Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarsko pismo kliče drž. poslance k zborovanju, ki se prične 20. okt. — Ob enem je 8 gospodov imenovanih za dosmrtne ude gosposke zbornice. Ti gospodje so liberalci bolj miine krvi, zatorej ni trobilo liberalne stranke, nN. fr. Pr.", ž njimi nič prav zadovoljno. —Da je vlade resna volja, npočasi pa dosledno kljubu ninogovrstnim napotkom" — kakor je rekel g. minister Stremayr na volilnem sbodu v Lipnici — konfesionelne postave izvesti, kaže to, da je na bogoslovskem oddelkn vseučilišča v Inomostu imenovala dva vnanja profesorja, dra. Katschthalerja iz Solnograda in dra. Bickella iz Mtinstra na Nemškem. Ker so dozdaj izkljueljivo čč. oo. Jezuiti bogoslovski učitelji bili, dela to imenovanje liberalcem veliko veselja, ki pa je po nalih mislih prav otroeje, kajti sta imenovana profesorja kat. duhovnika in cerkvi udana učenjaka, ki bosta prav tako učila kakor oo. Jezuiti. Iz dežel. zborov naj posnamemo danas le to, kar je v političnem oziru važno. Predarlski dež. zb. pripravil je resolucijo zastiaa direktnih volitev, ki se glasi: rPostava o dir. volitvah nasprotuje naJim najvažnisim, v dež. redu zagotovljenim dež. pravicam iu škoduje deželi v polit. in tudi verskem oziru, ker meii postava na to, da zgine sčasorna samostaluost dežele. Dež. zbor toraj obžaluje, da se ta postava zvršuje, in si piidržuje pravico, da ob svojem času j)red cesarskimprestolomvloži prosnjo, da bi svetli cesar sami začetek storili k teruu, da se povrne težko pogrešani mir in sloga na podlagi pravice". — Tudi je šolski odbor načrtal načela za kat. narodne šole: 1. Vzreja otrok, v katero spada tudi poduk v šoli, je po naturnem pravu dolžnost in torej nedotakljiva pravica rodbine; 2. Dolžnost kat. rodbine pa je katoliška vzreja otrok; v kat. duhu pa rodbina otrok vzre- jati ne mor« brez cerkve. Toraj ima cerkev pravico vzrejati otroke ne le po ven>kem poduka in po deljenju milostnih pomočkov, ampak tudi po nadzorovanju vsakega drugega poduka, da je v soglasju ž njeno vzrejo; 3. Državi pa pripada dolžnost, da rodbini kakor cerkvi brani pravico do vzreje. — Ali ni tako prav? V gornje-avstrijskem dež. zb. je liberalna večina s 26 glasovi pioti 19 odbila prošnjo 34 kmetskib srenj, ki so prosile za to, da se odpravijo krivice direktnih volitev, ker je kmečko Ijudstvo proti mestjanom in obrtnikom gled6 šteTila zastopnikov prikrajšano, dasi veliko vee davka plačuje in več vojakov daje. Krivica je tudi v teni, da mestjani, obrtniki in veliki posestniki sanii volijo, kmeti pa le po voliluih možeb, ki so dostikiat nezanesljivi ter volijo proti volji svojih volilcev. Sicer so liberalci preko teh opiavičenih prošinj prescopili na dnevni red, toda — preko ljudstva ne bodo vedno mogli preetopati k svojemu dnevnemu redu! V dolenj e-a vstrijskem dež. zb. bralo se je pisino kardinala Rauscherja, v kterem piše visoki gospod, da hoče — kadar se okolščine tako spremenijo, da bi zamogel državi ali deželi v korist delati — kljubu mnogovrstuim poslom stopiti v dež. zbor. — Liberalci so uarnreč piedsednika zbnrovega vprašali, zakaj da kardinala in šent-politanskega škofa v dež. zboru ni. Te besede kardinalove so jako važne, ker kažejo, da je v sedanjih razmeiab včasih veudar potrebno, ne udeležiti se zborovanja. Po tem takem smemo npati, da ne bo nja prevzviseuost več grajala Čehov, ki se istega ravnila drže. — V Kranjskem dež. zboru je posebno zanimivo vprašanje g. grofaBarbe in tovarišev do vlade zarad čuiinega obnasanja komisarja Ve8teneka pii razdelitvi državne podpore med Dolenjci, po nevilitah silno poškodovaninii. Komisar je namreč nekcmu mnžu podporo odrekel zato, ker je ob volitvah za narodnega kandidata glasoval. In ko je drug kmet komisarja zaiad tega kiivičnega postopanja grajal, mu je komisar grozil, da ga pusti zapreti, če ne molči. Vprasa se toraj vlada, ali je etvar preiskala in kaj da misli z Vestenekom storiti. Piav radovedni smo na odgovor. V dalmatinskem d. zboru so lahoni predložili smešno prošnjo do cesarja, da bi se dež. zbor razpustil! Zakaj neki? Žato, ker so lahoni v manjsini, kar jih jezi ter bi radi v večini bili, čeravno je na Dalmatinskem kakih 500.000 Slovanov, Italijanov pa le blizo 10.000. Vnanje države. Na Pruskom divja vlada s svojimi postavami neprestano proti škofom, dubovnikom ia kat. društvom. — Huda vest menda dela, da je Bismark s SFojimi privrženci silno razdražen ter ne trpi najmanjšega upora. Tako je švignil glas, da je po soduijskem isklepa pri prejšnjem poslancn nem§kem v Rimn, namrefi pri grofu Arnim-u, bilo stikovanje po hiši in so grofa zaprli. Govori se o nekih silno važnih pismib, po kterih je vlada stikovala; brž ko ne je Bismark zvohal, da namerjava nja tekmec Arnim kuižico izdati, ki bi Bismarka svetu v pravi podobi pokazala. 11a 1 ijan8ko. Edina vojna barka fiancoska rOrenoque", ki je stala več let v Čivitavekiji sv. Očetu v bran, je morala domu odjadrati, ker je ital. vlada, podšuntana brez dvoma po Bismarku, ki išče spletek proti Fianciji, to zalitevala, češ, da že ona sama za varnost osebe papeževe skrbi. Ko bi to zamogla! Vlada še za-se skrbeti prav ne more, ker ji delajo preglavice deruokrati. — Da se je franc. vlada s poklicanjem baike domu iz nemških zank izvila, so pohvalili papež, dobro vedoč, da potrebuje Fiancija mirft, da se ojači, Nemcem pa pregrehe do vrha nakipijo, da bodo za-nje tepeni. IIIIi{Ij