljen
•	"'ojjaV^ki nayiad se je izvršil med
-	Senovom m Raštajnom pri Rap
-	henburgu. Roparji so pri belem > dnevu vplenili Ves denar, namen
len za izplačilo tedenskega za-i -ilužka deilaveem <4ta.vbne tvrdke
-	nž. Dukič, ki ima v Rajhenburgu
-	voj rudaiik. Dogodek je vzbudil
-	daleč naokrog velikansko senzacijo, med delavci pa seveda razumljivo razburjenje.
Rudniški inženir Porgres: je ne-i sel. kakor 'običajno \-sako soboto.
-	iz pisarne v Seinovem. dltnar za i izplačilo delavcev. On sam je imel
v žepu same itisočdinarske ban-
-	kovce, njegov spremljevalec, nud-
1	niški uradnik »Jernej Peterca, pa . je. ntisel v nahrbtniku bamkovce
-	druge vršite Ln ]>recejšnjo množi-
2	no kovanega drobiža. Skupno sta imela oba 350.000 dinarjev. Nič hudega whitee sta šla proti Ra-štajnn. Na potu med Semenovom in Radtaijnom ao stopili nenadoma štirje, s samokresi oboroženi mo-
i Ski pred inženirja Porge=a in Pev l, terco, jima nastavili samokrese i na prša in zahtevali denar. Ropar-i jI ao najprej od^zeJi Peterci na» w hrbtnik z denarjem, preiskali nato ie iBižetairja Porgeaa ter tudi njemu pmMaH va» baricovoe. Na-' padenca sta bila fires noči, v bli-šini pa tudi ni into nikogar. ki bi jia »ogel pi i* ožiti aa pomoč.
v
VV 'K-. i J.

[j Zagonetno, toda resnično.
ČASNIKAR V VLOGI DETEKTIVA.
i
i
Večkrat se pripeti, da nastopi tujdi čaanikatr v vlogi detektiva. Poročevalci, ki so v službi raznih časopisov, so že večkrat razrešili fkrivnoKti. kojim policija ni bila bos.
V	naslednjem hočem o na v**»ti tak primer.
V	ne\vyorški Bellevue bolnišnici je bil nastanjen časnikarski poročevalec ter prišel tam v .stik z vsemi mogočimi tragedijami in zločini. Ni pa bil znan samo z vsemi policisti in detektivi, pač pa tiidi s člani raznih tatinskih tolp. vlomilci in žeparji.
Časnikar sr je imenoval Mark McGrath.
Na Broad way u in ].'K). cesti so našli v pozni nočni uri nekega Markovega tovariša nezavestnega. Na glavi jo imel več težkih ran in njegov obra-z je bil ves razrezan. Neki policist je poklical am bula n-co, ki ga je odvedla najprej v KnicM rbocker, pozneje v Belle-vua bolnišnico, kjer sc pečajo z vsemi takimi slučaji.
Najprej so mislili, da ima ne* ' srečnež preklano črepinjo ter da bo po<llegel rani, toda po pret^flcu štirinajstih ur je prišel zopet k zavesti, ni se pa mogel ničesar spominjali, kaj se je pripetilo prejšnji večer. Njegov spomin je bil kot ugasnil. Le to ji vedel povedati, da je na svojem potu proti domu prišel iz neke postaje podzemske železnice. Priznal je tudi. tla je izpil par kozarčkov žganja.
Policija je enostavno ugotovila, da je bil možak pijan ter da ga jr povozil kak avtomobil, avtomo-bilist je pa v strahu pobegnil.
Toda vodstvo časopisa, pri ka- ■ tereni je bil nesrečnež uslužben, i .se ni zadovoUjilo s to izjavt*. Prednik časopisa je naročil poročevalcu Marku McOrathu, naj preišče zadevo. Ker je bil ranjenec. njj.'gov prijatelj ter je bil Mark precej jezen na malomarne policiste, j«' sklenil. da ne bo prej miroval, dokler ne pride skrivno^ na dan.
Najprej se je odpravil v okolico 130. ceiste in Broadway ter opazil garažo, v tkalMri je lenarilo pre-eejšriuje število miladih fantov. • Sel je domov ter se par dni ni obril. oblekel pomošeno obleko t^r šel vprašat v garažo za delo. Ker je bil voljam defeat i za poldrugi dolar na dan, ga je gospodar najel ter mu tukazal čistiti kan?.
Njegov tovaroš je bil neki sivo-la.s Irec. Jimmy Reilly po imenu, j prejšnji kočijaž. ki je bil pa že eno leto uslužben v garaži. Bila sta sama.
Mark je prekinil molk ter Tekel svojemu tovarišu: — Pnecej mirno m tiho je tukaj.
—	I>a. ponoči ni ni\ogar. Postopači, ki se podnevi zbirajo v garaži, so ob tetn eaisu po ra®iih pivnicah, plesiščih m beznicah.
—	Kam bomo prišli, kam bomo prišli t — je začel tožiti Mark. — Mladina je popolnoma izprijena. Ko sem zadnji dve noči romal ■po newyarikih ulicah, sesm videl na svoje lastne oči dva napada.
Irec jn molče prikimaL Ker je pa Mark neprestano govoril o sa-
mih umorih in napadih, se je tudi Ircu razvezal jezik.
—	O bi bil pred par dnevi tukaj, bi se ti jezili Jasje. Lopovi so imeli le eno misel in ta je bila — umor. K« sem jih prosil, naj mu pri za iv sojo. so mi ukazali molčati, češ, da se tudi meni lahko kaj podobnega pripeti.
—	Kdo pa je bili
—	Ne vem. Bil je v salonu rn plačal z velikim denarjem. Trf novica se je hitro razširila. Dva fanta sta bila v avtomobilu, in ko ie prišel dotičnik iz salona, stn planila nanj. Začela sta ga biti z dolgima palicama, ki sta imeli žeblje na k<mcu.
—	Takrat ^ m jaz planil k njima. Nad garažo stanuje zakoniki par. Mož je odprl okno ter zakli-cal na cesto, naj mirujejo.
—	Ženska, močna in velika Ma-džarka, je prišla doli, skočila k njima iter iztrgala enemu palico iz rok Rekla sta ji pa, da jo bosta ustrelila, če takoj ne pobere.
—	Nato sta odvzela fanta nesrečnežu denaa- iai uro, skočila v avtomobil -ter se odpeljala.
—	Ali veš, kdo sta bila!
—	Tega ne vem, toda številko avtomobila sera si zapomnil.
—• Presneto, to jI? bilo pa pametno, — je rekel Mark nekoliko v dvomu.
Reilly je potegnil iz žepa zmečkan košček papirja in ga pokazal Maj-ku. Mark si je številko hitro zapomnili. jZa^ran večje sigurnosti mu je pa meti delom izmaknil lis trik iz žepa.
Ko je bil gotov z delom, je šel Mark 'k detektivu, ki je bil sestavil poročilo o nesreči.
Lastnika vtomobila sta kmalu izsledila. Povedali je, da *?ta mu izginila pred par dnevi šofer in avtomobil, da lmi je pa šofer pisal pismo, v katerem mu je^ priznal. da se je napil in da se bo vrnil 7. avtomobilom Vred. V pismu je bil tudi njegov naslov. Vrnil se pa ni. kajti še istega dne so ga izaprli. Naslednjega dne je bil tudi njegov tovariš aretiran.
Mark McGirath >? pnivedel za pričo starega Reilly j a ter zakonca. ki sta .stanovala nad garažo. Vsi trije so idetificirali napadalca.
I "bogi časnikarski poročevalec, ki jo bil pobit na tla in izropan. ni mogel identificirati napadal-i cev. Kajti medtem je umrl.v
Roparski napad na ekspresni vlak v Romuniji.
Dne 13. oktobra dopoldne so neznani roparji napadli (pri Kra-jovi simpkmski ekspresni vlak. Ko ja vo&il vlak čez most pri Bn-doesti si predpisano počasno brzino .so skočili nanj maskirani roparji in so z nervolverji prisilili ptnike, da so zmetati svojo prtljago skozi Okna. Ko je vlak prevozil most, je pričel zopet voziti 7. normalno) hitrostjo, toda roparjem se je posrečilo pravočasno poskakati z \iaka.
NAJUSPEŠNEJŠI AMERIŠKI PRODUCER MARCUS LOEW
VAŽNO ODKRITJE
PREMIŠLJEN UMOR
,.£'asopi>je j«' zabeležilo zločin iioriTca Jurija Bažanta. ki je- v ^ardubieali na (.'ehoslovaškem u-noril dve dekleti, tretjo žrtev pa ežlvo jjoškodoval. l»ažaiit jo sedaj la zaslišanju izpovedal potek bvolih zločinov. Bilo jo takole:
Imel .j«* zunanjo in ljubezensko laznn-rje > svoja s«*strično šafari-kovo. Tej ljubezni so se sestrični roditelji upirali, zato j«' dekle prosilo Bažanta. naj gresta skupno v smrt. Baza nt je obljubil, da izpolni Safarikovo željo. Brci smrtjo pa via sklenila it' iek >liko po --vetu. in Nicer sta >e v ta namen po-slllžila koles. \"eka i časa sta vozila j»o deželi, potem pa se je Safa-rikova na vožnji poškodovala tako. da -sta morala nadaljevati pot /. vlakom. Dospela sta na neko postajo. izstopila in se napotila v bližnjo se-*. Tam j<> Bažant potegnil revolver in ustrelil ljubico De-kl<' je 1»11 •» pri priči mrtvo, a radi gotovosti je odd;.I v mrliča še en strel. 1'mil -i jo okrvavljene roke in se napotil dalj-', prišel v Tren-činske Topli«-" in obiskal -vojo •drugo ljubic«., po imenu Povelka. Natančno ji je <»pivd konec- Sa{';t-rikove. nakar jo Povelka prosila. ; naj upihne na enak način tudi nji življenje. Prošnje ji ni mogel odreči, kakor je bila nenavadna in •"ud na. Sla sia iz mesta in h-gla v šravo. kjer je dvakrat ustrelil na j Povelko. Potom jo je -l.k-l in shranil njeno obleko pod neko skalo, da hi je ljudje ne spoznali i takoj, truplo pa jo pokril s kameli join in jjeskom'. Imel je po tem umoru namen končati tudi -roje lastno življenje, to ia znanje s tretjo žensko. ki j,- pihala Riha. mu ni dalo d n't) i to izvršil. Sklonil se j.- maščevat i nad njo. s katero je bil zapleten v pravdo radi vzdrževanja nezakonskega otroka. Prišel je k nji na dom ter jo j«' med razgovorom obs.relil. Riba je zaječala. Bažanl pa je šel po bencin in jo polil s lekočino. 1'daril i jo je tudi park rat s kladivom po •slavi, da se je onesvestila, nato pa je hotel >vojo žrtev še zažgati, da bi zgorela. To -o mu iti posrečilo, zato >e je vrnil v Prago, da bi nabavil Mgurnejša sredstva. V Pragi pa g;» j«' prijela polieija. ki je : odkrila njegovi- žrtve.
i
14-letni morilec.
V Montp-Hie.ru na Francoskem j«* odigral te dni nenavaden zločin. Neki 14-letni deč> k je napadel svojo mačeho z železnim drogom ter jo pobil do smrti.
Mačeho >o morali prenesti v bolnišnico, kjer >.1 izdihnila. Po-I k'jr mačehe je pobesneli deč» k tižko poškodoval tudi <lve svoji sestri. katj-ri so morali radi ran • izročiti v zdravniško oskrbo.
Italijanski manevri.
' V Ca-navosc se vršijo veliki ita-lijiun ski manevri. Katerih se ude-lenje v glavnem infanterija in letalstvo. Italijanski strokovnjaki pravijo, da se je izvršilo vse 1 »ovseni povoljno. O položaju manevrov se poroča: Stojita si nasproti Ivo stranki. Ažurna stranka j»' nami-šlj«'na kot narodna obramba, rdeča pa l^ot sovražnik, prodirajoč od se v* rozapacla. Na strani ažurne slranke delujejo številni letalci kot opazovalni in razjas-i njovalni organi.
Najuspešneji ameriški gledališki producer je brez dvoma Marcus Loew. Svojo gledališko ka-rijero je začel kot navaden gledališki usliužbumec, danes ima pa celo vrsto gledališč, med njimi tudi par takih, ki so veljala na ! milijone dolarjev.
Ko je bil star Loew sedem let je prodajal časopise.
Kot desetletni <k-ček je začel delati v n-eki tiskarni, kjer so ti-Mkali i*azgledinice. Zaslužil je po 35 centov na dan.
Ker .se mat je to »zdelo premalo, je« 'zašt.rajkal ter zahteval, naj mu plačajo pet -centov več. Goispodar
pa ni hotel ugoditi njegovi zahtevi. Fant pa ni izgubil korajže.
Ustanovil je nekak časopis, katerega je .sam urejeval, upravljal, prodajal hi nabiral oglase zanj.
Delal je po šestnajst do sedemnajst. ur na dan ter zasJužil dvaj-dolarjev na teden.
Najbolj ga ji,? pa že takrat veselila gledališče. Parkrat je *to-»pil v cvlužbo pri raznih gledališčih, pa so ga kniailu odslovili.
Kot šestnajstletni fant je bil pometač v neki trgovini na Grand Street. Pozneje je postal tr«rovski i potnik ter si prislužil par s.to do-
Francoski socijalisti.
Med Painlcvejevo vlado in francoskimi soeijalisti vladajo danes razmere, ki zahtevajo nujnega razčišeenja. To nalogo ima kongres glavne vladne stratike. "socijalističnih radikalov."
Kot znano, je pri lanskih parlamentarnih volitvah v maju zmagala koalicija radikaleev s francoskimi soeijalisti, včlanjenimi v delavski internaeijonali, nad Mil-lerand - Painl^vejevim "naeijo-nalnim blokom." V imenu zmagovitega levičarskega kartela je prevzel vlado lvonski župan Iler-riot. Ministrovali so socijalistični radikalci in obe ostali zavezniški "meščanski" stranki: republikanski soeijalisti in Loucreurjevi radikali levice, vlado pa so podpirali s svojinTi 100 poslanci ofici-jelni internacijonalni soeijalisti.
Xekaj časa je vladal najlepši
ČELJUST PRAZGODOVINSKE 2IVALI
lavskim zavezniki. Sprejetje Da wesovega načrta, pristanek na izpraznitev Porurja in krona vsega — ženevski protokol je bil plod tega sodelovanja. Toda s padcem MacDonalda v. Angliji in s smrtjo ženevskega protokola je nastopil konec lepih dni. Končno je padel tudi Herriot radi zagrešene finančne politike.
Njegov naslednik "republikanski socijalist" Painleve se je ori-jentiral bolj na desno, s čimer si je pridobil sicer ne dogovorjeno, vendar dejansko podporo bivšega nacijonalnega bloka, zapravil pa je simpatije internaeijonalnili so-cijalistov. Slednji so to tudi čutili V maroškem vprašanju in v odporu pr*ti Caillauxovi finančni politiki, ki ni hotel sprejeti socijalist ične »zahteve po preraoženski oddaji. Socialisti so torej zapustili "levi2a*slu kart el" in se podali v ofiozicijo^
Nav^ic jtomn. pa vlada Paml?-fto^še dUmy Hi^m teg« karala brez •<*	* pomoto gta-
vnega nasprotnika kartela — bivšega naeijonalnega bloka.
Sploh je Painleve napram soci-jalistom še ve«lno jako ljubezniv. Enega socijalističnega voditelja, Aleksandra Varen na je imenoval za guvernerja Indo - Kine. Stranka je zato Varenna izključila. To pa ni uplašilo nadaljnih socijalis-tičnih voditeljev, da ne lji sprejemali vladnih poklonov: tako sta bila poslanec Paul Boncour in gl. tajnik Splošne z\*eze dela Joutra-ux imenovana francoska delegata pri Zvezi narodov. Socijalist Boneour, član opozicijske stranke, je celo držal v imenu francoske vlade najvažnejši govor v plenu-mu Zveze in je parkrat predsedoval Svetu Zveze narodov.
Seveda so vsi omenjeni socijali-sti ostali zvesti levičarskemu kartell! v nasprotju z ogromno večino stranke. Oficijelno socialistično vodstvo pod poveljstvom Leona Bluma in Paula Faura pa od-j klanja Pamlevejevo vlado. Te dni je to vodstvo izdalo manife-t delavcem Francije, v katerem zahteva mir v Maroku in Siriji, davek na kapital in obsežne socijal-ne reforme. Iz manifesta odseva zahteva, da sc Painleve umakne vladi, ki bi se vrnila na levo in bi dejansko izvajala socijalistični program, čeprav le-ti odklanjajo udeležbo v vladi.
Radikalno - socijalistična stranka danes ni enotna v svojem stališču napram soeijalistom. Le del .tranke sledi zmernemu Catllau-xu. Ilerriot. Chantemps in drugi pa še vedno sanjajo o starem kartell! in izjavljajo: "Zvestoba kar-teln, kartel še enkrat, kartel ved-
_ . I M
no!
Bližnji kongres stranke bo imel odločati med obema strujama. Ce zmaga desnica, se razdor e socija-tvti še poveča. V tem slučaju se rOtflgne vlada razširiti še na desno z vstopom ostalih meščanskih strank. Ce prodre levica, bi Pain*
leve padel. Posledice bi se čutile ne le doma. ampak tudi v zunanji politiki. Mrtvi Ženevski protokol bi skušali kot Lazarja poklicati iz groba, Abd el- Krim bi imel več izgleda na ugodna pogajanja.
V vsakem slučaju pričakujejo soeijalisti zase koristi. Xaj zmaga ta ali ona politika, vse to pojde v škodo notranje enotnosti in sloge radikaleev. Soeijalisti upajo celo v razcep svojih bivših zaveznikov, od katerih bi se en del pridružil njim. Pred očmi jim lebdi krasna perspektiva, ki jim jo je narisal neki delegat na zadnjem kongresu v Cirenoblu, vidijo soeijalLstič-nega volka, ki je vdrl v radikalno -socijalistično stajo . . .
ŠKOFI ZOPER ŽENSKO TELOVADBO _
Škofijski ordinarijat v Lineu Je te dni izdal okrožnico, v kateri je zavzel sovražno stališče napram žeiu-Jki telovadbi. -Že pnej enkrat je ordinarijat izjavil, da -e ne more strinjati z načeli, ki veljajo dandanes za telovadbo pri ženskem spoiu. Sedaj je škof ponovil svojo sodbo, da je ženska ti >!ovadba dostojna in torej dovoljena saano v tistih primerih, kjer telovadijo ženske ločeno in kjer poučujejo telovadbo ženske osebe.
Ordinarijat poudarja, da stoji strogo 11a stališču ločene telovadbe. Upčsra dalje vsakemu telovadnemu poskusu, ki stremi za tem. da zanese v telovadno dvorano nedostojnost. med katere šteje škofija zlasti telovadbo v plavalnem 'kostumu. Še bolj nasproten je ordinarijat tj .lovadbi brez obleke, ker je prepričan, d:a vodi ta kult nazaj k poganstvu.
Škofija v Lincu tudi zastopa princip, da smejo deklice telovaditi samo v zaprtih prostorih, v dvoranah ali pa na prostem, samo če javnost nitna dostopa. — Končno poudarja okrožnica, da vpliva (telovadba v visoki meri na
(.'asopisi javljajo, da sta <,lva j.
londonska učenjaka odkrila kal! 11 katera povzroča obolenje na raku. ; 1 in da sta tudi spoznala, pod kate- 1 rimi pogoji nastopa rak. Xovica t dviga burjo zanimanja povsod. 1 med lačnimi in z Iravnlškimi krogi. kajti problem, kako nastaja. ' odkod prihaja in kaj je rak v svo- , jem bistvu, je pre inn i nepre-ta- \ nih preiskovanj zadnjih deset le-' 1 tij. Doslej je blo vse delo brezus- , pešno. Mnenje, da je rak nalezlji- . va bolezen, se je križalo z nine- r njem. da je rak podedovan, oziroma v spečem stanju ž<- «>;! rojstva v človeku nekako, vsiljen. Tem na-S zorom so nasprotovale druge trdi-i 11 ve. da je rak konstitueionahia j bolezen, da >0 vzroki za raka ke- : . niične. termične in druge škodljivost. Odkritje londonskih učenja-j kov bi prineslo v to temo. v ta la-I ftirint svetlo luč. . Poded'e«- odkritja bi bile kar naj lalekr.sežnc i tudi v praktičnem poglinlu. ker bi 1 !iil boj proti raku zasnovan na re-;aln' j)odlagi, na jiravem -spoznanju — povzročitelja. Zaenkrat --o novice take. da moramo biti napram njim skeptični. V resnost in vestnost olwh učenjakov ni mogoče dvomiti, pač pa nam manjka še potrdila od drugih znanstvenih j strani. Nekoliko čudno je. tla je 1 vest našla pot v javnost .še p redno je bilo odkritje predloženo v znanstveni formi internaei jonalni medicinski vedi.
Zdravnik na institutu za m- ; cinske iireiskave (Mount Vernon i dr. Cive in Barnard, po fu-.vatnem i poklicu tovarnar klobukov. po svojem lfagnenju in po svojem znanstvenem delu ]ia priznan mi-kroskopik. sta sloneč na prejšnjih, jod drugih učenjak >v izvetbmih j pesku-ih dognala, da povzroča ra-j ka živa kal. katera živi v notra-i 'njosti človeške ali živalske celice ' in tam povzroča, da se celica ne-prestano množi z deljenjem. 1 oda i ta kal sama na sebi še ni sposobna j narediti raka. Ako poskusni živa-I lici vbrizgamo samo kal. živaliea : zaradi tega ne oboli na raku. ! Xjen organizem je tako močan, j da vbrizgano kal zamori. Tčenja-! ka pa sta našla, da poskusna živaliea oboli na raku. ako ji obenem s
1
i kaljo vbrizgajo tudi neki sok. ki se ga pridobi iz živalic, ki že bolu-ijejo na raku. Potrebno je torej j dvoje: kal. ki se nahaja v tkaninah raka in sok. ki se nahaja v telesu obolelih živali. Ta >ok je nekak "specifičen faktor", ki šele pripravi dotedaj zdravi živalski organizem zn sprejem kali. ki torej kalem omogoči razvoj.
Okužen je z rakom bi se moglo po teh teorijah izvršiti nekako tako, da bi moral biti poprej že pripravljen teren v človeškem telesu, ki bi dal kalem raka možnost 11a-daljnega razvoja. Tako bi po mnenju dr. Gye vnetje toliko spremenilo organizem, da hi se kali raka. ki bi kakorkoli prišle v telo. ram lahko razvijale. To pa da so še vprašanja.
Take so novice; njihovo resničnost bodo potrdili znanstveniki. Ali pa so vse te novice še pretirali jene
nravstvenost, radi česar je potrebno. da se revidirajo vsa načela, ki so bila v tozadevni praksi do danes.
aoanwrooo a um«*
Dne 30. <«&tobra ko odkrili na Gortf mas Lsland spomenik ženi dr. I). II. Davisona, katero imenujejo mater ameriške armade in mornarice. Spomenik je napravil kipar Pietro Montana.
larjcv, katere j_* pa z nesrečno špekulacijo izgubil.
Prejšnji gospodar ga je zopet sprejel v službo, kjer si je prihranil malo premoženje.
I ^e.t a 1904 je o tvoril panoramo na 14. cesti. Vstopnina v panoramo je brla en p*amy. Po par mesecih je*-s panoramo in drugimi špekulacijami zaslužil ifcMO.GOO.
Nato je začel oi varjati kinematografe, velike in male ter je bil jx> par letih splošno znan lastnik gledališč.
Dan« ima osemdeset irleidališč ter je udeležen *udi pri raznih velikih kinematografskih podjetjih.
Na s&a vidi*« ameriškega profesorja N. O. Thomas m predkratkin ^jfw^^jig^erom^^a piepgiddovioalrega dkma. fin aav
i MATI ameriške armade in mornarice
ARNAVTOVA OSVETA
Prtxi vojnim sodišocju donavski* iti vizije v iieo«radu je t<> tlni stal vojak M i ft ar Jusufovie, ki je 18. aprila v Pctrovaradinu na N-traži ustrelil tri ea>itnake: admi-nistratiwiega poročnika Dušana Kokotoviča in Milana Paniča 1i r mi.sk ejju j>odpolkovnika Lcomida Uspen.skega.
Zločin j«' storil v pijanosti, prvič v življenju se je napil vina. Miftar j»> Amavt iz Južne Srbije, musliman. Sedaj je star 126 let. Vnovaeen j«* i>i 1 že lerta 1921 in j«> služil v Novem Sadu. 15 mtwecev je služil j-iLdn-o in voljno, lepega dne |ki je dobil klofuto, ker ni dobro očistili avtomobila. Kadi tega je pobegnil na Madžar*ko. kjer ji« v Szegeidinu tri leta prodajal božo. Po nagovarjanju vvo-je<ra očeta se je končno l ti>s le venil preko meje. kjer »o ;_ra j>i*i-jele jugoslovanske obla-»t i in gn po krajšem preiskovalnem /.aporu odpravile v Pctrovarailin k -edinemu polku na odslužitev oralih t r« h m secev voja.šk<'ga roka. — Ž«* naslednji dan pa se je y.«rn<iit naveidejii zločin.
Bila je namreč ravno pravoslavna \'<>lika noč in vojaki m) poleg dobrega je.la dobiti tudi vina. Wi >o pili. razen Mi ft ar ja. Zve>l koranu ni vseh svojih 26 let okusil opojne pijače, pa je tudi tokrat ni maral. Toda k r so tovariši toliko hvalili vino m prigovarjali, naj ga t.iiili on vsa j oku>i. je Mift»r prvič v življenju zatajil prtroka ter zapored izpil dve časi. Bilo je dovolj, zameglilo se mu j.' pred očntu in zašumelo v glavi. (Vz dve uri. ob osmih zvečer pa je moral na stražo. Prosi! je poveljnika -itraze. mij ga pusti doma. ki tr mu je m In o slabo. — Toda komandir >o mu je smejal: kako bi se mogel človek opijanita («1 dveh čaš vina. In .Miftar j;* moral na stražo.
— Ko >< m »ital na straži, — tako iz]>ove,luje Miftar sam — so se v mraku pred menoj javljale j čii:lne poilobe. otroci in možje, ki •-<> »rovorili; 1'b.ijmo Arnavta! A-bili jih je potsLal. da me kaznuj «-jo. ker sem pil vino. Popade! sem 1 miško. . .
Kaj se je nadalje z/ouilo. tega se Miftar ne spominja. Zbudil se je zjutraj ob obali Donave, ves razeapaui in živčno stj-t. Izgubil je šajkaeo. niti eevjjev ni imel na nogah. S t puško je še krčevito držal v rokah. Tedaj se mu je začelo |M>ča-i jasniti, d« je ptv begnil «4 straže. In zopet je hitel dalje ob obali. Prosil je h roda rja. naj prepelje na drugo strar. toila brodar je prort.rašen vzkliknil: — Ti -.i morilec dvanajsterih ljudi! — in j* pobegnil prtsl Miftar jem. Zdaj je Miftar začel slutiti. da je res. moral koga ubiti. In začele si, «ra preganjati Erinije. IvodenkoLi je blodil. po obrežju in gošča v ju. -povsod je čul preteč' glas; — Morilec! — Dvanajst -din je tako blodil okrog, končno pa so ga It iztaknili po navedbah Jie-k • ženske.
Na zatožni klopi sedi Miftar skesano ravnodušen: — Ne vem. ali -»eni res koga ubil. Toda, če vsi pravijo, da sem morilec, bo menda res. Le jaz se ničesar ne spominjam, Ako sem jih res ustrelil, in i je zal za njimi kakor za rodnim oči itom. Raje bi ubil sebe!
Soprogi obeh (Ustreljenih poročnikov zr'.te vata 300.000 dinarjev, n zastopnik pod pol kovni ko ve soproge 240.030 dinarjev. Obtožen-čev bra ni tel j. sodni poročnik Živ-kovič je stavil predlog, da se razprava odgodi in da Se podrobno ]xroučijo vse okolnosti. — Sodišče je predlogu ugodilo in razprava je odgodena 7. motivacijo, da je treba točno ugotoviti, kdaj je bii Mifitar na straži in kakšna je njegova fatalna opojenost.
Trgatev na Dolenjskem.
Nekoliko pozneje kakor druga lota, kar je pač posledica deževnega vremena, se je te dni kakor v Slovenskih goricah in na Bizelj-ske-m pričela tndi na Dolenjskem in v Beli krajini trgatev. Grozdje je v polnčnih jesenskih drirvih lepo dozorelo in bo letošnja vinska kapljica dobra in pridelek precej
Knjigarna "Glas Naroda";
MOLIT VENIKI:	]
Duša popolna ................... 1.— J
Marija Varhinja:	]
v platno vezano...............80 ^
v fino platno ................ 1.00 j
v usnje vezano ..............1.50 ]
v fino usnje vezano............1.70 ]
Rajski glasovi:	]
v platno vezano .............. 1.00 ]
v fino platno vezano..........1.10 ]
v usnje vezano .............. 1.50 j
v fino usnje vezano.......... 1.70 ]
Skrbi za dušo:	^
v platno vezano...............80 j
v usnje vezano ..............1.65
v lino u>nje vezano ..........1.80 ^
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez..............1.60
Nebesa Naš Dom:	J
v usnje vezano................1.50
v fu.no usnje wfcano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez............... 1.20
ANGLEŠKI MOLITVENIKI:
(ZA MLADINO.)	J
Child's Prayerbook:	<
v barvaste platnice vezano	.30 S
Child's Prayerbook:	j
v belo kost vezano............1.10 <
Key of Heaven:	j
v usnje vezano .............................70 ]
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano....	1.20 ^
(ZA ODRASLE.)	j
Key of Heaven:	]
v fino usnje vezano..........1.50 j
Catholic Pocket Manual:
v lino usnje vezano.......... 1.30
1 Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40 •
• j
POUČNE KNJIGE:
• <
Angleško-slovenski slovar	1
(Dr. Kern) .................. 5.00 (
Angel j ska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Dor-iadi živinozdravnik ........... 1.25
! Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.2p
Govedoreja .75 Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2.	zvezek 1—2 snopič	1.80 Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00 ,
Kako se postane ameriški državljan,
10 zvezkov. lej>o vezanih......10.00
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljuba vnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica, 668 str. 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemška slovnica ...............60
Nemščina- brez učitelja —
3.	del .......................30
2 del ......................... .30
Pravila za oliko.................... .65
Perotninar.......................60
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
j Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
jSadno vino.......................50
i Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana ............ 2.00
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ 1._
Slovensko-italjanski in Ital j.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45
brošurana ................... 1.20
Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo
trdo vezana .................... 3.00
Umni čebelar ................... l._
.Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................60
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.60 Vrtnarstvo 2.00 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoK, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .................... .46
2.	zvezek 1. in 2. snopič........ .70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
1 broS......................... .80
Četrti zbornik trd. v............. 1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primoi^ Trubar trd. v. ........L—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez.................. 1.—
Andrej Hofer ....................00
Boy, roman trd. vez...............80
Beneška vedeževalka ............ .36
Belgrajski biser ................ .36
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Besi (Dostojevski) t. v...........1.50
Bele noči (Dostojevski) t. v....... .75
Balkanska Turška vojska..........80
Balkanska vojska, s slikami.......50
Surska vojska ................... .40
Bilke (Marija Kmetova) .......... £6
Cankarjeva dela:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Moje življenje t. v............90
Podobe iz sanj t. v...............1._
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja t. v...........1._
broširano ...................go
Cvetke .......................... .26
Ciganova osveta ................. .36
Čas je zlato ...................... 30
Cvetina Borograjska...............60
Čarovnica starega gradu.......... .25
Četrtek t. v..................... .90
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, 8t4rka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................60
Duhovih boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki........................40
Dekle Eliza .....................60
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk ......... ..... .35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................60
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ..............25
Golem, roman..................... .70
Gnsarji ........................90
Hči papeža ...................... 125
Hadzi Murat, trda vez. ............80
Hedvika ........................ jsf,
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega »veta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v............... .75
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš..................40
5.	zvezek^ Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................1.—
broširano ...................75
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Ludovika Beozija ................ .25
Ljubice Habsburžanov.............40
Levstikovi zbrani spisi:
1.	z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač. .............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez.................. .90
ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana................... 1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest................................JBO
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60
9.	zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) ................... .60
10.	sv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) .............. .. .. .80
11.	zv. Kako sem se ju likal, (Brencelj) ................... .80
12.	zv. Is dnanrika malega pored-
neneia. trdo vessind . . ..... .60
ML sv. LjnM jsajO** _
(Brencelj) .................. .80
15.	zv. Jnan Miaeria. Povest is i i španskega življenja.........6011
16.	zv. Ne ▼ Ameriko. Po resnič-
kih dogodkih.................60 I
t
Milčinskijevi spisi f
Igračke, trda vez. ................1.—
broš......................... .80 '
Muhoborci, tni. v................. 1.— ]
Pravljice, trda vez...............901<
Tolvaj Mata j, trd. v..............90 i
Mali ljndje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ................ 1.00 1
Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikegnežov lastni životopia .76
Mrtvo mesto ..................... .70
Mrtvi Gostafi .................... .36
Materina žrtev ................... .80
Mnsolino .........................40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija ......................... .30 j
Mirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Mfeško) .................. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25
Notarjev nos, humoreska ......... .36
Narod ki izmira.................. .40
Naša Ančka .................... .36
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov. ------------90
Nova Erotika, trd. ves..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............60
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtice.................. JO
Na Preriji ...................... .30
Nihilist ......................... .40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše- 1 ga slovenskega polka......... 1.60
Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............35
Krvna osveta ....................36
Za kruhom .....................36
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Berač ...........................35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
General Lavdon .................35
Spisje ...........................36
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Rimska Mytologija .............. 1.00
Svitoslav .........................36
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Zaroka o polnoči .................36
Božja kazen .....................35
Emanek, lovčev sin ...............35
Napoleon 1......................75
Obiski (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Jamesa X. Kraka .. M
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda m.........90
Padajoče zvezda tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo ves........... .70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25
Pasti in zanke, ^""i^fllm roman .. .35
Pariški zlatar.................... .35
Pingvinski otok tr. v.............. .90
Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00
Plebanuš Joanes tr. ves. ..........1.—
Pod krivo jelko. Povest is časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem..... .60
Poslednji Mehikanee ....... ..... J&0
Pravljice H. Majar............... J30
Povesti, Berač s stopnjic pri sr. Roku .35
Pot bolesti trd. vez...............1.00
Požigalec ................... M
Praprečanove zgodbe............. -.26
Patria, povesti is irske jnnaike doba .30 Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofonu.......... JU
Pet tednov r zrakoplovu. Trd. ves. 1J0
Pol litra vip&vca................. . JO
Ptice selivke, trda ves............. .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................. J8
Pravljice in pripovedke (Kožutnik)
1.	zvezek.....................40
2.	zvezek .....................40
Pegan in Lambezgar.............. .70
Rabi ji, trda vez ...................
Rastoči mesec (Tagore) t. ves .... .80 Razkrinkani Habsbnziui (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem . ______ M
Rinsldo Rinaldtnl................JO
Slovenski ialjivee ...... ......... .40
Slovanska knjiinlea. Zbrani tgU^
vsebuje 10 povesti.............60
Suneiki invalid.................V.	,88
Skozi iirno Indijo................................JO
Sanjska knjiga Arabska ..........1 JO
Sanjska knjiga^ nova velika ............JO
Spake, humoreske, Ma ves .......	JQ
Strahote vojno ...............................JO
flfveta noč, ^nimfcre, fK^orfdka ...	JO
Simon Jenko shrani sptei ...............JO
Sosedje tr. v. ................	.80
Svetobor ...................................JO
Stritarjeva Antholofija trda ves ..	Jf
w«o oesso, poreet iz Abrueev .....	J8.I
Svitanje (Clnukai), tes. ..«......	ijti
r •
ftopek, samotarke (Komanova) vez. .50 T j S>n medvedjega lovca. Potopisni ro- T
man . .................1.......80 T
Sveta Nostmrga ... .........................35
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
Shakespeare ve dela:
.Macbeth, trdo vez. ...............90 V
(Othelo tr. v.....................1.—
Sen kresne noči tr. ve«.............90 V
V
SPISI KRlftTOFA ft MID A:	|
1. zv. Poznava Boga...........30	Z
7. zv. Jagnje .T..."............30	Z
.8. zv. Pirhi...................30	2
' 13. zv. Sveti večer..............30	Z
14.	zv. Povodenj...............30	Z
15.	zv. Pavlina ...............30	2
17. zv. Brata .................30	Z
Z 2
SPLOŠNA KNJIŽNICA:	2
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru- _
da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado Murnik: Na Bledn, iz- l,
virna povest 181 str., broš......50 2.
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, 3.
ljudska drama v 4 dej., broš. 105 I.
d«
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str., broi. .50 St. 5. Fran Milčisai: Gospod Fri- z dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72-str^ br. 0.2f. 1 St. 6. Ladislav Novak: Ljubosnm- I nost, veseloigra v eem dejanju, 2 poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš......................... .2£ 3
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila tJtva, 4
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France W- 5 ber: Problemi sodobne filozofije, 6
347 str., broi.......____..... .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter- 1 none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš........... .25 P
St. 11. Pavel Golia: Peterčkove po- E slednje sanje, božična povest v 4. 8
slikah. 84 str., broi............35 1
Št 12. Fran Milčinski: Mogočni £ prstan, narodna pravljica v4 deja S
njih, 91 str., broš........1.....30 S
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni- 1 kolajevna, roman, poslovenil U.
Žnn, 112 str., broš..............30 1
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na- 1 rodno-goepodarski spis, poslove- C nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 2 Št. 16. Janko Samec: Življenje, (z
pesmi, 112 str./bros.............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verno duše v vicah, povest, prevel Mirko 1
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18 Jarosl. Vrchlicky: Oporo. 1 ka Iakovgkega grajlčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi. .... .25 1 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v pe- ^ tih dejanjih, poslovenil Anton
, Puntek, 124 str., brofi..........50 ,
Št. 20. JuL Zeyer: Gompača in j Komurazaki, japonski roman, iz ' fieščine prevel dr. Pran Bradač,	:
154 str., bro«................. .45	J
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst	1 kratkočasnih zgodbic, H., 73 str.,
broš.................t........25	:
Št. 23. Sophoklea: Antigone, žalna	1
igra, poslov. C. Golar, 60 atr., br. .30
' Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji 1
►	dnevi Pompejev, I. del. 355 str., J
broš.,.........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, i
rlov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 1 27. Jran Erjavec: Brezposle- ' 1 nost in problemi skrbstva sa tyres-i poselile, 80 str,, broi. ........ .35'
) Št. 28 Veronika Deseniška.........75 i
i Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s i Jngnrto, poslov. Ant. Dokler, 123 y
I str., broš......................50 »
Št. 36. Ksaver Mtfko: Listki,
i 144 str^ .....................65
I
) Spilmanovs pripovedke:	1
I 2. zv. Maron, krcanski deček iz LL "
\ banona ..j...................25 *
3. zv. Marijina otroka, povest is kav- *
I kaikib gora.................. M j
j 4. zv. Praski judek.................25
1^8. zv. Tri Indijanske povesti....... JO £
i 9. «v. Kraljičin nečak. Zgodovinska 2 I povest is Japaakaga .......... JO
I 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlade
, Akbarja Velikega.............25
! 11. zb. Rdeča in bal« vrtnica, povest JO j ) 12. sv. Korejska brata. %črtica is mis-
jonov v Koreji .. ..............80
} 13. zv Boj in aaaga, povest....... JO 3
14.	zv. Prisega ^nronuega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. JO
15.	zv. Angelj sninjev. Brasfljska
' povest............. ............J8
1 16. zv SatokopL Povest....................JO ;
1 17. zv. Prvič med Indijanci all vo*.
} nja v NSkaragno...........................JO
[ 18. zv. Preganjanje Indijskih mfejoL
\ naijev.....................................JO
48. sv. ^Dada aMcnarja* Povest	JO
' tatiJ^ Bevk, trd. vea...............78
>	tli j^ovfsti (Flaubert), trd. vez. ..	.76 r TH povesti gtdfa Tolstoja ...:....	JO 1 Tri Bsvtia, te Vi	J8
K' ■ A^^a %• .............•.m.• Jt •
Tunel, trda ves....... ...........1.001
Turki pred Dunsjem............. .60 1
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti .............. .30 9
Vera (Waldova) broš......... .35^
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dranath Tagore brofl, •••••• •	.60
Irdo vezano................ .75
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi____ .30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vee.......l2.—
Smisel smrti ...................... .60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	\60u_
Zadna pravda ....................5®
Zmaj iz Bosne ................... .8uW
Zlatarjevo Zlato ................. 1.001
Za miljoni,	............65
ženini naše Koprnele..............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
; Zgodovinske anekdoti .............30
Zločin v Orsevalu 246 str.........1._
Zločin in kazen 304 str...........2.50
Zbirka slovenskih povesti:	^
L. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35^1
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................35
t. zv. Povesti in slike .............35 I
5. zt . Študent naj bo. Naš vsakdanji * kruh .........................
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- 4
mi ............................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
si ...........................004
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti .............................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica ■ slikami ..	i.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljio ................ [75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom:
Mlada greda....................
Mladi umetnik..................j 20
Otroški vrtec ......................................1^0
Za kratek $as ................. . *	1^0
Zaklad sa otroka .................j.jjO
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .G0 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................84
Dolina solz. 3. enodejanke*. Dva svetova. Dedščina. Trpini........ 1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. JO Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 6 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, trt dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- .
nja ........................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih1 s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......76
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez. ____1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanja .......i.................35'
Ljudski oder:
3.	zv. Mfldovs zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. 8v. Neža, 1
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehejnskem poljanah. ?fozen ne izostane. Očetov^ kletev, Čaiica kave....... .30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa. stirici in kralji, Htidmila, — Planšarica ................... JO
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
Naročilom je priložiti denar, bodisi ^ gotovini, Money Order ali poitne znamke po 1 aH 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekom andirajte pismo* Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6LAS NARODA"
tt OwitadHlbik. - 0tw Yort
m
KORZARJI.
ssm
( Nadaljevanje.)
»».TT » ;	'J	fi	■ «: »>- .
-sem ti -a; rekel, <la se ti tu ne vmešavaj! Tvoja sestra naj se omoži. kakor hoče. Lepo dekle je, premožna je in. ugled ima tudi. Jaz. jaz se pa ne oženim z nobeno. — Takšna je mo>ja volja in prav je tako, kajti korzar naj .%" ne ženi.
fiopet dvigne Vincent orožje. Zopet zagleda Tomaž opasno konico -sest palcev preti svojim grlom. Toda ne ga:ne se in uporno in glasno ponovi:
—	Ne. ne vzamem je. nikdar, da v*š!
—	Pazi se! — grkne hripavo Vincent K-erdoncuff in bes mu stresa vse telo. Sedaj pa mini Tomaža potrpežljivost.
—	Ti sam se <pazi! — mu odgovori hripavo in se še vedno premaguje, da ohrani svojo mirnost. — Da. ti >, pazi. ker jaz ne prenesem groženj! Kakor je Bog v nebesih, ti nimaš pravice, da mi groziš!
Kakor proti volji pa stegne Vincent levo koleno in upogne de* no. prednje, kakor d lajo sabljači. ko se njih rezilo stakne z na-protnikovim. Njegova pol upog-njeny ^ roka se stegne predse, in ker Tomaž ne umakne, doseže kouicgj meča' široka . prša ter sc dotakne snžkiia ita jopiču. ! Oba krikneta sočasno. Vincent —- V*emi jo/ ali pa pogini na me mestu! — Tomaž pa. čigar ljutost se'raz]K>ei kakor izstreljena granata:— Hodi s pota. ali pa se živ ne vrneš!
Sledeči dogodek se je odigral prodno izgovoriš " Reqiiiesc a t in pace"'!. Vincent sune in Toma? odskoči. vendar ne dovolj naglo, da ga meč 11«» bi oprasnil na rami. Vincentov meč • pordeči. Tomaž be<no zatuli. Z .naglo kretnjo lir-dere meč iz nožnice, s prvim zamahom odbije nasprotnikovo rezilo, sune predse in porine svojo konico Vineentu v desno stran tri ped nje globoko, da Vineem niti na? dihne, marveč se zruši ka k or -j b i t vol.
n
—	Sveta devica z Velikih vrat! — vzklikne Tomaž, s krvavim ra-pirjem v roki. Od nagnjene koni ce padajo težke krvave kaplje na zemljo. Na tlaku negibno leži telo Vincenta KJ.rdoncuffa. vznak roke navskriž.
—	Svetai devica z Velikih vrat 1 -— r<»Č<« Tomaž v drugič.
Mehanično obriše krvavi meč ter ga sune v nožnico. Nato po klekne k ranjencu in se nagnr čezenj.
—	Mrtev je. ni dvoma. . . Tako je tudi izgledalo. Kina
je bila dvojna. Rapir ga je pre-bodel pod desno pazduho in izstopil pod levo ramo. Iz obeh ran j.-* kri potekala curkoma.
—	Da. mrtev.
Toni až j(i izpustil že posinele glavo, ki jo j.- bil dvignil, iz rok Udarec na tlak je morda vzbudil živčevje, ker se že počrnele veke ta hip od pro in že ostekleli pogled se za spo7uumje poživi. Začudeno se;Tomaž še enkrat nagne nad negibnim teflesom. Tu se zganejo brezkrvne nstnice in čisto tiho iz-pregovori Vincent?
—	Tomaž Trublet. -ubil si m?. Pošteno priznavam, da sem san« pričel. Hodi v miru. Ti nisi krnili oje smrti.
Pokašljal je in kri mu stopi na ustne. Tomaž ga roti, naj molči, ker pospeša očividno vsaka izgovorjena beseda smrt mladega moža. gotovo in neizogibno bližnjo cmrt.
fDslje prihodnjih
"lOJAItl, NAEOCA.TTB SB NA OLAS LABODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼
nRŽAVAH ;
--------
Dospela j •
velika
v Blaznikova
1>RAT1KA
m leto 1« Cena 25* komad.
V pratiki je poleg koledarja in raaiih zanimivih navedb tudi zgodovina 200detnega obstanka. Pr-^pratika j»» namreč izfila 1. 1726.
VA2EN POUK OTROKOM
Jugovac sta šla po ulici i;i zadržala reporterja. Spremila .sta ga domov in bandit je skušal izpuliti t\ porter ju .">0 lir. katerih pa ni dobil, ker mu je mož povedal, da o reporterji navadno brez denarja.
Tudi to zasliševanje je spremljal t'ollarich z veliko pozornostjo in se je parkrat zasmejal. Nato so bili izprašani policijski organi. ki s. aretirali bandit a v kino-gledišču '"Rtvlame"* v Trstu.
UNMKMCD « COmwCCO. M V.
V vi koških otroških vrtcih uče otroke, kako jim j treba na ce-ti skrbeti na vamcsl. Ze zgtxlaj jih nauče na |»ocie1j-ka zname nja. ki regulirajo vožnjo ter s tem preprečajo ne-reče. '
Dvanajst let zazidan v celici.
Londonska policija je prišla nc sled niisterijoznemu zločinu, ki sta mu i storilec i žrt; v mrtva že več let. V naslednjem prinašamo poročilo o tem kriminalnem slučaju. ki spominja tu in tam čudovito na najbolj .fantastične -scene modernega senzacijs>kega filma.
Preti temini se je javil policiji v Swinxlonu delavec, ki je naznanil, da je našel na vrt« neke .vile. ko je kopal temelje za- zgradbo paviljona, žensko okostja. Komi -ija. ki se je takoj podala na lice mesta, je ugotovila, da gre za žensko, staro kakih štirideset let. — Na daljna preiskava okostja je' dotgnala. tla je bila neznanka, p«
vsej priliki ustreljena. »Zločinecj # i
je truplo očividno v veliki nagli-: ei zakopal, ker mu je najbrž manjkalo časa, izkopati dovol j globoko jamo; potresel je truplo svoje
žrtve z apnom ter sa zakojial J d-'
I
va pol metra srloboko.
Kriminalnim uradnikom -<• j<- \ kmalu posrečilo odgrniti zaveso, ki jt» toliki* času skrivala tajin-stveno tragedijo, v katere središču jo stal prejšnji posestnik vile neki Ooulboiinur«. <>n je bil -po poklicu stavbeni monter in je v Ve-'i-kem ugledu nenadoma umrl precl približno štirimi leti. V Swindomi je bil na glasu čudaka. Nikdar ni občeval z nikomur in kot -sa-rnee je živel samotno življenje v švoji vili. Razen n j iga je stanovali v hiši le št1 njegov isluga. ki je služil svojemu gospodarju že dvaj-l set let. Leta 1900 se je Colbourne j podal v trgovskem poslu v London j in ko se je čez par tednov vrnil doniov. jh na veliko •začudenje starega sluge pripeljal s seboj mlado, komaj -dvajset let staro da-j mo.
Razen slugi' ni v Swindomi nihče videl te dame. Niti enkrat ni ostavila hiše in le. redko se je pokazala na vrtu. Sluga si sie r ni vedel prav razkladati, zakaj se dama skriva v vili. toda ni si drznil obrniti se z vprašanjem na ljudomržnega svojega gospodarja. Nekega dne pa je deklica izginila brez sledu. V istem času pa je Colbourne slugi prepovedal stopiti še kdaj v tri notranje prostore vile. kjer je v poslednjem času stanoval Colbourne s svojo prijateljico. Gospodar sam je od takrat svoje poslo-vne prijatelje sprejemal v sobah, ki so ležale na drugem krilu hiše. Slugo pa je končno .radovednost premotila in ko se je nekoč gospodar odpeljal v mesto, si je preskrbel ključ in odprl edina vrata, ki so vodila v zabranjeno stanovanje. Toda kdo bi popisal njegovo začudenj % ko je opazil, da so bila vmesna vrata ki so spajala drugo sobo z naslednjim kabinetom, zazidana. Kabinet sam pa ni imel ne oken ne vrait. V zidai je bila vdelana le mala lina. <skozi katero je mogiel sluga pagleklati. :v kabinet. V njem je sluga v svojo grozo opazil izginolo prijateljico svojega gospodarja, ki je bila strahotno shujšana in (predčasno osiveda. V primitivno .opremljenem kabinetu je secTela na otomani in zrla brezizrazno predse. Krtr se je sluga bal, da bi ga. utegnil gospodar zalotiti. se je hitro umaknil in zopet- zaklenil- vrata za -seboj. Da bi svojo skrivnost komu odkril, za ito ni imel poguma.
Pred štirimi leti pa je Colbourne nenadoma umrl; zadela ga je k*P- Stari sluga je takoj h k al na polieijo m tc»/ pripovedoval o
NOVA NAREDBA
Te dni je povabil na Dunaju' izumitelj S]>ooner zastopnike policij:, orožništva in vojaštva, naj bodo ptiče, kako nc bo obnesla njegova iznajdba. -Mož j.« namr«-'! sestavil oklep, ki	ima lahko
vsak vojak na*sebi. t »rej kakoi-pr«-d kakimi ti-oč h ti. Ta oklep >a je takt» nM»čan. tla odbije puškino krog». o.
Na vojaškem strelišču v Kn-granu pri Dunaju m- je zbralo, polno zastopnikov povabl j nii« oblaste v. m.-d njimi tudi strokovnjaki v orožju. Spooiier »i je oblekel oklep iu prosil, naj streljati nanj iz armadue pišttde. tla vi-lijo. kak«! -e njotrov izum v praksi obnese. Policija pa drznega po izku-a ni dovolila, tem ve'- i<-kia la >.e pr.dzku.-si oklep na k<»lu Mož je mirii' vda* . Kmalu pa *c je izkazalo, tla je bila ta previdnost zelo t-a mestu. r«Lstniki so othlali na oklep par strelov iz repe t i rn i h pi-tol in krojrle so prebile oklep. Kaj bi se z«rt»dilo če bi tičal izutniklj v njem!
Spooner je tnlil, da >e je poizkus I«- za? > pTi:i;-- re;'-ii. k-r Its .|j • e-laističem. Zopet si j.« ol»lek.*l oklep in zali te val. naj streljaj/* nanj. ......
- olicija j vnovič prepovedala poskus, če. da pomt n ja irotovo smrt. ker je videl iznaj litelj z<-pri -prvem poskusn. tia njegov ',/.- . nm ni uporabljiv. Mož se je moral zopet udari. Pač pa so -ponovili ]>oskusi drugim orožje ni in te. pot »o res kropi e odskočih- od ,i<--kleiv pa oklepa. Zato je policija privolila, da se ponovi po-ku^ na policiji, te la ne na človeškem te-Tes:i. ampak oklep >e m< ra nadeti figuri iz l"sa in cunj. ki naj ima isto ela-tično-t kor človeško teTti.
. i| Ali vas nadleguje KAŠELJ?
Zadcvotieni odjemalci priper^čajo
SeveFa?s I
Bab/^
Co ugl
i&OLiiiiMo
Idealno zdravilo zeper '-a^elj: prijetno, uspešno in ;.2r.. i o.
Cena 25
o m OC ccr.tr

Hitra odpcmoc zop..-akutni prchlwii ic
Severa's Cold and Grip Tablets.
Cena 30 ccr.lcv.
Ta dve zdraviia so n?j x)Ija odpemoč v siuii. Kil!,.,
prehlada in hr.pavost.
i
i Zahtevajte najprej pri Jekarjti.
Wi F. SEVER CEDA R': RAPIOS.;
Rabiti je Mcral Berglje; zc Počuti Fino v 64 Letu.
Je preoral in cskrbov.-l 36 r.krov koruze in se še ved.-:o oočut: cJ:b-o.
Mr. M. Oxbuxger ix ShftneM. 111. i2javlj:i: "Vam	\. k;, j j.- ».j-» ;t
» me Naga-Tone. Pil sem v .. i Iji «-n teden .11 k., sera \>-».,; sera ;::..r.it raMtS iM-r^lj- . 1 : i j; i,-ij 1.11 • o. ; . |>,r iu nt r. k- ' >..j	• Niis . in •
;:n t.» :'..!: :i\i!.. š,- . ,-.111 (■'•rabil . i i-.]. ,i.< ■ . k<> s :n	I.Lkko •;r:ivi:.l
• k •«! liiš»* f r..| U: ••skrit.- va! 35 . kr. v k-. 1: in p- niii^. i !■•..•. .j .: r s. n-.. fctOutim »e Izvrstno. Stur sem M let.** «" I tat«-!ji j.-sa list - I. •]■» taiKli X'lRn-T0110 izvrstno zdravilo •. ".il, s!t.."r.j»h !*.•• k<:.Mt>* ft. Isto •• tak«, iirij.rosto, j.ri-5- trM. x:i «-/.iv- iti 1. ta! ij«-ink' vit . »la se :	\ -.-];•: j.;ir i •"	».;• 1... <lohm
1 «K*-ut it. Ista fxiveoti	n-.«.."- iri
krfpk«.-st. <.ja<'-i kri. živ.-^ in tt-1 . da.'c oživljaj«« sipine«-. «■-!••>■ :l:ra it-tra in r.a ■ prljr-tf-n r..-. iti r.-milira /i-T.-.l.-«- i:i , r»--v.sje. I:rt<> •• pozitivao j:.:r. ••r«.. «:.i vn n !o I.«'ina(r:'!«>. ;tii Jia s»- v:.m vrne <1 -nr.r. X.i v.<:h- in zavoju j.- j.inistv . i'rijioro-n«>. ».-ar-i'it ir.t t > i-, t, , j roflaj v vn h !-. karnah. :*!i jv> jtoš! if > ' r- > mravi.ost n.\ Xatiori:tl l<nt'4>rat>->ry.	S. \Vahn>.h
\vo., ('hlcngo. Ill	— Afh'r
KAKŠjSN JE VAŠ " ŽELODEC?
:.r..j r.-tr v. Kv.i'a vam. '/.< !••! M. «1a li 1.1 v. I: • l.iu. i "i a v lahko izn« -l»!t. v:iJ. :ra zaprtja, nci.r. l av.', :•.•'. «1-
fnepn prrtilada. iz|t<-iiavanjn, napi-
hi>j«-T»«>sti srca. kis!, ca	a. r>< r-
v. z':< sli. r;> ; r. ! a'.pl-vo! I.t ii«l . 1st..«..ko kot Stili se .ir.vi it jaz N-
p«iš!j:!t- niti tenia, kajti \>m. «! l I. »
ime!.« to zdravljenj--1 i^t.- usprhe j-ri v.i< T*. š!jcm ea vam i>«iš:n:n. pmsto.
Ko «■•.. jo izkazal««. «l.i jo pr^pnal t vit s t- i.'ixl.'ne ner«de. mi lii.k.. 1« š!j«--te «n il-i5;:r. Ali ni t>> zaupanjt- zna.-nit-nje |»>št*-nf>Kt!? Pišitf- s«-«lnj Xaslov
THECDORE H. JACKSON 2"5 J.imcs St.. 3-66. Syracuse. N Y.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
ZASTAVE
svilene ameriške slovenske! tn hrvaške
regalije. prekcrawnice, tro-bojn1ce. znake. uniforme itd
Siguren 25°/0 rrnrjc <■ o I drugod.
/gai i
ICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST. COMEMAUGH. PA.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 47c, istotako t Italijo—zasedeno o-zenilje za pristojbino 37<>.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpirano izpla»"ilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
iiesre«"-ui njet.niei. ki j»» morala več kakor eno desetletje prebiti v samotni zazidani celici. Kriminalni uradniki -><» >e takoj podali v vilo. toda k< so pogledali skozi lino v kabinet — j" bil kabinet prazen. S veda ni čuda. da ni hotel v ta k;li okolnostih nihče verjeti iz povedham stan^ra moža. Vsi bili mnenja, da je bil sluga žrtev halueinaeijt- ali pa svoje prena petdomišljije. Nekaj mesecev nato j • -Jnira umrl in je svojo skrivnost vzel seboj v grob.
No. zdaj ko so našli na stavbe-nikovem vrtu oko-stje. se zdi, d;i so bile besede starega sluire točni , in resnične do j>ile. Zakaj nedvom-|no je. da j ta najdba v neposredni zvezi s tragedijo, ki se je odigravala leta in leta v zazidani celici in ki je končno doživela svoj epilog na vrtu.
:
RAZPRAVA PROTI COLLA-R1CHU
Collaricheva kri se je po zadnjih burnih nastopih v sodni dvorani puljskega sodišča zopet pomirila. Bandit je vnovič dobrr« volje, se smeje in grohota ter z velikim zanimanj) m s!e;li obravnavi.
Sodišče je za>Iiša»lo sedaj p:*i-;'•(» Viljema Sparizza. bivšega ljubimca ('oJJarrcheve ljubice Antonije Leghissa. Sparizza je imel v i ( «>1 iaric-hu nevarnega tekmeca. Z Lcghisso sta seznanila ndfej&ekS plesni /ana-.i. Postala sta prijatelja. toda njuno Ijubezenko idilo i je kvaril bandit i'ollarieh. ki mnj ni nič kaj rad prizanašal s kb>fii-tami. Parkral jt» je Sparizza iz-lcupil na ta način, ker je ljubimko val z Lefgisso. katero je. ('nlla-rieli smatral za svojo. Nekoč ga je celo postavil pred odločitev, kažoč na ljubico obeii: — Ali jo vz mi ti. ali jo pa pu-ai meni! — Seveda je Sparizza na te besede molčal, ker je bil v strahu za svo-jo kožo.
Collarieli je imel «'ii.krat. oj»ra-viti tudi s časnikarji. Seveda, -saj so baš oni napravili iz njega junaka dneva! Dne -'JO. avgusta leta 1923 H ■ je oglasil v uredniških prostorih junijskega li«,ta "Azio-' ne" močan in čokat mlad človek. ; Vprašal j«' po reporterju. Ko sta se srečala, je prosil, naj ga odvede v posebno sobo. kjer bosta na varnem. Reporter je ugodil njegovi žifiji. ('ollarich se mu je brez ovinkov razodel. Vprašal je re-pc-rte-rja : — Ali veste, kdo sem ? — Reporter je vprašanje zanikal, nakar j«' bandit, imenoval svoj«-ime. Seveda ni pričakoval take-! ga razodjetjji. zato je kar lepo mir-j no poslual bandita, ki se mu je ! izpovedal. Ko je končal, je velel Collarieh o.^at.i repoj-terju pri ok-i nu, dokler mr:i ne izgine izpred i "oči. Reporter, ki ne bi imel rad opravka z razbojnikom, ga je u-bogal in storij^kakor j? obljubil.
Colarich je povedal reporterjn. da je res izvršil par zločinov. — Obžaloval je nekatera dejanja, pripovedovanje pa je zaključil z opazko, da pojde v Rusijo. Povedal mu je tudi, da zahaja stalno v cirkus in da je prisostvoval veslaški ttkmam v Poreč n.
Pozneje sta se z banditom srečala še enkrat — na predvečer nekega novega njegovega umora. Collarieli in njegov tovariš
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Street	Ksw York. N V
a
Tomaž Trublčt je stopil naprej, obstal na pragu gostilne in se ozrl j Kerdoncuffu v oči; i — No, kaj je? — ga vpraša, j pripravljen za razgovor. I Toda Viticentu se ni tako žuri- i
10.	Z roiko |K)kaže na ovinek ulice; in pravi: — Stopiva raje tja do-:
11,	tu j«- še preveč ljudi okrog vrat in preveč ušes za naju,.ki se ho-j č va raizgovarjati. .
Precej široka in precej ravna ulica ni izgledala bas zakotno hi se tudi mi da!« primerjati z razni-: mi zavitimi bezniškimi stezami.] kakor jih najdeš v drugih mestih in kakor jih dobro nazivajo "Vroče ulice'. Toda kuta še ne dela m t niha. Kakor je izgledala |>Ošte-no in purgar-ko, je .široka ulica štela od nasipa pa do samostana nič manj ko petnajst do dvajset vrat z rdečimi svetilkami, odprtih | dan in lmČ in vsak čns pripravljenih. <la spustijo čez prag jvonoč-; njake in obešenjake. vlačugarje in pretepače, če se jim je le lju-! bilo, da izpraznijo čaše, da vrže-1 jo kocke ali <la drug drugemu za-1 vijejo vratove.
—	Stopiva dalje! — pravi Vin-1 cent Kerdoneuff.
—	Stopiva dalje! — se odzove! Tomaž Trnblet.
Stopala sta torej po vsej Široki t ulici doli do samostana, potem pa I po Jovanovi uli<-i do zidu, ki obkroža tri ]>« kopališča. Vineent jej hote' korakati še dalje, -čisto do j severnega obzidja, toda Tomažu I se je zazdelo, da sta že dovolj doj-; go hodila. — Kaj hudiča. — pravi. — tu pa menda ni več radovednih ušes in zvedavih oči T
Z are--, s daj sta prišla na čisto! zapuščen kraj. T-it že ni več pre-bivaieev in hiš. Preko nizkih streh v uliei. onkrij obzidja je bučalo morje.
—	Zdaj pa govori, če hočeš govoriti. — pravi Tomaž zajedljivo,
—	ali pa morda želiš, da skočiva poprej še čez zid, da se razgovori va tam ina pokopališču med mrt-v ci? — Pri teh besedah pokaže na nizki zid okrog pokopališča za samostanom. — Ne! — odgovori Vineent resno. — Tu je pravo mesto. če me izvoliš poslušati.
—	CJovori! — pravi Tomaž Trublet.
Obstala sta -i iz oči v oči na
i
tlaku. Povsod i drugod je vladala v senci starega zidovja črna tema. Na prostrana pokopališča pa. ki -»o se tu širila kakor trije širni vrti. je padala jasna mesečina, da se je razkčno videla vsaka vrba. Tomaž in Vincent, ki sta zdaj prihajal:i iz temnih ulic, sta sc tu videla razločno, kakor podne-
vi.
Sedaj pa spregovori Vineent:
—	Tomaž. — pravi brez uvoda.
—	Tomaž!. . . Moja sestra Ana-marija. . . . kaj si storil ž njo.' In ilcaj hočeš storiti sedaj?
Glasil se je hripavo in glas se mu je razburjenja tresel. Kljub temu je imel čudovit vpliv; — Tomaž, nepričakovano naskočen. se umakne osupujeno za korak nazaj in vpraša
—	Tvoja sestra? Tvoja sestra? Ivaj pa je? Kaj pa imava midva f
Toda Vineent stopi jarko -za njim in ga kakor s kleščami stisne za roko.
—	Molči, pri Bogu! — zavpije v netiTdrfWW'-rtapadu besnosti. — Molči, bolji molk. ko laž! ,Vse vem! VltČuga^mi je vse priznala! .. . Ho, ta dan sem ji pošteno ustrojil kožo! Zakaj je nisem n-bil, le to se »edaj vedno povprašujem! To ti povem sedaj: To n ro gre za te. ne več za njo! Tomaž, ti si jo zapeljal, ko je bila še defe-le! In sedaj povej: Kaj roisliS od-«Vj, da bo z vama ?
Svojih rok ni pustil od Tomaža, ki se mu -niti ni sjcušal izviti.
—	Kaj jaz vem f — odgovori Toni «3E pol v zadregi, pol pa. kakor da ga Vincent dolgočasi. — JJn-re* f Kaj «4 j rečem t Vineent, seda i pa ti mfflic poslušaj, in ne j^^lCjW ^ ^JŠHn sicer ne p#i«Ševa
... . . . . —*. ' ~ - * «-•
Tvoja sestra ti je pravila? No. potem meni ni več treba, da molčim. Priznavam torej, da je bila moja. Pa ne s silo. Kakor Bog živi. o sili niti da govoriš! Prise-žem ti. da j^ bilo baš nasprotno, bila sva oba istih misli. . . Drugo pa je. da jaz nisem črhuil nikomur niti bf sed5ce, in da ni nihče iz_vse soseske ničesar izvedel. — Kaj je torej lmdega Vineent. brate m« j. pomisli samo, da Ana-marija ni «'dino ilekle, ki je bilo moje. Hudo nobeni ni bilo, in če i«» hot tla. s<- je vsaka j>oizueje t ud« lahko omožila. (kakor bi se bila sicer. Kaj torej hočeš.' Tvoja sestra tudi ni iz drugačnega lesa, kakor so v>e. Daj ji mir in je ne muči / rečmi, ki brigajo samo njo, tebe pa prav nič!	'
Tomaž Trublet se je* po tem govoru gioboko oddahnil in se na-sni: lijal, ker <c mu je zdelo, da je prav dobro povedal vse to. kar je iiilo treba povedati.
Vincent ga j«' molče in; poln gneva pustil izgovoriti ter ga po: sliLŠal, ali mor<la sploh ni razumel, besedice tega, kar nvu prijKivedu-je Tomaž. Bilo je. kakor da se je zatopil v temno sanjarenje. Še vedno sta oba moža stala drug' proti drugemu in njune roke so se krčile v tesnem prijemu. Pa niti Tomaž, niti Vineent nista na to pazila.
Tomaž se torej nasmeje na koncu svojega govora. Ta smeh zdrami Vineeiita iz temnih misli in ga vsega spremeni. Tako raz d razi bik, kadar zagleda rdeče sukiio Takšen br.s ga prime in pretres-od glave do pete, da poskoči, sc spotakne in skoraj pade. Zobje mu zašklepetajo, da ne more izdaviti gla^u. Le jecljal je besa Jn kakor brez uma je začel obdelovati Tomaževe pesti, da se je napadeni pričel braniti: — Ho-Ias — ga opozori glasno. — hola! Kamerad! Izpusti. . . tak izpusti no. . . hudiča, a^i me pustiš, ali >i znorel!
Tako sta se ruvala. Brez dvoma j Tomaž bil močnejši, toda bes-nost, daje moči za tri. Vineent ga ni izpustil. Tomaž se ga ne more o t,rest i. Pri .ruvanju doseže njegova roka ročaj meča. in Tomaž iznova zakolne: — Pri moji duši. Vineent. če takoj ne spustiš, je po tebi!
Vineent je zapazil prijem. Z divim krikom odsikoči od Tomaža in potegne. — vse bliskoma, (loli meč b1is»ne v mesečini. Rezilo je dolgo in ostro, pravi pretepaški meč za resna opravila in borbo, ne pa kakšna paradna trstika. Tomaž vidi ostro konico jedva š<\st palc-. v pred s-vojim grlom. Kijub temu n«* potegne svojega orožja, marvrf prekriža roke. ker se mn i je vrnila 'hladnokrvnost iti preudarnost. kakor vedno v frenotkih opasnosti. Kerdoneuff je v borb-ski preži, nogo ima upognjeno, roko z mečem naperjeno, pripravljen. da plane v nasprotnika. Tomaž se zadržuje, še eelo iznova se zasrueje, le da je njegov smeh sedaj dmrgačeai :
—	Tak suni že! — mu prav» zaničljivo. — Kar daj. potem bo tvoja sestra imela mnogo koristi.
Vmcent odstopi za korak in povesi orožje. Tomaž fia zaničljivo nadaljnje:
—	C'e nočeš nič drugega, ko da me ubiješ, dobro. 0e pa hočeš kav drugega, potem povej. Vprašal si me, in odgovoril sem ti. Sedaj pr vprašam jaz tebe m odgovori ti'
Vineent -ni mogel koj govoriti Še vedno je le sop?l in še vedno je le jecljal. Končno je izdavil besede:
—	Ali se oženiš z mojo sestro? Da ali ne?
Tomaž stoji še vedno s prekrižan imi rokami.
—	Ali je to vse ? — rpraša hladnokrvno. — To je vse. kar si hotel izvedeti od mene? Toliko vpitja pa res ni bilo treba za tako malo volne. Č*e jo vzamem, Anoma-rijo, to si hotel izvedeti? Pa že ne! Ne vzamem je! Sieer me pa danef? ona pravtafco ne mara. ka-Vor ie iaž ne maram, fisle bedari-
- je Inad nama so končane. Enkrat


Gospodar plavžev.
Francoski spisal Georges Ohaet.
Za "Glas Naroda'' priredil G. P.
NAJHITREJŠI AMERIŠKI HIDROPLAN
s
i Nadaljevanje.1*
—	(jfwpa markiza, — je rekel, — mislim, da delate našemu i-a.-,u kr.vieo. (iotovo, pf zitivne ideje prevladujejo >> Ulaj in naravni po-hi« p elove.kega rodu je izdatno napredoval. Raditega pa ne smemo pav>alno ol^ojati vseh naših soilohfnLkov. Še vedno je najti nesebični može, katerim so lepota, vednost in inteligenca bogastva, ki de-iajo ž« n.*ko tembolj mikavno. »Jaz ne pravim, da poznam, dosti takih ljudi, a yn kak« r poznam enega . . . in to zadostuje.
—	Kaj hoette reci s inn.' — je vprašala marzika. presenečena.
—	Enostavno to, — je nadaljeval notar. — da ni mogel zelo časten mož. ed u mojih prijateljev, vi4eii vaše gospodične hčerke, ne da lii se na smrl zaljubil vanjo. K«*r je poznal njene stik«* v. vojvod «, bi si nikdar ne drznil dati izraza svojim čustvom. Danes, ko ve. da je prosta, pa jih bo razumel, če dovolite to.
Markiza je zrla aiepr mieno v gf-sjvoda Baetoelina.
—	To je gospod Filip Derblav. kaj ne?
—	Da, gospa markiza, on j«*. — je rekel notar pogumno.
—	Poznam čustva, katera vzbuja moja hčerka v gospodarju plavžev. — j«* rekla gospsi cle Ri*auJieu. — k r ne dela iz njih ni-Kake skrivat usti.
Kaditega. k«ir ljubi gospotlično »le Bealieu in sicer odkrito. .;«* vzklikuil notar živahno. — Vi pa ne poznate gospoda Derblav J v ne morete presoditi njegove vrednosti.
—	Vem. da je i>ovmx1. po celi okolici, zelo ugleden . . . Ali ste prijatelj njegove družine, moj dragi Baehclin
Viil«*i sini gospoda Ki lipa in njegovo sestro Suzano priti na svet. N'} gov oče me je |>oča<t:l, ko me je imenoval svojega prijatelja . . . To, gospa markiza, vam pojasnjuje drznost, s katero sem govoril o čustvih g0s|>oda Derblav. I "patu. tla mi boste oprostili. V mojili očeh ima moj klijent le « no napako, namreč ime. katero se piše le z niD b mmIu, brez apostrofa. C V pa natančno raziščemo, kdo ve.' Njegova družina j«' zelo stara. V času revolucije, so se pošteni ljudje trdno zgrnili skupaj. Kdo ve, če s« ui zgodilo isro tudi s črkami.
—	Naj le ohrani svoje im* < kot je. — je rcKla markiza žalostno. — X<».->i ga ča>t:io in v časih, v katerih živimo, zadostuje to. Le ]x>-glejte vojvodo, kako >c je umakni! «m1 Claire, ker j«' izgubila svoje i>!vmož» ;»Je; nato ga primerja jt- z gospodom Derblav. ki išče obubožano deklico ter mi recite, kateri teh dveh je plemenit, plemič ali meščan ?
—	(»ospod Derblav bi bv! }o -rečen, če bi.va> mogel slišati..
—	Ne ponovite tega. kar s* m vam ravnokar rekla, -— ga je pre-k'nila markizu resno. — <iospodiča de Bcaulieu ne sprejema veliko-
lušnoai nikogar. V spričo njrn«"ga značaja j«* le preveč vrjefcno, da bo ostala; >a.mica. Daj I>o-g. «la j«> bo naš 1 dvojni udarec, ki jo bo te!, močno in hrabro!
Notar je molčal nekaj časa ter rekel nato z glasom, ki se je tre-m'1 c.d i azburjanja :
—	Naj pride, kar hoče. Zapomnite --i, gospa markiza, tla bi bil u -ped Derblav najbolj srečen človek, o ibi mu bilo mogoče upati <. "akal bo. k<*r ne spada med one. ki menjavajo svoja čustva. V teh d'-godk'l: vidim v«diko žaiost /n nas v>e, kajti gotovo mi dovolile, • ia c prištevam mVd one. ki -«> izbrani. <la trpe'z vami. In s daj. če
ii mi bilo dovolj« no dati nasvet, bi vam priporočil, da _aie poveste uosjvodičui hčerki noče car o tem. kar se j«*, pripetilo. Mogoče se bo vojvoda premislil. In konečno bo imela gospodična Claire še vedno d<->ti <»a.*n za židovan.\*.
—	Prav imate. Svojemu sinu pa moram sporočiti nesrečo, ki se tiče njega.	f
Markiza je >topi a k vratom ter pomigaila mlademu možu. ki je '■.IH na terasi t« r potrpežljivo čakal konca pogovora.
—	No, ji vzkliknil veselo. — ali je wja že končana ali j)a me kil« i le. da se jc tudi udeležim '
—	Da. — je rekla markiza n/žno, — hočem ti sporočiti važno stvar, ki me globoko vznemirja.
.\lai<ki,| j«' -poslal takoj rese ju
—	O čem se govori?
Moj sin, gospod Bacila lin je dobil od našega soebiijskega za-
.-iopiika v Angliji otllceihi« spoTočilo.
—	(_Jl< de proecvsa ?
—	Da.
Octave se je približal markizi, prijel nežno njeno roko ter re-
kei :
—	Izgubljen je, kaj ne?
Markiza, presenečena nad hladnokrvnostjo, s katero je sprejel
markij to nesrečno novico, s«* je vprašaje ozrla na Bachelina, kot da zahteva <mI njega pojasnilo. Ker pa je otstal notar čisto miren, se j«* zopet obrnila proti svojemu sinu.
—	Tom j ti -i to že vedel? — ga je vprašala ter globoko vzdih nkla. kot sama olajšana od mirne resignacije markija.
—	Nisem pravzaprav vedel, — je odvrnil mladi mož, — a slutil. Ničtsar pa nisem hotel reči, iker sem spoštoval vaše iluzije . . . Popolnoma pa sem bil pn priča n, ela je proces nevzdržljiv in vsled tega si ju bil že davno pripravi je-n na to, da bo izgubljen. Izida sem se bal celinole radi si si re, Ikoje deita je bila aia tehtnici. Imamo pa I ov rm pripiOMto v« Klwtvo, ela uredimo ccV) stvar. Claire elaste del. ki bi mi pripadel iz vašega premoženja in kar se tiče mene samega, le bodite brez skrbi. Jaz si bom že znal pomagati. •
Pri ieh velikodušnih ixkedah je markiza zardela od ponosa. Obrnjena preti notarju je vzkliknila:
—	Ka.ko sem rfe mogla pritoževati, ko imam -takega sina.
Nato je razprostrla roki ter rekla uiarkiju:
—	Pogumen otrok si. Pridi, da te objamem.
—	Ni kake za,iuge nimam pri ti m, — je rekel markij, ginjen. — ker ljubim svojo setstiro ter bom storil vse. da jo napravim srečno. Ker pa miuo že pri tem. da govorimo o žalostnih sftvareh, ali ne mi-elite. da je molk vojvode de Blignv v zvieori «s tem izgubljenim pro-eesom !
—	Motiš se, dete moje, — je rekla markiza živahno in s kretnjo kot <la hoče zadržati svojega sina. — In vojvoda . . .
—	X:č(-:rr se ne bojte, — mama, — jo je prekinil Octave. —Če bi se Gaston obotavljal ter snedel srvojo besedo, setlaj se ne bo present rala gopotlična de Bealicm s -]>o enim milijonom v vsaki roki, ni-Mno mi po mojih mislih Ojudj«, :ki bi ga prijeli za v raft ter pri<*iilili ela upošteva svojo obljubo. Ce ne bo vojvoda vzel moje scestre, bo izguba izključno le na njegovi .strani.
—	ZeLo dobro, sinko moj, — jo vzkliknila markiza.
—	Lzvrst<iu>, gospod markij, — je potrdil gospod Bachelin. — In če ni gosprtdiwua de Beauli u več dosti bogata, da priklene nase lovca na doto, bo še vedno dosti popolna, da očara moža, ki hna srce na pravem mestu.

\'a sliki vitlite najhitrejši ameriški hidioplanu s katerim je poročnik Doolittle iz vo je val tri svetovne rekorde. A e ropi an vozi naglico koro -dvesto inOlj na liro.
Z enim samim strogim pogledom j« prisilila markiza notarja'k noiku. Slednji zelo srečun, tla r>e J.j <tako glaelko iztekla kriza, katere se j«* bal. se je |K>sl<ovll z -Običajno sjKkStljivo tjo tAl svojih vi-«>kih klijtntov tnr odikorakal nazaj v Pont Avesues tako hitro kot so ga mogle nositi nj igove stare noge.
(Dalje prihodnjič.)
— Potem vam pa ne morem ničesar odgovoriti, — oelvros.* glasno tujec. Tisti gospod me pae v resniei dobro pozna, bolij ko kdo drugi. Ni <namreč še dve*Ie4i tega. kar sem ga v izvrševanja svoje službe zaznamoval.
Po teh. besedah jy vstal, zahteval račun, plačal in o^lšel — mož. Ivi si je bil dovolil ž njim to drzno šalo. pa bi bil najraje po-Treznil v zemljo.
NAJNOVEJŠA AFERA BIVŠEGA KR0NPR1NCA
Ž«- pa dni se vsa Nemčija bavi z vt-lilco škandalozno afero bivš"-2» nemškega. prestolonaslednika, ki je povzročila tudi interpelacijo v pruskem deželnem zboru.
Prestolonaslednik je imel v Oelsu razmerjw? s hčerko nekega strojevodje, zaradi česar se je spri z dekletovim očetom. Strojevodja je odšel.nekega dne v prestolonaslednikov dvorec, da bi zalit« va! zadoščenje od zapeljivea, a i/, dvorca ni več povrnil. Prestolonaslednik je pustil razjarjenega očeta s pomočjo svojih prijateljev in zdravnikov mo^arti za umo--bolnoga, kar je imeki za po sledi co, <ta jo <$trd^vbS5& Jr^glnil za zidovi nf norišnice*,. rT, j >.; .
Na. se^i jwuskega parlamenta ie sfteijaHist Mueller vz VratLs'avc >pravil vso afero na dan. V svojih izvajanjih je trdil, da je zapeljano dekle bivalo noč in dan v posebni sobi dvorca, ki jo ji je dal prestolonas) daiik na razpola-zo. Ko so starši izvedeli, kaj se ž njo godi. je strojevodja Rappich ->dšel v dvorec, odkoder so ga potem odpravili v umoboTaiico. Poslanec MueEer je posetil strojevodjo v umobolnici in s posredovanjem socijalističnih poslane: v se je posrečilo osvobodita strojevodjo iz uanobohiice. ker je p o pol-■».dra v.
Povodom te afere se govori v Berlinu, ila ta slučaj ni o-ami jen n da hi bilo potrebno bivšega prestolonaslednika ittfi '.rmrati hi mu tako onemogočiti razvratno živ-'jfnje.
^ Kretanje paniikov - Shipping Ne*** ||§j
7. novembra:
Part«. Havre; Homeric. Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington. Cberbour*. Bremen; Stuugart, Cherbourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg.
14. neVambri:
I^evfathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; La Savole, Havre; An* dania, Hamburg.
17. novembra:
Bremen. Bremen.
II. novembra: Bereng&ria. Cherbourg.	—
19. novembra:
Zeeland. Antwerp; Hamburg.
Westphalia,
-t
Rocham- '!
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bre men.
24.	novembra:
Pres. Witaon, Trst; Berlin. Bremer
25.	novembra:
Mauritania. Cherbourg; beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin, Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg, Suffren. Hav re; America. Bremen.
1. decembra:
Muenehen Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aquitan'.a, Cherbourg; D« Grass«, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia, Hamburg. 5. decembra:
LevtHthan. Cherbourg: Paris .Havre; Majestic. Cherb-jurf; Martha Washington. Trst.
9.	decembra:	'
Berengaria, Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzow. Uremen.
»
12.	decernbi'a:	1 Homeric. Ch«ct>qMftt ( , l.a SavoUe,
Havre; <?«org<*/hv«Jwpior». CheiV ^ bourg_ Bremen.	\/
13.	decembra:	^B
Columbus. Cherbourg, Bremen.	^
16.	decembra:	'
Mauritania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg
22. decembra:
Rochambeau, Havre.
26. decembra:
Paris. Havre; Cleveland. Hamburg; Pr*s. Hoosevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen.
31. decembra:
Westphalia, Hamburg-
1
T 1 • •	v	SLOVENSKI AMERIKANSKI
Tukaj je nacin za|K QLEDAR ozdravljenje kile-
Čudovito domače zdravljenje, ki se ga lahko Vsakdo posluii pri ve iki ali _	majhni kili.
za leto 1926.
; bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50^
j Naročilu priložite znamke, mo-nej*order, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vairn^ pošljemo takoj in koledar pa ka-korhitro bo gotov.
Prejeli smo tudi večjo zalogo
Poskušnja nič ne stane.
Ljudje s- kflo jm vs*j df-2el- so prepc-nečeni vsled čudovitih uspehov pripro-stegu naO-lna zdravljenja ki'e, ki se posije brezplačno vsem. ki piSejo ponj. Ta značilen sistem za kiio je eden največjih blagoslovov, kar s«- Jih J«> kdaj ! nudilo ženskam. moSkim in otrokom s ' kilo. To je znano najbolj uspeAen način. kar jih je bilo kdaj iznajd«-nih brez uporabe pasov ali naramnic .
Ne oziraje se na to, kako razvita je k Ia, koliko dolgo jo imate in kako težko jo nosite. Ne glede na to. koliko pasov ste že nosili, vi morate naročiti to BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. Ce ste izgubili že vse upanje, če imate kilo. tako veliko kot pe^ti. ta čudovit na-
lin jo bo tako. kontroliraj ter jo držal naznotruj, da vas bo ta čudež«-n vpliv .presenetil. Pomagal vam bo uravnati dele kjer se kila |>oja.vi. da boste lahko zopet začeli Opravljati katerokoli delo kot da bi še rfikdar ne imel; kile.
Vi ' Imate lahko pmstft poskušnjo te ; čudovite ojačevalne priprave, samo če pošljete svoje Ime in naslov na w. a. Col'ings. Inc.. 187 C Codings Building. Watertown. N. Y. Ne poš Ijajte tienar "juT Poskušnja je brezplačna. Pilite sedaj danes. Prihranilo vain bo nošnjo pasu za ostanek vae^ga ižvljenja.
—A d v't.
knjig, ki bodo v listu Gla.s Narodu priobčene.
GLAS NAHODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAPRODAJ FARMA 140 AKROV
v bližini Oakville, N. Y-, Otsego, Co., mesto z železnico, 15 krav, 2 konja, prašiči. 100 kokoši, race, seno. žito. koruza, krompir, zelje, poljedelsko orodje, Naprodaj za $7000. — $3000 takoj ostanek po $200 na l*<to. Prevzame se lahko takoj.
Mr. Douglas, Herkimer, N. Y.
(2x 2&5)
Velika tatvina draguljev.
V hotelu "Exceptor" v Rimu sta se nastanila novoporočena zakonca iz Amerike, ki bila na ž mi/tovaaijskem potovanju. 'Pred par ilnevi sta šla oqtohine v obed-•lico. Ko *4a se povrnila v sobo. »ta zaipaizila. da je nekdo vlomil v njun kovčeg in odnesel raznega nakita -za Jiad dva milijona lir. Policija domneva, da je ukradel dragulje drug zalkoii-iki par, ki je isti dan zapuvtii hotfi4. Do-^.cj
ni še nobeayriga sledu o krivci!
.1 11 '.1 1 ■ >
Vi ne morete plačati preveč, da teiznebite , trakulje,
Na milijone »Volarjev Jt»J ne bilo preveč.. da se uspešho prežene trakuljo iz črevesja n-nega, ki jo ima. kajti ta poSast odjeda i v-ljensko silo bolnika ter mu, dobesedno rečeno. odjeda življenje. Predstavite si petdeset čevljev dolgo trakuljo. ki Je soke, ka-ero črpa želodec iz použlte hrane %i ki bi se morala i» premenitl v zdravo rdečo kri. Trakulja použtje vse to za lartno prehrano. Pa kar je 8e več, dnevno .raste, vsled Jesar potrebuje več hrane, kar pomenja, da vi dobivate vedno manj n manj žlvljenske hrane. Noben motor <n noben- stroj ne more' teči brez gonilne sile. Še manj pa more obstajati brez hrane človeftko telo. ta čudež stvarstva. Posledice so preveč strašne da bi jih tukaj navajaj i. Najtežje pri tem Je, ker ima navzočnost trakulje skrro ista znamenja. JCpt jih tmnjo rasne druge bo-■ezni in fn Je v*'ed tega težko dognati. In kaj je posledica tega? Ubogega bolnika zdra.vjjo za kako drugo bolezen, seveda brez d »peha. dočhn. se tja. trakuljo hitro odstraniti, če se jo raakrtje.
Tisoče moSkih. žensk in otrok se zdravi sa kako drago bolezen In lictf nsusnežno. tfo^lm Je njihova resnična bolezen noftsst—trakulja. Ootovo znamenje ts po-tasti so oddajan la njenih delov, mora-*>itna pa I zaru b« teka a v časnim limtht-vanjem. pokrit Jesik. sgaga. bolečine v hrbtu, stegnlh in notnh. omotica. Irti-rohr-L oMnt*k omedlevtc« m prašnim ^Hmtr^in. vefikt. temni kok>lMrJt Vmf OČI. želodec je težak tn napihnjen. tlr>-v»k tndl čuti. kot dS se nekaj giblje do grlo. Bolnik ima rmeno kožo. malo tehta, ima slabo pa po. Požaat, ki včasih dose-tc dotklno So čevljev, povzroča božjastna napade, ^s se splaM t sapnik, lok ko žnduSI ml« žrtev. Ikn^hit* se tsko« tp pošasti, dokler na IsDodkoplJe sdrsvjs tviMjit* lil.4« za adearno Uxtuta. Srn pošljemo C. O. D. Pmdskt ga samo to klavno zdravilo zoper trakuljo. danes. Laiul Co., 136 LazaI Bldf.. _ Box X>. Pittsburgh. tV. Za 'zaVs-roVa njs zavojčka 2Sc pnaab^J. ' (Copy U.)	—Adv t.
Oženite se.
Puelali vam bomo popolen seznam l.ensk, članic našega kluba, z Imeni , naslovi in opisi za samo $1.00. Naro i »ite danes. — RELIANCE F CLUB. j Box 376. ls>9. Angeles. CaL
KUPUJEM FRANCOSKE CLARET DOGE.
Vsi kontraktorji so naprošeni, da se oglase pri:
S. M a s s m a n , 801 Lousiana Building, New Orleans, La. (7x 30.31 3.4,5.6)
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi imam jedilne dlSave,
jei-menovo Wavers in Im-^b^OT&na. .domača zdravila. katera priporoča mgrr "Knajp v knjigi —
I ±L- D0M%^1 ^^^
J Pffilte po brezplačifl čenll^ v ka-'f#rem je nakmtko popisana vsaka fast-Ina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete nalili Se mnogo drugih koristnih stvari.
Math. P e z d i r
Box 773, City Hall Sta. New York, N. V.
PRVA 13 NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAMBURIC V AMERIKI—
ki Izdeluje najboljše tam -burice In glede dela prekosi vse tvrdke te vrste.
Tam burice lz moje tovarne bo priznano naj-boIJSe glede oblike, točnosti In glasu, kar pričajo priznanja zborov ln poedincev. NdTočeno blago pošiljam v vse kraje sveta. Pi»:te po cenik, katerega poSljem zastonj.
IVAN BENČIČ
4064 at. Clair Ave.. CLEVELAND, O.
Prav vsakdo—
cdor km} no«) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj« kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima je čudovit napak —•
MALIOOUUU v' "B )i i V >»!• 4 s "
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potovati < stari kiaj. Je potrebno, da Je na cančno poučen o potnih Ustih, pr» Uagl ln dragih stvareh.
Pojasnila, ki ram Jih m^mormm dati rsied naSe dolgoletne izkn&nj« Vam bodo gotovo v korist; tudi prv poročamo redno le prvovrstne par oike, ki bnajo kabine todl ▼ 111 ■aaredn.
flhun nave aaecteMke »■«*»*»
d Je stopila v veljavo b 1. julije« 1024, * a m ore j o tudi nedrtevljai lobitt dovoljenje ostati v dotaovt* eno leto in ako potrebno tudi del J coaaderna dovoljenja iadaja gen« čelni naednJMd komisar v Wut ington, D. O. Proinjo sa tako d« voljenje ee lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te ss pošlje prosilcu ▼ stari kraj gls wan nanovejle odredba,
KAKO DOBITI SVOJO* IZ STAREGA KRAJA
Kdor fleu dobiti sorodnika at irojca la starega kraja, naj na* prej plie sa pojasnila. Ia Jugosla rije bo prlpuKenlh r prihodnji) treh letih, od 1. julija 1024 na pre vsako leto po «71 prlseljeooer.
Amerind drlarljanl pa samoraj dobiti sem lene ln otroke do 18. le ta bres, da bi bili »teti t kvoto. T rojene oeebe ss tudi ne Itejeje kvoto. StariU in otroci od 19 * 21. leta »mernikih drtarljanor p Imajo prednost v kroCL Piute e pojasnila.
Frodsjame Tonus lists as rm pre •s; tudi preko Trsta esmoreje J» gosloranl ssdsj potovati
Frank Sakser State Bank
83 OarUmni* It, New York
Pozor čitatelji.
Oposorite ligoToi ts brtnike, pri katerih kupr ]«te ali naročat« t» sta « mfik poatraibo ndoroljaV da oglašujejo t lista "Glaa Varala", 0 t« bori* ▼stregli vrne«	j
Upmwm "CHa* Varodar
• • r

~ *
•M i s t i f i k a c i j a.
i * * 1
vaša. tarifa? — Ali, gospod Dnpoii- ^
chel, vi že veste! — Kako naj ( vem f Saj elove ne umre vsak , dan! — Tarifa se nij-nja, gospod: odvisna je od 11 ob lese preostalih . k^kor tudi od soeijalne^a stališča imirlefra. ^— Dobro, naj bo. koliko j va «jo ! —• Štirje, toda jaz kot ^ vodja štejem za dva. — No, go spod dvojni pogreba!', evo vam ( trideest franikov in zapijte jih na moje zdravje. Toda glejte, da dru- | gie ne pridete tako 'brž!
- * - i
Evo vam druge:
Bilo je v Parizu. V neiki velik' i et. a vraiirt ka-(xh retstavi-aiit je >ta!aio zahajal go?5t, ki je vedno obedoval pri isti mizi. (jOt-itje so >se tako navadili nanj, da «1:140 nikdar zabili njegovega prostora. Nekoč pa se je nokdo prcgn-šL!, hi ko je vstopil »talni go-it. je opazil, da je njegov kotiček za leden. Xekaj časa je čakal, da -k« v>i!jIvec odsiLrani, toda čakal je zaman. Urzrupator je bil tlober jcilee in še boljša pivec in nič ni kazalo, da se bo kmalu, dvignil in odšel. Naš .skalni gost jo škripal z zobmi, toda k drugi mizi ni hotel sesti. Medteni si je vsiljivec prižgal pipo in naročil novo istck'enieo vina. To je bilo na5e<mn gostu pa le 'preveč.
—	Poznate li gospoda, ki sedi za mojo mizo.' — vpraša nesrečnež
I gorttilničanko. — Ne, — mu odvrne j ta, — daines je prvič prišel -sem. j — Mislil sem si. ker ee bi ga po-{znali, bi ga pač ne sprejeli.
—	Kdo pa je?
—	Nihče drugi kot krvnik iz Versaillesa, — odvrne -zlobni gost.
Pri teh bes/.dah gostilniearka pobledi. Z grozo -se ozre v novega gosta in pokliče moža. Po kratkem posvetovanju skleneta no vod osi e-ea na lep način odstraniti iz lokala.	*
—	S?te li zadovoljni z jedačo f — začne gostilničar.
—	Zelo sem zadovoljen, le to 9r mi čudno zdi, da je postirežba naenkrat precej nemarna.
—	Imate prav; ne bomo vam namreč nič več servirali.
—	Kaj naj pomenijo 4e besede ?
—	T\y besede 'pomenijo, da takoj osrtavite nas lokal in se nič
.i
več ne vrnite.
—	Oho, zakaj neki?
—	To morate sami najbolje vedeti
—	Prisegam vam. da niti besedice ne razumem.
—	Zadostuje naj vam zagotovilo, da smo vas prepoznali!
—	Prepoznali ? Že mogoči'', a ikaj potem ?
—	Izgubili bi vse svoje goste, če ostanete Se .trenutek >prif meni.
—	Vraga, zdaj mli je pa potrpežljivosti dovolj. Za koga me neki imate.?
—	jZa "koga vas imam ? No, za to, kar pCe — 7H krvnika iz Ver-saiUfsa.	^
—	In kdo vam je (rekel, da sem krvnik iz VersaGlesa?
—	THti-le gospod tam. Gostilničar je s prstom pokazal na-svojega stalnega goata. ki ga je med tem že jed oblrvarti raized pot.
Nvverjetno, kako človefc rad ' >vojega bLižnjefga potejane. Kot la mu to nagaenje 'tiči globoko v krni.
V irxlcsriiih letili prejšnjega vtoleitja je bil Duponehel ravnatelj paidške Vodike Opere. N 'ke-ja dne so se pojavili pred glasv- ^ nim vhotlom v gledališče na-tav-ijenei največjega pariškega po irrebnega zavoda, ki >o hoteli g riu j at i portal v črni flor ter se pripravljali, da postavijo kaita-falk. Ko so l>ii1 vse te priprave končane. stopili na dvorišče in srečali moža, ki se j.* baš pKprav-.jal na odhod.
— Oproit-te. gospodi. — nagovori edeui izmeni pogrebnih gospodarjev. — vevte li. kje leži Druplo— Kakšno truplo ? — Truplo gosjHKla Dupenchela. — Gospoda Duponehela * — se začudi mož. — Da. Ihiponchela, ki je! umrl. — Kaj, jaz da i^m umrl?
—	Vi? — Da. ja*z. — Duponchel. j ravnatelj opere? — Da. v lastni; ►sebi. — 1 kakopak! — Pogreb-lik se v m mali zadregi }>opn>ska.
—	T<> je čudno. Naročeno nam j" bilo. da vas pokopljemo. — Da ' me pokopljete? — Duponeliel se! no more vzdržati in prasn* vi -meh.
Todči stvar še nr bila končana. Prišli so gospodje, oblečeni v čr-tio in obraze nagubane v žalost. Ko so zagledali Dupoaehela. .so id začudenja otrpnili. — Ah. saj1 4e živi. gospod Dujionchel! —! Torej niste umrli ? — vzklikne j Vatel, ki je poznej? postal ravna- j tel j italijanskega gledališča. —• Toda ee niste mrtev, kaj naj pa pomeni tale karta, ki seui jo doli l včeraj ? — Tudi mi smo jo dobili. — zavpijejo v kera ostali, ki so vfci prišli, da izkažejo ravnatelju opere poslednjo čast.
Izkazalo se ji? seveda, da si je ravnatelja in njegove pogrebe«? 'tekdo izposodil. — Duponchel je bil vesel tolikega števila nenade-janih goltov, zahvalil se jim je za njihovo prijaznost, in siki on il i so zaključiti dan namesto na pokopališču. na ravnateljevem stanovanju. kjer je gospod Duponche1 priredil velik banket.
Sredi obče veselosti in razigranosti so bili nezadovoljni le štirje možje — uslužbenci pogrebnega zavoda, ki niso prišli na svoj račun. Toda iztnhtali so pametno. Oblekli so v slavnostno obleko in se podali k Dupomchelu. Ko je ravinateij zopet zagledal može. ki so ga imeli pokopati, je» bil presenečen: — Kaj pa hočete še od mene ? — Mi smo oškodovani,
—	odvrne vodja dljsputacije. — Kaj naj to mene briga? — Uljud-no vas prosimo za napitnino. —-Kaj, .napitnino, in jaz naj. . . Bodite velikodušni, gospod. Saj živimo le. . . od miru «vojih bližnjih. — dopolni ravnatelj. — Jaz pa, kakor vidite, še živim. — Prej ali slej va* venldar vzamemo *eboj. nam ne uteČe -nihče, — odvrne filozofsko vodja pogrebnih zarvodarjev. — Lakažite se, dok koše živite. Ivo boste mrtvi, se bomo | izkazali pa md_ — To se pravi,
<haj plačam a contot Koliko je