Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. junija 2022 - Leto XXXII, št. 23 stran 2 Spoznati resnice, ki jih prinašajo edinole knjige Zbiratelj, ribič, poznavalec zgodovine … stran 4 Z GORNJESENIŠKIMI MALČKI... stran 5 Vnoči smo gnoj trausili stran 8 2 Spoznati resnice, ki jih prinašajo edinole knjige 2. junija v popoldanskih urah je sonce kar pripekalo na dvorišču Slovenskega doma v Monoštru. Skupina Porabskih avtorji naštela Jožeta Hradila, Štefana Kardoša, Ireno Cerar, Olgo Gutman in Janeza Mataja. Sodelavci soboške knjižnice (z leve) Jana Balažic, Metka Celec in Stanislav Petek so prebrali zanimiv pogovor o književnosti – v prekmurskem slovenskem narečju Slovencev se je zato zatekla na teraso restavracije, kjer se je letos že tretjič odvijala zaključna prireditev Slovenske bralne značke Potujoče knjižnice v Porabju. »Vsako leto damo na izbiro deset knjig, od katerih si bralci sami izberejo tri. Iz teh si nato izpišejo tiste tri misli, ki so se jih najgloblje dotaknile,« nam je o pogojih za sodelovanje pri projektu še pred dogodkom povedala vodja Potujoče knjižnice pri Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota Jana Balažic. »Bralno značko organiziramo v Porabju z namenom, da bi čim širšemu krogu domačih Slovencev približali slovensko besedo,« je še podčrtala bibliotekarka. Letošnjemu »Poletnemu literarnemu potovanju« v Monoštru se je pridružila tudi direktorica murskosoboške knjižnice Klaudija Šek Škafar, ki je izrazila veselje nad tem, da število prejemnikov porabske Bralne značke za odrasle iz leta v leto narašča. »V bralni seznam uvrščamo književnost, ki je primerna stopnji znanja slovenskega jezika tukaj v okolici Monoštra,« je dejala vodja knjižnične ustanove in med letošnjimi »Bralna značka prav gotovo spada med dejavnosti, s katerimi želimo tudi onkraj meje doseči razvoj in širje- kulturni prostor. Preden pa bi prišlo do izročitve priznanj najzvestejšim bralkam, smo bili priča zanimivemu kulturno-jezikovnemu eksperimentu. Trije sodelavci murskosoboške knjižnice (Jana Balažic, Metka Celec in Stanislav Petek) so predstavili odlomek iz slovitega postmodernističnega romana »Če neke zimske noči popotnik« italijanskega pisca Itala Calvina – kakovostno prestavljenega v prekmursko slovensko narečje. Prisluhnili smo lahko pogovoru sedmih bralcev, ki so se srečali v neki knjižnici in pripovedujejo o svojem odnosu do književnosti in branja. Slišali smo jih govoriti o resnicah, ki jih prinašajo samo knjige, od katerih naj bi lahko edinole pričakovali razsvetljenje. Del občinstva na »Poletnem literarnem potovanju« na terasi Slovenskega doma nje bralne kulture, s tem pa ohranjanje slovenskega jezika,« je še povedala Klaudija Šek Škafar in poudarila, da prav s temi cilji prinašajo vsak drugi teden z bibliobusom v Porabje zaklade soboške knjižnice. Ko so se udeleženci zaključnega srečanja – med njimi generalna konzulka RS Metka Lajnšček – zbrali na terasi Slovenskega doma, jih je predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács opozorila, da se je s prihodom Bralne značke med tukajšnje odrasle Porabje še tesneje navezalo na skupni slovenski Eden od sogovornikov knjige prebira večkrat in je zanj vsakokrat kot prvič, medtem ko za drugega največ pomenijo konci, ki ga pripeljejo do zaključkov. Iz teh pogovorov v lepi prekmurščini smo izvedeli tudi to, da je na svetu mnogo nedokončanih zgodb. Tokratno srečanje pa se je vendarle zaključilo, in sicer z izročitvijo priznanj sodelujočim porabskim bralkam. Leseni stolček (»štaukedli«), pšenični klas z metuljem in listino so prejele Margit Mayer, Valerija Časar, Gyöngyi Bajzek, Ana Braunstein, Andrea Kovács, Umrl je Boris Pahor (1913 – 2022) »Kakorkoli je bilo, se je splačalo živeti. Ljubil sem in ljubili so me,« so bile besede, ki jih je 6. marca 2015, ko se je mudil v Monoštru, izrekel Boris Pahor. Ta znameniti tržaški pisatelj in mislec je v 109. letu starosti pred dnevi umrl na svojem domu v Trstu. Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. V medvojnem obdobju je sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in leta 1941 poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske pri Gardskem jezeru. Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, kasneje pa so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili. Svoje taboriščne izkušnje je Pahor strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je Italija ob nedavni stoti obletnici vrnila slovenski skupnosti. Slovenski predsednik Borut Pahor je pisatelju ob tem vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo, italijanski predsednik Sergio Mattarella pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike. Tudi sicer je Pahor za svoje delo prejel več nagrad in časti. Med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. se Foto: Claude TRUONG-NGOC Marijana Sukič, Monika Dravec in Nikoletta Vajda. Prikupen popoldanski dogodek je z (večinoma Avsenikovimi) pesmimi na svoji diatonični harmoniki popestril mladi talent David Sabo, prisotni pa so se še dalje družili ob prijetnem klepetu. Strinjali so se, da brez knjig ni jezika, Porabje, 9. junija 2022 brez jezika pa ni ne narodnosti ne naroda. (Slika na 1. strani: Prejemnice Slovenske bralne značke Potujoče knjižnice za Porabje z udeleženci literarno-glasbenega dogodka.) -dm- 3 Peštarski Slovenci nutpokazali »Pesmi štiri letni časov« Sombotelske spominčice so leta 2019 gorvzele svoj tretji CD, šteroga so že za tisti božič nutpokazale na vküpnom koncerti v Drüštvi Slovencov v Budimpešti. Tistoga leta so Slovencov: sedemnajset lejt je včila slovenski gezik in geografijo na števanovskoj šauli; od leta 1972 bila referentka za slovensko narodnost na Demokratičnoj zvezi južnih Slo- Ljudski pevci Irene Pavlič iz Budimpešte – v sombotelskom Škanzeni so nutpokazali sedem naut s svojoga CD-na svoj album napravili ljudski pevci peštarskoga drüštva tö, de je pa vövdaro koronaviruš in so nauvi CD nej mogli nutpokazati. Letos 28. majuša so Slovenci z vogrskoga glavnoga varaša končno leko gorpoiskali svoje padaše v Somboteli. Navzauče je pred slovenskov ižov v Škanzeni Železne županije oprvim pozdravila predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar, štera je povödala, ka je moglo domanjo lüstvo zavolo viruša skoro tri lejta čakati, ka bi se znauvič leko srečalo s peštarskimi Slovencami. Nej davnik je na vöke slobaud vzela prva predsednica Drüštva Slovencov v Budimpešti Irena Pavlič, zatok so se na programi v muzejskoj vesi oprvim na njau spominali. Nekdešnja učenka gospe Irene, predsednica sombotelskoga drüštva Ibolya Dončec Merkli, je pripovejdala o živlenji pokojne lerance in slovenske aktivistke. »Ireno Pavlič smo v Somboteli tü dobro poznali, gda smo se srečali z njauv, je vsikdar mejla kakšo dobro rejč za nas,« je povödala novinarka in naštela, ka vse je delala dugolejtna predsednica peštarski vanov; od 1990 pa prva sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem. »Pokojna moja parcetkorca je bila oseba, štero smo vsi radi meli. Mejla je poštenjé v Števanovci in vseposedik, dej je ojdla ali pa delala. Na njau mo se vsikdar z lejpimi čase,« je začnila pripovejdati peštarska zborovodkinja Orsolya Kovács Zádori. »Vej pa, gda v geseni kaj svetimo, spejvamo gesenske pesmi, vleti poletne, vzimi pa zvekšoga božične. Nam so eške samo sprtoletne falile. Tiste smo cujdali in tak so vöprišli štirge letni časi – kak pri Vivaldini in Haydni,« se je smedjala prejdnja skupine. Na sombotelskom srečanji so ljudski pevci z Budimpešte zaspejvali sedem slovenski pesmi, zvekšoga s Porabja. Pesmare trbej povaliti, vej pa tak koražno spejvajo, ka je je veseldje poslüšati. Zmejs djufčejo pa nutkričijo, skor samo radostne naute majo. Zanimivo pa je, ka je na zdajšnjom koncerti spejvalo več njini moškov kak žensek. Skupino je na fudaj sprevajo Hugo Čerpnjak. »Bole bogata je muzika, če se čüjejo fude,« je tomačila zborovodkinja Orsi. »Srečo mamo, ka mamo v našom drüštvi harmonikara, šte- »Igrala je Mukičova banda« - Sombotelske spominčice en par mejsecov že pá odijo na probe spomini spominali,« je svoj guč končala Ibolya Dončec. Po enominutnoj tüuči za gospau Ireno so navzauči pesmarge zaspejvali edno vküpno nauto. Deset pesmarc, štirge pesmarge, dva fudaša in eden tamburaš – vse je bilau k redi, ka bi se nauta »Prišla kukanca« lepau čüla doj z bregá na srejdi Škanzena. »Pesmi na svojom CD-ni smo raztalali na štiri letne ri je s Porabja. Dostakrat samo tak na pamet zaigra kakšo nauto, če pa se nam povidi, se go navčimo,« je eške povödala prejdnja zbora. Med pandemijov so trpeli žmetne čase, de je pa jim zdaj že ležej, smo čüli. »Nekak je betežen grato, zatok smo se odlaučili, ka nemo vküpojdli. Vej so pa med nami zvekšoga starejši. Zdaj se že vsakši drügi keden sreča- mo, pred nastopi pa mamo vsakši keden probo. Na začetki se malo pogučavamo, te pa nalečémo svoje glase. Po tistom spejvamo, pripravlamo se na nastope. Na kon- ali pa pripravlamo adventne vence in božične okraske. Vekši programi pa so navezani na svetke, na priliko na den slovenske kulture, den samostojnosti Slovenije Sombotelski Slovenci so bili najgir na spejvanje Peštarov – člani dvej drüštev so se že dvej leti pa pau nej vidli ci malo nika zejmo in spigémo, vsikdar nekak rojstni den ali imena den má. Naše probe so furt koražne,« je tapravla zborovodkinja Orsi. Peštarski ljudski pevci so na svoj CD gordjali 17 pesmi. Istina je, ka dosta več naut znajo, de so pa mogli odebrati tiste, štere najraj pa najbole spejvajo. Nej davnik so se odlaučili, ka njina skupina gorvzeme ime dugolejtne predsednice. »Idejo za pevski zbor je leta 2011 dala Irena Pavlič in zavolo spomina na njau smo se odlaučili, aj zbor nosi njeno ime,« je povödala zdajšnja voditelica drüštva Ágota Kállay in eške malo pripovejdala o peštarski Slovencaj: »Slovensko drüštvo v Budimpešti so pred trejmi desetletji stvaurili s cilom, ka bi vküpdržalo Slovence v glavnom varaši in kauli njega. Tau je naš ciu eške zdaj, s svojimi programi probamo pomagati Slovencom, ka bi gordržali svojo identiteto in nej pozabili materno rejč.« Drüštvo Slovencov v Budimpešti vsakšo leto organizéra 4-5 vekši programov, depa menjše delavnice tö držijo. »Takšoga ipa küjamo ali pečémo staro porabsko gesti Porabje, 9. junija 2022 ali jubileje drüštva,« nam je ovadila predsednica peštarski Slovencov. Duga lejta spejvajo v zbori strina Terezija Anderkó Thuróczi, šteri pravijo, ka materno rejč človek ne more pozabiti. »Dja sem sploj rada, ka leko v Pešta vtjüperpridemo in se pogunčavamo. Spejvamo porabske pesmi, toma bi Irenka tü rada bila. Una je tau ščejla, ka aj vse tau gordržimo. Dobro je, ka smo tü v Somboteli, gvüšno je una tam vrkaj zdaj tü vesela,« so se skuzili Teri neni. V drügom tali srečanja so Sombotelske spominčice zaspejvale štiri domanje ljudske naute. Šest pesmarc sta sprevajala fudaš in tamburaš, navzauči pa so v slejdnjoj pesmi za slobaud čüli: »Igrala je Mukičova banda«. Program se je končo znautra v slovenskoj iži Škanzena. Mabiti je tau bilau najbole koražno na cejlom srečanji, vej so pa vsi vküper spejvali in plesali. Té zadvečerak je pokazo, ka se leko materna rejč in domanja pesem gordržita med tistimi Slovencami tö, šteri živejo po veuki varašaj daleč od Porabja. -dm- 4 Zoran Vidic – zasavski Prekmurec PREKMURJE Raziskovalne nagrade V zidini Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so slavnostno prejkdali Pomurske raziskovalne nagrade 2021, stere podeljujeta Pomurska akademsko znanstvena unija in Pomurska izobraževalna fundacija. Zbrane so ob toj priliki nagučali direktorica soboške knjižnice Klaudija Šek Škafar, župan občine Beltinci Marko Virag, predsednik Kluba prekmurskih študentov Alen Lončar in dr. Mitja Slavinec, steri je biu državni sekretar na ministrstvi za izobraževanje znanost in šport. Vsi so pravli, ka je znanje bogastvo, steroga ti ne more niške vkrajvzeti. Nagrado za najbaukšo magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike je dobila Martina Tratnjek. Ona je magistrirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo »Prekmurski in porabski ljudski plesi, prilagojeni za otroške folklorne skupine.« Nagrado je dobila ške Nuša Flisar, stera je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo »Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena (geografija).« Nagrado za najbaukše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike je dobila Laura Kocet. Magistrirala je na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrsko nalogo »Avtomatska prepoznava artefakta zvonjenja pri preiskavah magnetne resonance.« Nagrada za najbaukšo doktorsko disertacijo pa je šla v roke Martine Štampar, stera je doktorerala na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana z doktorsko disertacijo »Razvoj novih in vitro 3D celičnih modelov za določanje genotoksičnosti.« Za svojo doktorsko disertacijo z naslovom »Rekonfigurabilne mreže nematskih topoloških defektov« je nagrado daubo ške Saša Harkai, steri je doktorero na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Silva Eöry Zbiratelj, ribič, poznavalec zgodovine … »Ges sam nej Prekmurec po rodi, vej pa sta bila tak oča kak mati Zasavca. Leta 1955, gda sta prišla v Mursko Soboto, sta mene prinesla s sebov. Te sam biu star dva mejseca, tak ka skor od svojoga rojstva živem tü in leko povejm, ka sam zasavski Prekmurec,« mi prva pove Zoran Vidic. Oča prekmurski, vej pa so se zvüna, gé so meli tüdi dva peskovnika, mlajši špilali z drügo deco, stera so živela na Lendavski vilici: »Doma smo si gučali po zasavsko, vej pa sta oča pa mati do smrti tak gučala, čiglij sta razmela prekmursko.« Zoran Vidic se je šaulivo na prvoj soboški osnovni šauli. V toj zidini je bila tistoga cajta tüdi gimnazija: »V bistvi bi ge mogo na tretjo šaulo oditi, samo ka je v našom bloki živela leranca, Mežan se je pisala, pa me je ona nekak napelala, ka sam ta šau na prvo šaulo. Z menov so v razredi bili mlajši, steri so prišli z vesnic, stere so pauleg Sobote, s Polane, Černelavec in Nemčavec.« Do šaule je odo skauzi soboški park, tak ka se je na toj lejpoj Sogovornik je tüdi velki ribič pauti furt neka godilo. (osebni arhiv Zorana Vidica) Pravi, ka je nej biu najViljem, steri je biu partizan, je baukši šaular, pa ka ga je te ške mater Justino spozno te, gda je nej telko zanimala zgodovina, ške delala v pletilnici v Litiji. Po kak je tau gnesden: »Zatau, ka tistom, ka so se preselili v Pre- je mama doma bila, sam v kmurje, je mati nej več delala, vrtec nej odo. Gda sam v prvi liki je skrbela za držino: »Mam razred prišo, je par deklin že štiri lejta starejšo sestro Meto. znalo pisati in šteti, ges pa Ona je bila fizioterapevtka, sam se komaj tam tau začno zdaj je tak kak ges tüdi že v včiti.« Po zgotovleni osnovni penziji, in žive v Maribori.« šauli je meu ške bliže do sredDržina Vidic je živela v židov- nje ekonomske šaule, stera je skom bloki (lakótömb), kak bila samo dvejsto metrov vkraj pravijo lidge zidini, stera je zra- od njegvoga bloka. Tü je meu sla na mesti, gé je inda svejta sošolce iz cejloga Pomurja, ali stala soboška sinagoga: »Po vseeno so se dobro razmeli: drügi svetovni bojni se je v »Nikši svaj je nej bilau. Ovak Prekmurje priselilo dosta lidi pa sam v tom cajti špilo tüdi iz drügih krajov Slovenije, košarko, pa radi smo odili na sploj školniki pa tüdi polica- soboško kaupanco, gé smo se ji, kak je biu moj oča, steri je mladi te drüžili in kaupali. delo na Upravi javne varnos- Istina pa je bila, ka smo mogti. Té blok ma pet etaž in tak li biti najkesnej do devete so zaposleni na občini živeli vöre večer doma.« v štirih stanovanjih, pa tisti, Po tistom, ka je zgotovo soka so delali v špitali, so meli dački rok, steroga je slüžo en štiri, sodaki pa policaji vsak- tau v Škofji Loki, drügi pa v ši v štirih stanovanjih, pa Ljubljani, se je prva zaposlo na ške eni drügi so daubili štiri Pomurski založbi, gé je delo stanovanja. Na začetki je v v skladišči. Pomago je knjige našom bloki nej živo ranč pakerati, piso je račune, po pau eden Prekmurec nej.« Vsee- leta pa je redno slüžbo daubo no se je mali Zoran brž navčo na Zavarovalnici Triglav, gé je osto vse do tistoga mau, ka je üšo v penzijo: »Zanimivo delo je bilau. Prva sam ške v pisarni delo, v zadnjom cajti pa sam biu cenilec premoženjskih škod in sam dosta po tereni odo. Lepšoga nega, kak po Goričkom oditi. Ne morem prehvaliti té lidi. Nej so pitali, zakoj sam prišo, liki so me prvo pitali, ka mo djo pa piu. Tak je bilau. Mogau- pejnez, znamk, pa tüdi razglednic iz cejloga Pomurja, največ pa je soboških. Že 270 jih ma, najstarejša je iz leta 1898: »Na toj razglednici sta gor dva kejpa soboškoga grada pa eden od špitala. Tau je tista zidina, stero so nej dugo toga podrli pa na njenom mesti napravili nauvo zidino za slovenski tau vogrske firme MOL.« Najstarejša njegova soboška razglednica je iz leta 1898 (osebni arhiv Zorana Vidica) če je gnesden nej več tak, ka se cajti vömenjavlejo,« je ške povedo sogovornik in cujdau, ka je s pogučavanjom z lidami furt vküper prišo, ka se je dala realna ocena škode in so lidge daubili tisto odškodnino, stera jim je pripadala. Zoran Vidic ma ške gnesden v lasti stanovanje, v sterom je od malih naug živo s svojo držino, samo ka ga davle v arendo, on pa že duga leta žive pri svoji živlenjski sopotnici Danici, s stero sta se nej zdala. Živeta v njenom rami, pauleg steroga je tüdi gračenek pa sadno drevdje: »Če maš ram, maš furt nekše delo. Furt trbej kaj popravlati, pa za gračenek skrbeti.« Ovak pa ga trnok fejst zanima zgodovina, sploj vse tisto, ka se je godilo v Murski Soboti in v bližnji krajini. Nej dugo toga nazaj je v Pomurskom muzeji predavo o stari Sobočancaj, tüdi o držini Szapáry, stera je duga leta v lasti mela soboški grad, v soboški knjižnici pa je gučo o stari soboških krčmaj. Več o tom mo pisali ob kakšni drügi priliki. Je tüdi zbiratelj starih Porabje, 9. junija 2022 Naš sogovornik je tüdi velki ribič. Zdaj, gda tau štete, je glij v Szegedi na svetovnom ribiškom tekmovanji, na sterom je biu že večkrat, prvo paut je leta 2000 odo na tau tekmovanje v Južno Afriko. Z ribištvom se je spravlo že njegov oča, sam pa je kak enajstletni pojbič začno ribe loviti. »Prvo ribo, ostriža, sam zgrabo na leskovo palico tam pauleg Hotize, v enom ribniki. Sledkar sam biu tüdi tajnik ribiške držine, pauleg toga pa sam večkrat birauv na tekmovanjih,« je ške raztolmačo Zoran Vidic in cujdau, ka je največji čar ribarjenja tau, ka je dosta zvüna, v naravi, pa tau, kak ribo napelaš, ka se zgrabi na tvojo vabo (csali), črva, kukorco ali kaj drügoga: »Fontoško pa je, ka ribo preveč ne poškoduješ in jo nazaj v vodau pistiš. Ge rib domau ne nosim.« (Kejp na 1. strani: Zorana Vidica, steri stogi pred soboškim gradom, trnok fejst zanima tüdi zgodovina (Kejp: Silva Eöry)) Silva Eöry 5 »Mi se imamo radi, Jutko imamo radi« S to pesmico so se med drugim malčki slovenske skupine Zvezdice v monoštrskem vrtcu in madžarskem jeziku in se ji za vse lepo in dobro zahvalila s cvetjem. Jutka pa je vsake- Slovo od vzgojiteljice Jutke poslovili od vzgojiteljice Jutke (Kardos Tiborné), ki se je po 40. letih dela z otroki upokojila. Njena skupina jo je presenetila z lepimi pesmimi in deklamacijami v slovenskem ga otroka posebej še zadnjič objela. Tudi sama je izdelala darila za malčke. Od nje so se poslovili tudi starši, ki so za njo pripravili lepo fotomontažo, ki jo bo spominjala na lepo pre- živete utrinke med otroki. Ob vse tvoje sodelavke in starši še tem so ji namenili nekaj poslo- enkrat iskreno zahvaljujemo vilnih besed, ob katerih so ne za prav vse. V življenja naših samo njej temveč tudi mamicam pa celo očetom pritekle solze. Vzgojiteljica Jutka je namreč naše otroke vzgajala z največjo ljubeznijo in navdušenjem. Otroke je zjutraj zmeraj čakala z lepimi besedami in toplim objemom. Ko pomislimo nanjo, nam vedno pride na misel njen nasmejan Teto Jutko so imeli vsi malčki radi obraz, ljubeča, dobrodušna, izjemno potrpežljiva in topla osebnost. Ob koncu otrok si prinesla vedrino, veslovesnosti smo se še malo liko novih znanj – za vse to družili ob tortici, prigrizku in iskrena hvala! Vsi skupaj ti kozarčku soka. želimo veliko sreče, miru in Draga Jutka, ob tej priložnosti zdravja na tvoji nadaljnji poti. se ti tako otroci, kakor tudi Nikoletta Vajda-Nagy Z GORNJESENIŠKIMI MALČKI NA IZLETU V SLOVENIJI V petek, 27. maja 2022, smo se z otroki iz vrtca Gornji Senik odpravili na zaključni izlet v Slovenijo, natančneje v Serdico na Goričkem. Obiskali smo kmetijo Čebel- in videli, kako sedijo na konju. Preden smo vstopili v tamkajšnji čebelnjak, smo si nadeli čebelarske klobuke in se tako zaščitili pred piki čebel. Gospod čebelar Kisilak nam je nato razkazal čebelnjak tudi od znotraj. Odprl je panj in mi smo si lahko v tišini ogledali čebeljo družino ter za nekaj časa prisluhnili prijetnemu brenčanju čebel. Okusili smo tri vrste domačega medu na kruhu in se posladkali s slastnim medom. Prav tako smo Gospod čebelar nam je odprl panj in nam pokazal čebeljo družino si ogledali še nekatere druge domače ji gradič družine Kisilak. Do tja smo se živali, in sicer kokoši, ptiče, ovco ter prapeljali z avtobusom po razgibani cesti šiča pasme mangalica z imenom Filip. in otroci so lahko iz avtobusa opazovali Božali in hranili smo tudi zajčke. Pri tem čudovito goričko pokrajino. Ob prihodu smo se o vseh teh zanimivih živalih hkrana kmetijo so nas pričakali člani družine ti še veliko naučili. Sledila je ustvarjalna Kisilak, nam zaželeli dobrodošlico ter delavnica, na kateri so si otroci lahko nas prijazno postregli z njihovim okus- naredili lep spominček za domov. Vsak nim domačim jabolčnim sokom. Prav otrok je izdelal svečko iz čebeljega voska tako nas je na dvorišču že čakal majhen in jo po želji okrasil. Ogledali smo si tudi konj-poni Poldi, na katerega so otroci z muzej starih predmetov družine Kisilak. veseljem sedli, on pa jih je na svojem hrb- Zatem smo se povzpeli po visokih stopnitu ponesel okrog dvorišča do ogledala, cah na senik. Tam so otroci lahko videli v katerega so se otroci lahko pogledali še nekoliko drugačen čebelnjak, seno in tudi nekaj namiznih iger. Pred našim odhodom s kmetije so se otroci lahko še krajši čas poigrali na igralih, nato pa smo se odpravili še na ogled izvira mineralne vode, kjer smo se malce osvežili. Poslovili smo se od prijetnih domačinov in se lepih vtisov ter nekoliko utrujeni odpeljali Otroci pri izviru mineralne vode v bližini Serdice nazaj proti našemu vrtcu, kjer so nas že čakali starši. Največja zahvala velja slovenskemu Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno pomoč, saj brez finančnih sredstev nikakor ne bi mogli doživeti tako čudovitega izleta, ki bo našim otrokom zagotovo še dolgo ostal v prijetnem spominu. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Porabje, 9. junija 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA GYESEV je audo vagone Starejše pa srejdnje generacije se še spomni na tiste čase, gda je ešče odo cug na paro med Sombotelom pa Varašom. Slejdnjo leto je za vlak na paro leto 1983 bilau, med kednom vsikši den je malo po štrtoj vöri štarto iz Sombotela. Potejm ga je že samo v muzeji leko vido. Vagoni, steri so parnik menjali, so tistoga reda moderni bili, kak lokomotive tak vagoni. Depa kak se je začnila modernizacija, tak so se začnile menjave, najbole zato, ka so nauve lokomotive že na elektriko napelani. Tak je tau bila med Varašom pa med Sombotelom tö, gda so obnovili železniško progo na elektriko leta 2011. Tau je edna avstrijska firma naredla, stera se tak zove ka GYESEV, potistim ka je od MÁV-a (Madžarske državne železnice) prejkvzeli vlogo upravljalca. Nauvi vagoni, steri so se tak zvali ka Schlieren, so zeleno barvo meli pa so dosta bola moderni bili kak prejšnji vagoni, stera je MÁV emo. Dobro je bilau v stauci sejdeti zato, ka taši so bili kak če bi v sici sejdli, najbaukše je pa vejn tau bilau, ka so vagoni meli klimo pa internet. Depa kak vejmo, ka je zdaj moderno za par lejt že nede, tak je bilau tau s Schlieren vagoni tö. Leta 2013 so je začnil menjavati na nauve, steri se tak zovejo ka FLIRT, do leta 2015 deset taši vagonov ali leko bi prajli ka lokomotiv vküper z vagoni so küpli, zato ka tau je že edno pa isto. Do gnesden je GYESEV že vsej 55 Schlieren vagonov dolamejno, tak ka te so več sploj nej nücali. Zavolo toga so je začnili odavati, do leta 2021 so deset odali, zdaj pa nagnauk vse štiridesetpet, ka ji je ostalo. Lüstvo se veseli nauvim lokomotivamz vagoni zato, ka bola so moderni pa vse majo, ka trbej, depa stauci so že nej taši udobni kak so tisti starejši v Schlieren vagonaj bili. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenija ima novo vlado Po sedemurni razpravi je Državni zbor na izredni seji, ki je bila 1. junija, potrdil 17-člansko ministrsko ekipo. Slovenija je s tem dobila 15. vlado pod vodstvom Roberta Goloba, ki jo sestavljajo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Na glasovanju o novi vladi je bilo prisotnih 81 poslank in poslancev – 53 jih je glasovalo za, 28 pa proti. Sledile so zaprisege vseh 17 kandidatk in kandidatov. »Svoboda je nekaj, kar so si ljudje izbrali 24. aprila,« je v svojem zaključnem nagovoru dejal Robert Golob in se s tem navezal na predhodno razpravo poslank in poslancev. »Za njih je svoboda žal vse tisto, kar vaša vlada ni bila,« je dejal opozicijskemu delu parlamenta. Ponovil je svoje besede, da prihodnjo vlado odlikujeta raznolikost in uravnoteženost. Kot je poudaril, je to edini način za reševanje številnih izzivov v družbi in enakovredno obravnavo problemov. »Ocenjujte nas po rezultatih,« je še poudaril predsednik nove slovenske vlade in dodal, da bodo »cilji vedno ambiciozni«. Po primopredaji poslov med Robertom Golobom in Janezom Janšo je potekala prva seja nove vlade, na kateri so obravnavali 47 sklepov. Policijo bo vodil Boštjan Lindav, na čelu Sove, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, bo Joško Kadivnik, Ukom, Urad za komuniciranje, pa prevzema Dragan Barbutovski. Vlada je ministrstvom tudi naložila, da pregledajo vse zaposlitve in premestitve od 1. januarja 2020 dalje. Ustanovila je odbor za državno ureditev in javne zadeve, odbor za gospodarstvo in komisijo vlade za administrativne zadeve in imenovanja. Kot je dejal Golob, je bila prva seja zelo plodna in konstruktivna: »Še enkrat sem bil vesel, da smo izbrali tako dobro in usklajeno ekipo. Verjamem, da je to odlična popotnica za to, da bo vlada delovala v duhu dobrega sodelovanja.« Belgija skozi oči Matéja Nemeša Mladi Porabec Maté Nemeš, ki tudi aktivno varuje in ohranja slovenske tradicije na našem območju, ker je član sakalovske folklorne skupine, je preživel 5 mesecev v Belgiji. Medtem ko sem se pogovarjala »Ja. Belgija je posebna država, saj govorijo ljudje v enem delu francosko, v drugem delu flamsko in nemško. Mogoče zaradi te razdeljenosti govorijo vsi angleško, torej jaz sem uporabljal ta jezik.« »Tam, zaradi vpliva morja, zime niso tako hladne. Konstantno je bilo okoli 6-8 stopinj, tudi čez dan in ponoči. Veter pa je pihal venomer ... « - Kakšna se ti je zdela gastronomija? Maté Nemeš je 5 mesecev delal v Belgiji z njim, sem izvedela obilo zanimivosti. - Kako si dobil priložnost, da potuješ v to beneluško državo? »Delam pri mednarodnem podjetju v Győru, ki ima več firm po celi Evropi. Belgijcem - Kako si potoval v Belgijo? Z letalom? »Ne, s sodelavci smo se vozili z avtom. V soboto zjutraj smo štartali iz Győra, potem smo eno noč prespali v Nemčiji in v nedeljo zvečer smo dosegli naš potni cilj. Trajalo je približno 16 ur.« - V katerem mestu si živel? »Živel sem v mestu blizu severnega morja, ki se imenuje Brugge. Mesto je vpisano na listo svetovne dediščine UNESCA, ker so ohranili njegovo podobo tako, kot je bila v srednjem veku. Res ima človek občutek, da potuje nazaj v času, kljub temu lahko ima tam sodobno življenje. Zanimivo je, da je bila priljubljena hitra restavracija Mcdonald’s Za Brugge – v tem mestu je delal – se pravi v neki zelo stari stavbi.« tudi severne Benetke - Ti je bilo mesto všeč? je manjkalo delovne sile, zato »Seveda! Oboževal sem njegoso nas prosili, da jim pošljemo vo posebno vzdušje, prijetne okoli 35-40 delavcev. Seveda, male mostove nad odtočniza to so potrebovali tudi neko mi kanali ... Ni čudno, da ga osebo, ki koordinira njihovo omenjajo ljudje kot severne delo, tako sem dobil zeleno Benetke. V centru so turiste luč, da delam nekaj mesecev v vozili z vozovi s konji in lahko so odkrivali znamenitosti po Belgiji.« -Torej lahko rečemo, da je to majhnih ulicah.« bila službena pot. Kako si ko- - Kakšno je bilo vreme? A ste imeli mrzlo zimo? municiral v tej državi? membni šefi v tovarni se vozijo v službo tako.« - Hkrati si potoval po severni Evropi. Katere države si obiskal? Na našo srečo Brugge leži blizu Nizozemske in Francije. Med Antwerpen, kamor so hodili na izlete »Tam je popularna hrana, ki jo cvrejo v vročem olju, predvsem jejo obilo krompirja. Zraven njega naredijo posebne omake, imajo raznovrstne majoneze pa tudi pikantne omakice. Med sladicami je gofri najbolj znan in seveda radi imajo čokolade, ki so ročno pripravljene. Kvalitetno pivo vikendi, ko smo imeli prosti čas, smo šli v Amsterdam, v Luksemburg, v Hag. Obiskali smo normandske podeželske pokrajine, ki so prekrasne. Imel sem priložnost, da razširjam svoj horizont in spoznam nove kulture ter perspektive.« - Ali razmišljaš o tem, da bi šel nazaj? Ostende – Severno morje pa pijejo z veseljem, tudi sam sem poizkusil nekaj vrst.« - 5 mesecev ... To je veliko časa ... A si dobro spoznal ljudi? Ja, zdi se mi, da so oni bolj mirni, nikoli niso v stresu, toda so zelo pridni pri delu. Razmišljajo logično in previdno, tako so naredili tudi svojo infrastrukturo, ki je izjemno moderna. Vsi uporabljajo kolesa, tudi po- Porabje, 9. junija 2022 »Brugge je ponudil odlično priložnost, da preživim sivo in dolgočasno zimo na drugačen način. Seveda bi se vrnil za nekaj dni. Toda porabski griči in družina so me klicali domov, saj je človek srečen samo doma.« Noémi Illés Slike: osebni arhiv M. Nemeša 7 7. vseslovenska razstava rož iz krep papirja na Vranskem Pod Srebrnim brejgom … 28. in 29. maja je potekala 7. vseslovenska razstava rož iz krep papirja v organizaciji Vranske rož’ce v športni dvorani Vransko. V teh dneh se je dvorana spremenila v cvetlič- … Slovenci slobaud gemlemo od enoga najvekšoga človeka. V svojom 109. leti je mrau pisatelj, humanist, intelektualec Boris Pahor. Biu je človek, steri je v živlenji telko lagvoga doživo kak rejdko steri človek. Eške je pojbič biu, gda je v svojom Trsti vido, kak so talanski fašisti Slovenski daum gorvužgali. Tak je že kak mladi na svojoj kauži vido, ka takši režimi delajo, če tak ne brodiš, kak uni škejo. V drugoj bojni bi se kak Slovenec iz Italije za nji bojnati mogo. Vujšo je, potejm so ga Nemci v lager nutzaprli. Nej samo v enom lageri biu, pa dun je živi ostano. Kak velki Slovenec je svojim lidam v Trsti pa kaulak njega energijo davo, ka so Slovenci ostanoli. Depa že znauva se je enim drugin v okau zaskalino. Jugoslovanskim komunistom se njegvo delo nej najbole vidlo, njegve knjige so v Sloveniji nej ranč srečo mele. Pahor pa je že velki pisatel biu. Trbej prajti, ka v Evropi so ga v tisti časaj bole poštüvali, kak pa je tau v Sloveniji bilau. Zvekšoga se je vse obrnilo, gda je stari sistem premino. Njegva knjiga Nekropola za knjigo vsej knjig vala. Zavolo nje je velki kandidat za Nobelovo nagrado do konca ostano. Eške ena žalost je malo po tejm prišla. V Murski Soboti je evangeličanski dühovnik, indašnji püšpek, Gaza Erniša premino. Dugo, dugo je betežal. Za Ernišo leko povejmo, ka je velko zastavo ekumenizma cejli čas v rokaj noso. Ja, velko skrb je za tau emo, aj katoliška cerkev pa njegva evangeličanska več vküper delata, se bole razmejta, probata indašnji lagvi čas zmed med njima tapozabiti. Vsigdar je rad povedo, ka nej za nazaj živeti, naprej trbej gledati, kak mo tadale živeli. Kak tadale živeti, na tau nauvi premier Robert Golob pa njegva ekipa ministrov škejo broditi. Zatoga volo tö, ka skur cejla ekipa z Janezom Janšo vred je preveč nazaj gledala. Od koga pripovejdamo? Včasi se je bole od toga pripovedalo, sto je kaj v drugi bojni včino, po njej pa sto je za časa Jugoslavije ka delo, ka naredo. Pa vsigdar se je na »naši« pa »vaši« talalo. Gvüšno, ka gnauk se tau mora zgotoviti. Mladi lidge nika s tejm neškejo meti, ka starci med seuv majo. Tau je njigvo živlenje, mi svojoga škemo živeti, se na velke čüje. Pa ranč tau tö je na vagi bilau, ka so nauvi, mladi lidge v aktualno politiko prišli. Zdaj se na velke čaka, ka se vömini, ka de na baukše šlau. Gvüšno, ka se pesimisti vsigdar najdejo. Pravijo, ka vsi so gnaki, ka nikak ovak nede. Depa kakoli se godi, vüpanje vsigdar ostane, se vsigdar na nauavo narodi. V Murski Soboti se na velke čaka, ka nauvi žüpan pride. Zadnji, Aleksander Jevšek, je za ministra odišo. V njegvom časi se je varaš rejsan vöminiu. Dosta nauvoga se je naredilo. Kak povejdano, čaka se, pa se spitava, de ženska, de moški, iz stere partije de, kak de vse tadale šlau. Vej se, ka v Soboti domanja kultura z eno nogau v grobi stodji. Vsi, steri so »žüpanili«, so na velke obečavali, kak de kultura cvesti začnila. Depa obečanje je na leci iz lamp vöpistiti. Obečanje spuniti, tau pa je že druga pripovejst. Ka naš Srebrni brejg na tau povej. Un je stau pa stau takšni obečavanj že čüo. Pa že dugo, dugo lidam guči: »Baukše nika nej obečati, samo naprajti trbej.« Miki Roš Na razstavi se je predstavilo več izdelovalk in izdelovalcev rož iz raznih krajev Slovenije. Naš cilj je bil, da spoznamo nove oblike papirnatih rož, izmenjava izkušenj in nave- Porabke s soboško etnologinjo Jelko Pšajd ni vrt. Krasili so jo različne rožice in aranžmaji, priravljeni iz krep papirja. Letos so se razstave prvič udeležile rokodelke iz Porabja skupaj s skupino Rožice Pomurskega muzeja Murska Sobota in Jelko Pšajd, muzejsko svetovalko. zovanje novih prijateljskih stikov. Iskrene čestitke organizatorjem za skrb za ohranjanje tradicionalne kulturne dediščine, izdelovanja rož iz krep papirja. Gyöngyi Bajzek sekretarka ZSM Spet revija pevskih zborov Območna revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin v Murski Soboti je potekala 21. maja. Tokrat se je je udeležilo devet zasedb iz dežele ob Muri in Rabi: Upokojenski mešani pevski zbor Stari Kovači Murska Sobota, Mešani pevski zbor Andreja Maroše društva upokojencev Beltinci, ZARJA - ženska vokalna skupina KUD Moščanci, Mešani pevski zbor Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji Senik, Pevska skupina Prekmurci, Mešani pevski zbor Vladimirja Močana društva upokojencev Murska Sobota, Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter, Vokalna skupina BeleTinke in Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota. (Na našem posnetku MePz Avgust Pavel ZSM z Gornjega Senika) Uredništvo Porabje, 9. junija 2022 ... DO MADŽARSKE Letovanja v tujini za 20 odstotkov dražja Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je naročila banka K&H, letos načrtuje letovanje v tujini 26 odstotkov Madžarov, kar je 50 odstotkov več kot lani. Le-ti bodo morali – prav tako po oceni omenjene banke - za letovanje odšteti od 20 do 23 odstotkov več kot pred enim letom. Za primer so omenili 3-člansko družino, ki je lani za letovanje na hrvaškem morju plačala 700 tisoč forintov, letos bo za enake usluge odštela približno 160 tisoč forintov več. Enako velja za tiste, ki se odpravljajo v Italijo, Grčijo ali Španijo kot v najbolj priljubjene turistične destinacije Madžarov. Na podražitev vplivata dva dejavnika, in sicer razvrednotenje forinta v primerjavi z evrom je 60-odstotno krivo pri dvigu cen, drugi dejavnik je inflacija v ciljni državi (40 ostotkov). Tudi znotraj države so se očitno dvignile cene letovanj, čeprav si hotelirji in gostinci prizadevajo, da bi obdržali domače goste. Med Madžari je najbolj priljubljena domača destinacija še zmeraj Blatno jezero. Če se gostje pritožujejo, gostinci odgovarjajo s stavkom: »Nismo mi dragi, vi služite premalo«. Minister bi bil vesel kampusa kitajske univerze v Budimpešti Minister za inovacije in kulturo János Csák je v nekem svojem intervjuju poudaril, da bi bil vesel, če bi se zgradil kampus kitajske univerze Fudan v Budimpešti. Izpostavil je, »da se prihodnost „pripravlja” v inovativnih ekoloških sistemih in na univerzah. Fudan je ena najboljših univerz na svetu, če bo tudi pri nas ponujala kvaliteten pouk študentom, bo dvignila privlačnost Madžarske na trgu visokega šolstva, zato se splača imeti njeni kampus pri nas.« Po mnenju ministra bi lahko bila Madžarska posrednica med vzhodom in zahodom, pogoj za to je, da moramo razumeti Kitajsko vsaj toliko kot zahodno civilizacijo. Csák pravi, da smo imeli do zdaj informacije le iz druge roke, kakšni procesi se odvijajo na vzhodu, točneje v kitajski družbi in gospodarstvu. Da bi se to spremenilo, bi lahko prispevala tudi kitajska univerza v Budimpešti. 8 Vnoči smo gnoj trausili Prejšnji keden sem v Farka- ne vejm, tam sem vsakšoga šovci odo pri moji tetici pa poznala, v Farkašovci pa botri, pri Margiti Škerlak, po možej Tóka. V tau vesi zvün nje še več Slovencov žive, steri so se iz Porabja ta oženili. Oni še gučijo slovenski, drügi že samo slovensko ménje majo, depa ne razmejo pa ne gučijo slovenski. Taša ménja so Žiško, Zavec pa Žilavec. Tau tö dobro pokaže nam, ka je gnauksvejta ta ves tö slovenska bila, Margit Škerlak (Tóka) živejo v Farkašovci stera še gnesden ma pa za stero nücamo tak skur nikoga nej. Doma sem vogrsko tak slovensko ime. mejla padaškinje, Sejrino - Tetica Margit, steroga leta Irinko, Djauskoga Margiste prišli v Farkašovce? ta, s sterimi smo vsigdar »Leta 1966. 13. augustuša, vtjüpar bile. Najbola smo te, gda sem se oženila, te po vačaraj vtjüp odli, gda že sem prišla sé v Farkašovce. nej bilau dela. Dosta norij Težko mi je bilau z daumi smo naredli, bilau tašo, ka kraj titi, dosta sem djaukala smo djaboke šli brat k staroj dočas, ka sem se vcujvzela. Amerikanarskoj babi, depa Zato ka rada sem bejla doma tak, ka ona nej vejdla. Taše pri dejdeki pa dobro je bilau lejpe rane djaboke so bile, pa v Andovci tü, dosta spoznan- gda smo je mi zagalednili, cov pa padaškinj sem mejla, nam so vse sline tekle. Gda stere sem potejm, ka sem se je večer grato, Mentjin Ernő, oženila, vse tamnjala.« Djišarin Franci, Sejrina Irin- Gda ste v Farkašovce priš- ka pa dja smo šli, ka si nali, te so že bili tü Slovenci, baremo tiste sladke djaboke. s sterimi ste leko slovenski Zaman ka je že kmica bila, gučali? stara Amerikanarska baba »Iz Andovec sta Sejrina Ma- nas je nikak vpamet vzela pa riška pa Lujzatjin Erži bejle nas je začnila gnati. Depa mi tü Slovenke, sledkar je že smo flajsni bili pa smo odleveč prišlo, depa te so samo teli, samo ona se je tö nej njatej dvej bile. Zvün nas je več la pa hajt, za nami. Mentjin taši bilau, steri so slovensko Franci se je tak napravo, kak ime meli kak Žiško, Žilavec če bi sodak bejo pa na staro pa Zavec, pa leko ka edni so skričo. Baba tau je državna med tejmi še vedli gučati tü, meja, če še enga staupite, te depa töj tistoga reda že vsikši vas odpelamo. Depa nika je samo vogrski gučo. Dja sem nej valalo, stara je nazajskrinej trno stejla sé pridti, depa čala: „Lampe si zapri, vejm, ka bi doma delala.« ka sto si ti!” Mi drügi smo za - Dobro je bilau v Andovca? velke djablani skrili. Depa te, »Fejst, tak dobre sausede hvala Baudji, se je obrnausmo meli, ka ti tau taprajti la pa nazaj domau üšla. Mi smo mislili, ka naletja vujdemo, sto bi brodo na tau, ka de ta stara baba tak daleč nas cmarila.« - Dejdek so sigurni (strogi) bili? »Z menov nikdar nej, če sem vnoči tjesnau domau prejšla z veselice, še te me je nikdarnej bašejktivo. Pa bilau tašo, ka smo že ranč nej vnoči, litji zaranka prišli domau. Božič je bejo, lüstvo je k meši, k zorjenici šlau, pa gda smo se z njimi srečali, smo se njim tak poklaunili, ka dober večer. Oni so na nas poglednili pa so nam prajli, kakšni večer da je že zranek. Depa tau je tü istina, tašoga reda, gda smo domau prišli, te smo nej ležat šli, litji delat ranč tak, kak če bi cejlo nauč počivali. Bilau je tašo tü, ka sva s Sejrino Irinkov vnoči gnoj razmetavala na njivi.« trausile. Dejdek je drügi den leko orau, dja sem pa üšla v gauštjo pejneze slüžit.« - Na koj ste cerali peneze, ka ste prislüžili? »Vse, ka mi je trbelo, sem Margit s sestro Sarolto s tauga tjöjpila. Dejdek mi je nej dau pejnaze, baba je mrla, mama je pa v gazdašagi delala, vsakši mejsec je samo gnauk domau prišla. Sama sem ostala, sama sem se mogla brigati zase, še tau je dobro bilau, ka sem vejdla tjöjati.« - Dosta taši tjejpov mate, gde ste v nauvom gvanti dolavzeti, tau je tistoga reda šega bila? »Te je tak bilau, če buča (proščenje) bejla, te smo vsigdar nauvi gvant Kak sneja na borovom gostüvanji meli, steroga smo tak dali zašiti s su- Zaka? bolicov (šiviljov). Prvo paut, »Dejdek je orati sto drügi gda smo gvant oblekli, te den, dja sem pa v gauštjo smo se vsigdar doladjamali, stejla titi delat, aj si malo pej- te je taša šega bejla. Če si na nez leko prislüžim. Nej sem bučo lajnski gvant mejla nej vedla, ka aj zdaj delam, depa nauvoga, te so tau včasin Sejrina Irinka mi je prajla, aj vpamet vzeli pa so te šinfali.« se nika ne bojim, zato ka je - Prvin je lüstvo več vtjüpodzvedrina pa mejsec tö lopau lo kak gnesden, nej? svejti. Tak je bilau, v desetoj »Gnesden že ništje nikam vöri sva vö na njivo šle pa sva nede, prvin smo po sausedo paunauči cejli gnoj raz- da odli, goščice smo löjpali, Porabje, 9. junija 2022 perdje smo čejsali pa pripovejdali, najbola po zimaj, gda je nej bilau telko dela. - Mate taše tjejpe, gda ste na borovom gostüvanji sneja (nevesta) bilej, kak so vas na tau vöodebrali? »Tak, ka ništje nej sto vzeti, pa te name pa Djišarinoga Francina so dočas nagučavali, ka sva nej privolila. Dobro je bilau, veselo, dosta lüstva, cejla ves se je goranaravnala pa še s sausedne vesi so prišli nam na pomauč.« - Kak je bilau, gda ste sé v Farkašovce prišli, te je že baukše bilau? »Težko je bilau, ranč tak kak doma, mauž je delat odo, dja sem pa sama ostala z marov pa s konjom. Senau sem sišila, na njivi sem delala, gnoj sem vövozila, drva sem domau z gauštja vozila cejlak sama. Še sreča je bila, ka sploj dobroga konja smo meli, steroga sem naletja leko pregla pa vozila z njim.« - Pa kak je zdaj? »Leko bi pravla, ka tak po starom. Gda je človek mladi pa zdrav, te je vse lejpo pa dobro, gda pa stari grataš pa betežen, te pa že nikanej dobro.« (Kejp na 1. strani: Margit Škerlak so se iz Andovec v Farkašovce oženili.) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo se po Gornji Savinjski dolini s čunaklinon pelali, že na prag Dolnje (Dolenje) Savinjske doline smo prišli. Tam se kotlina (medence) začne, v steroj tretji najvejkši slovenski varaš stodji. Že od deleč se njegvi stari grad više njega leko vidi, tisto, ka je od njega ostanolo. Grofovge Celjski so ga gorpostaviti dali. Po varaši so si ménje dali. Keleja Keleja ali Killia tö so Kelti ménje dali svojimi varaši, iz steroga je skauzi čas Celje gratalo. Depa kakši 800 lejt po tejm je kak Celeia eške bole poznani biu. Tau menje je svojomi varaši rimski imperij dau. Depa vse tau nam pripovejda, ka na tom mesti skrak reke Savinje že od inda so lidge živeli. Od toga Slejdjen celjski grof Ulrik drugi je nej sreče emo. nam arheologi Nej sreče v lübezni pa ovak tö nej. Gnes si samo leko povejo, ka leko brodimo, kak bi bilau, če bi ga nej tak lagvo bujli. Leko bi Celje tau bilau, ka je skauzi čas Beč vse so vö iz zemgrato. Ja, vse je tak vögledalo le skopali. V staprej skaučimo. Tam kaulak let ri časaj pa je za Rimljanov Celeia dun najbo- 1100 se je varaš Cyilie zvau. le cvetejla. Tau se je kaulak V tom časi se oprvin od eni leta 50 začnilo goditi. Bogati velki gospaudov, grofov začne varaš je tau biu. Zavolo svoje pisati. Gvüšno, ka nej v novilepote, lejpi velki ramov so naj, eške ji je nej bilau. V stari ga druga Troja tö zvali. Cele- dokumentaj se oprvin leko Takšen je celjski grad kaulak leta 1500 vögledo, gda pa njegvi grofov več nej bilau. Drugi gospaudje so ga prejkvzeli ia je s poštijami zvezana bila z mordjom pa s Panonijo tö. Vejmo, čas je svoje naredo, nauve bojne, nauva lüstva so v krajino prišla. Tak znauva že nin za skur gezero lejt na- najde, ka gospaudje Žovneški nej samo eden grad pa velko zemle majo. Depa Žovneški so ji zatoga volo zvali, ka na brejgi Žovnek so svoj prvi velki grad meli. Eške eno menje so meli, Savinjski so njim tö prajli. Gvüšno ka zavolo reke Savinje, kaulak stere se té naše pripovejsti pletejo. Kak vögleda, dobro so se vejdli »politiko« iti. Vsigdar so s tistimi vküper podržali, steri so v bitjaj pa bojnaj gvinali. Vse več pa več zemle so meli, vse bole krepši so bili. Tak so 1322. leta Cyilie tö daubili pa kcuj vnaugo zemle. Od toga leta so se več nej Žovneški ali Savinjski zvali, Celjski grofovge njim gnes pravimo. Celjski grofi Za nji leko povejmo, ka pomalek so ena najvekša, najbole krepša držina v Evropi gratali. Brezi nji se je nika nej moglo zgoditi. Eške so bole vejkši po bojnaj s Törki gratali. Najbole poznana od vsega toga je bitje pri Nikopolji, 1396. leta se je godila. Tam sta se prauti Osmanom kral Sigismund Luksemburški pa celjski grof Herman drugi bojnala. Sigismunda so skur bujli, ranč zavolo Hermana je živi ostano. Po tejm se je Sigismund s Hermanovo čerko Barbaro oženo. S tejm so eške več zemle dobili. Skur cejlo gnešnjo Slovenijo pa Hrvaško so meli, cejle krajine v Austriji pa v Srbiji so tö njigve bile. Gvüšno, ka pri drugi velki plemeniti držinaj je do nevoškenosti prišlo. Nej samo gnauk so steroga od nji bujti škeli. Najvekša »konkurenca« so njim gospaudje Habsburški bili. Depa v tistom časi je Beč eške nej biu tak naprej valaun, kak je par stau lejt po tejm grato. Leko povejmo, ka Celjski gospaudge so v tistom časi evropsko politko prejk meli. Depa nika za vekomaj ne ostane. Kak brž so se zdignoli, tak brž so premijnauli. Samo 124 lejt so kak Celjski živeli. Samo telko njim je trbelo, ka so najvekši gratali. Vse pa se je 1456. leta končalo. V Beogradi je na Ulrika drugoga atentat biu napravleni. Nikšnoga sina je nej za seuv püsto, zaprav, vsi so kak mladi mrli. Celjski grofovge so preminauli. Po njij se je dinastija Habsburg na velke začnila zdigavati. Po eno par bojnaj so vse, ka so Celjski meli, uni dobili. tau, ka so nej Slovenci pa nej Nemci bili. Uni so se sami za sebe meli. Tau nam od toga tö pripovejda, kakši velikaške so tau bili. V muzeji Celje si lidge leko Ulrikovo glavo poglednejo, tau, ka je od nje ostanolo Na tom mesti že od nauve velke države leko pripovejdamo, od Habsburške monarhije. Gnes eške itak velka dilema žive, če so Celjski gospaudje Slovenci ali Nemci bili. Gda poglednemo, vsi nemško menje majo; Friderik, Ulrik, Celje Gnes Celje v svojom časi živé. Depa kamakoli se po njem obrnete ali pa više njega poglednete, leko se dosta toga vidi, ka je indasvejta napravleno bilau. Lidge iz Celja pa kaulak njega Od staroga grada više Celja pa reke Savinje eške gnes zidine stodjijo. Pripovejdajo nam od velikašov, steri so zgodovino Evrope spremenili Herman pa tak tadale. Depa gda so eške Žovneški ali Savinjski bili, se v dokumentaj ménje Preslav najde. Ranč un aj bi »oča« cejle dinastije biu. Preslav pa za staro slavsko ménje vala. Po eni teoriji aj bi njigvi predniki že staroslavski velikaši bili. Gvüšno je, ka so vedli slovenski gučati. Na, v tistoj rejči, stera je v tistom časi živela. Od toga nam ništerna pisma gučjo, stera so si med seuv pošilali. Depa gnes vala Porabje, 9. junija 2022 svojo Savinjo trno radi majo. Dugo so se za njau bojnali, ka je nazaj čista pa zdrava gratala. V časi socialistične Jugoslavije je skrak Celja zamazana industrija gorzrasla. Iz nje je v Savinjo telko lagvoga nutsteklo, ka je skur preminaula. Ja, bole važno je bilau, ka industrija na velke cvete pa raste, kak pa svejt kaulak nas vöglejda. Gnes se je na našo srečo pa srečo Savinje tau vcejlak vöminilo. Miki Roš 10 »Najraj mam rododendrone pa azaleje« 27. majuša v lejpom sončnom gda sam sploj mala bila, te ka tau nej trbej v ladi meti, dnevi se nas je par slovenski sam sir najlepšo raužo mogla tau trbej tavö posaditi. Tau je penzionistk napautilo k dr- v gračenki dojftrgniti pa té že več kak dvajsti lejt. Pa té, žini Fickini na Gorenji Senik nej ka bi nüt v künjo odnesla, gda sam najprvo paut bila v pod vodstom podpredsednice ka bi pokazala, sir sam vanej Jeli arboretumi, tam sam viddrüštva Marijane Kovač. Bau- nin tasranila, aj se ne kurijo la té lejpe rauže. Dosta sam gi hvala, ka nas je naša senička penzionistka Fickina Agi, po možej Grebenar pozvala poglednit njigve cveteče rododendrone. Tisti püngrad videti je en najlepši dar! Fickin lejpi velki raum v tistom tali Gorenjoga Senika, steromi pravijo Sobota, je trno praktično pa moderno vönapravleni. Je skrak pri poštiji, od praja ga brani seča, dvor pa že kaulek vzema velka gauštja ali po seničkom lejs. Dvor je kaulakNištrni varaški pa senički penzionisti med cvetečimi rododendroni pri vrat puni s cvetečimi grmauFickini na Gorenjom Seniki vi, trnjovimi raužami, zelenimi grmaovi, z malo mlakov z meov. Gda so najšli, babica štejla pa čüla že dačas od njij, z vodenimi rauži, korati pa s mi sir pravla, „Vej pa če si go samo sam živo nej vidla. Tak kipi (szobrok). Na srejdi pa gnauk dojftrgnila, té go dun v sam üšla tavö na vrata, ka dolapokošena sonžet, stero vodau dej, ka de v vodej tadale sam včasik tri küpila. Gda mali robot skur sam tri domau prinesla, té cejli den brije. tau že malo bilau, té sam pa Ozar se pa na vidvej, potistim tri vcuj küpila, siko natedjöjvajo od tistgamau pa tak gé, gdé zdravi borauvi, tá dém pa kaj vidim, moram djelenščeki, steri küpiti. Ne morem ostati, ka senco dajo, fribi nej küpila. Meni pravijo, ško držijo luft ka tau že en beteg gé. Človik s potokom pa z je tak gé, ka ne dojde, sir nagoštjauv za seov. uvo pa drugo sorto vidiš pa té Tau bi leko béjo pá tisto küpiš. Sprvoga smo rododendronski samo malo meli, samo en arboretum, steri kitjeo, ka smo eške meli zeje ena najlepša lenjavo, krumpline, bagundli naravna lepota posadjeno, nej rauže, te eške v Porabji. Fickitisto trbölo meti. No pa té tisti na držina je nas kitjeo sir malo tadale odišo, trno lepau gorazdaj pa že tak gé, ka je zelenprijala, kaulak java odišla prejk na njivo, tü Agi Čuk je s svojo držinov ustvaurila te lejpi, bogati sprvodila, več doma kaulik rama pa že samo pa aj nam pri- »arboretum«, steroga od leta do leta tadale lepša. rauže mamo. Pomauč sam od povejda mlada niuga (nobenega) nej prosila, vertinja Agi Čuk, stera ravna živela.”« samo sam dostavse preštejla pa vodi tau delo. - Kak ste začnili pa kak ste na interneti, največ sam se pa - Agi, kak se ti narodilo v gla- prišli tak na veltje? Si prosi- navčila s svojga kvara, ka sam vej, ka tau lepoto ustvariš s la kašno pomauč? nej znala, kak trbej posaditi svojo familijov? »Najprvi rododendron je moja ali gde trbej posaditi. Prvim »Tau je vse zat’ gé, ka rada mati prištölala po interneti, smo pred ramom sadili rauže, mam rauže. Érbala sam pa tau moram prajti. Tistoga aj lejpo baude pa vsakši vidi. venak po mojoj babici, ka smo dugo meli nüt v ladi, ka Zdaj že znam rauži, ka dobro una tö tak rada mejla rauže. smo se ga bojali vöposaditi, gé pa go tá posadim. Zdaj že Prvim so zatok nej meli teuko ka nam na nikoj pride. Te sam tak gé, ka aj tam baude, rauž pa taše, bole prausne pa sam začnila šteti o tejm na gdé se meni vidi pa gdé je njej indašnje rauže so meli. Ge, interneti, tak sam zvejdla, dobro.« - Ka si želijo, ka lübijo najraj te rauže? »Veuko ico ne lübijo. Mi smo, hvala Baugi, tü pri potauki, pri lesej doma. Tüj je senca gé, malo je bola ladno tö gé. Pa ka je preveč dobro, tau so te drejva gé, djelenšček, tau njim pa najbole trbej, ka te kisalo zemlau redijo.« - Kaše fele rauže, grmauve maš posajeno? »Najraj mam ge té rododendrone pa azaleje, tau so meni najlepše rauže. Zvün toga pa dosta drügi tö rada sadim, tak si brodim, aj je malo sir zeleno gé, friško gé pa aj cveté tö. Cejlo leto cveté nika, sprtolejt rano so tiste rane sprtolejšnje rauže, potistom rododendron, potistom trnjove rauže pa klementis, štere tak taletijo, najbole slédi so pa gé hortenzije, tiste tö dosta mamo že.« - Kak je leko maš tak vreda? »Vejš, tau en človek ne more delati, tü za meov stogi cejla familija, od starišov do moža, »Vsikši den sam rada gé, gda domau pridem, doj s poštije pridem, vrata vcujzaprem pa smo te rejsan tü spodi tak ejkstra gé. Mi sploj ne vidimo, če štoj po pauti dé, autone čüjemo, depa prá néde nüt. Tü smo tak samo že mi gé, gde ta vidim, ta doj pa ta gor, je vse tak mirno.« - Ka planiraš, kak brodiš tadale? »Eške dosta mesta mamo, eške itak leko tadale sadim. Mam plan, ka kleti kak pa ka mo delali tadale. Vsi zamaj smo tak gé, ka vsi zamaj radi mamo pa radi delamo tau.« - Dosta lüstva pride, s tejm se tü spravlaš, aj v toj lepoti drügi tü leko uživamo? »Nej, nej! Ge niše reklame ne delam, što gnauk pride, tisti tak šké kleti nazaj pridti. Ge tau ne delam zat’, ka bi ge tau drugoma rada kazala, mi tau delamo, za nas pa za svojo düšo. Pa ge mislim, če se mi radüjemo, te aj se drugi tö Raužam se vidi, ka njim senco delajo boričke pa djelenčki mlajšov, vsakši dela. Eden travo kosi, drugi šeče rejže, tretji mi pomaga saditi, štrti travo vöberé, tü vsakši dela. Pa vsakši rad dela. Hvala Baugi, so že mlajši tö tak gé, ka je njim tau sploj nej delo gé, znajo, ka tau trbej naredti, tau so se že tak vcujvzeli. Badva, tak Adam kak Abel, mi pomagata brezi rejči pa brezi djaujckanja. Tau je pri nas sploj normalno, ka mora vsakši kaj malo delati.« - V trno mirnom mesti ste doma, kak vidiš ti? Porabje, 9. junija 2022 leko radüje. Rada sam, če štoj pride.« - Zakoj je teba tau delo tašo velko veseldje, ka poznaš pri srcej? »Ge sir pravim, ka ge mam dva časa, ka sta meni tak fejs pri srcej gé. Mam leto, gda rauže cvetejo, leko delam z rauži v gračenki, pa mam zimo, gda moj bethlehem (jaslice) postavlam. Tau dvaujo ge najraj delam, tau sta mojiva najlepšiva hobija (konjička).« Klara Fodor kejpi: Klara Fodor 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost, 10:30 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Listnato testo, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:40 TV-izložba, 11:55 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:20 Infodrom, poletje 2022, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Skupaj na odru življenja, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Šef doma: Končno beluši! 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Poletni pozdrav, 21:30 Sledi: Lavoslav Schwentner, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Judy Garland, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:50 Napovedujemo PETEK, 10.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:45 Videotrak, 11:40 Dobro jutro, 14:40 O živalih in ljudeh, 15:20 Na vrtu, 16:00 Beograd: Vinjete Slovencev, 17:10 Boštjan Gombač z Big Bandom RTV Slovenija, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Gospodarstvo, 20:55 Magnet, 21:10 Razbijalka sistema, 23:20 Orlek: knap'n'roll, 0:30 Videonoč SOBOTA, 11.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!: Na odru življenja, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Človek, kam greš? 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Val 202, dokumentarni film, 21:00 Potovanje, 21:30 Poročila, Šport, Vreme, 22:05 Sedmi pečat: Žvižgači, 23:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 1:10 Napovedujemo SOBOTA, 11.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Spomini: prof. dr. Niko Toš, 10:55 Nova dvajseta, 12:00 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 13:40 Šport in špas, 14:30 Avtomobilnost, 15:20 Koncert Helene Blagne v dvorani Stožice, 16:35 Okus po domu, 18:10 Betonske sanje, 19:05 Specialna enota Dunaj: V raju, 20:05 Bodi svetloba, 21:45 O ljudeh in vaseh, 23:20 Poletna noč: 50 let Slovenske popevke, 0:50 Videonoč NEDELJA, 12.06.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Humanitarna organizacija Podpornica, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Poletni pozdrav, 15:05 Pepelko in skalni trol, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Capri in Sorrento, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Trigrad: Varuhinje, 20:55 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 XXVIII. Generacije znanosti ZRC SAZU, 23:00 Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova, 23:20 Za lahko noč: Janez Dovč & Sounds of Slovenia: Kabinetni ljudje, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0:50 Napovedujemo NEDELJA, 12.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:40 Mozartine: Uroš Lajovic in Simfoniki RTV Slovenija (Sperger, Mozart, J. K. Novak), 8:35 Folklorna skupina Klas Horjul: Dušo za vesele gosli, plesi okolice Ljubljane, 8:45 M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, 9:20 Nova dvajseta, 10:30 Ambienti, 11:30 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovni pokal, 12:50 Žogarija, 13:45 Beli bojevnik v črni obleki, 14:50 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, 16:05 Otvoritveni koncert Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani: Simfonični orkester, zbor, solisti SNG Maribor in Simon Krečič, 17:45 Dolly – ovca, ki je spremenila svet, 18:55 Specialna enota Dunaj: Dejanje iz ljubezni, 20:00 Zaključna prireditev 57. Festivala Borštnikovega srečanja, 21:20 Žrebanje Lota, 21:30 Arena, 22:30 Tanek led, 23:20 Joker, 0:25 Videonoč PONEDELJEK, 13.06.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma: Končno beluši! 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, 14:35 S-prehodi: Margherita Trusgnach, festival Senjam beneške pesmi, 15:05 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš: Spoznaj Zaro, 16:10 Z kot Zofka: Varuška, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef: V zrak, 18:00 Šef doma: Polenta malce drugače, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Informativna oddaja, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pisave: Mojca Kumerdej, Miklavž Komelj in Jure Jakob, 23:20 Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Simon Dvoršak (A. Dvořak, Simfonija št. 8), 0:00 Pomladne noči: Samospevi L. M. Škerjanca, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo PONEDELJEK, 13.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:00 Dobro jutro, 14:00 Prisluhnimo tišini, 14:30 Sledi: Lavoslav Schwentner, 15:10 Dubaj Expo 2022, 16:00 Ljudje in zemlja, 17:15 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Capri in Sorrento, 18:00 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Črna kronika, 20:55 Magnet, 21:05 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Z ladjo Resolution na Havaje, 22:10 Bitka za Kijev, 23:10 Podjetno naprej, 23:40 Gverilci, 00:55 Videonoč TOREK, 14.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Pisave, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma: Polenta malce drugače, 11:15 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, 14:35 TV-izložba, 14:50 Duhovni utrip: Agape, 15:10 Kanape/Kanapé, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma: Hrana, ki je obnorela družbena omrežja, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Ločitve, 21:00 Kanižarica, delu čast in oblast, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Spomini: Porabje, 9. junija 2022 OD 10. junija DO 16. junija prof. dr. Niko Toš, 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:20 Napovedujemo TOREK, 14.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 12:15 Dobro jutro, 15:10 Avtomobilnost, 16:00 Razkošje lepega: 100 let Narodne galerije, 17:10 Bitka za Kijev, 18:10 XXVIII. Generacije znanosti ZRC SAZU, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Koda, 20:55 Magnet, 21:15 Sedmi pečat: Tovor, 22:55 NaGlas! 23:30 Videonoč SREDA, 15.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Hrana, ki je obnorela družbena omrežja, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Informativna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:30 Osmi dan, 15:00 Rojaki, 15:30 Mostovi – Hidak, 16:00 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Literarno-vertikalno: Hrepenenje, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:00 Šef doma: Porabimo trdo kuhana jajca, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Mlada ženska, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Sveto in svet, 23:40 Literarno-vertikalno: Hrepenenje, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo SREDA, 15.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:15 Videotrak, 9:10 Kanape – Kanapé, 10:00 Dobro jutro, 13:00 Ginovo potepanje po zahodni italijanski obali: Capri in Sorrento, 13:45 Sledi: Lavoslav Schwentner, 14:20 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa, 17:10 Zlati pokal v jadranju, reportaža, 18:00 Ambienti, 18:25 Slovenski vodni krog: Kočevska Reka, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:40 Zdravje, 20:55 Magnet, 21:05 Žrebanje Lota, 21:20 Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe, Martha Argerich v Varšavi, 22:20 Pismo iz Masandžije, 23:45 Videonoč ČETRTEK, 16.06.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Literarno-vertikalno: Hrepenenje, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: Porabimo trdo kuhana jajca, 11:10 Danes dol, jutri gor, 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Letovišče, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenski utrinki, 15:00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:30 TV-izložba, 15:50 Krompir: Gibalna oviranost, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma: Zdrava malica za v službo, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Islandija z Alexandrom Armstrongom, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Leteča Holandca, 0:20 Ugriznimo znanost, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:10 Napovedujemo ČETRTEK, 16.06.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:45 Videotrak, 10:00 Dobro jutro, 12:50 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, 15:15 Šport, 16:15 Sveto in svet, 17:25 Poletni pozdrav, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:35 Tehnologija in znanost, 20:50 Magnet, 21:00 Dan 202 – 50 let Vala 202, 22:50 Avtomobilnost, 23:20 Ambienti, 23:55 Slovenska jazz scena: Jazz club Gajo sextet, 1:10 Videonoč Človek planira, Baug skonča Varaške slovenske penzionistke (Ančika Nemet, Ani Dončec, Klara Fodor) smo se fejs radüvale, vejpa eške nej bilau štiri tjednauv, ka so ženske (Eva Lazar, Mari Mešič, Erži Szabó, Kla- ra Fodor) pa Pišti Kovač posadili tikvi pa smo je že 24. majuša leko okopale pa nagnauk osipale tü. Med redami nam je mladi saused, naš „sponzor” Mark Lang z mašinom gora okopo, tak smo taum samo travo vöbrale. Na drügi den se nam je pa vrag skazo! Toča, kakšne pri nas eške nikdar nej bilau! Depa, Baugi hvala, po kednom dni začnejo tikvi k sebi prihajati. Vüpajmo, ka mo meli pauv! Klara Fodor kejpi: Klara Fodor, Mark Lang Podpora malim in srednje velikim podjetjem v Porabju Državna slovenska samouprava, ki je neposredno vključena v postopek dodeljevanja in odločanja, vam želi veliko uspehov pri učinkoviti porabi 155,85 milijona HUF, dodeljenih v okviru razpisa »Podpora razvoju mikro, malih in srednje velikih podjetij na območju slovenskega Porabja (2021)« 24 podjetjem s sedežem ali podružnico v slovenskem Porabju za naložbe v opremo in/ali razvoj prostorov. Želimo si, da bi z dodeljenimi nepovratnimi sredstvi opravili nabave, ki so pomembne za vaše podjetje in za razvoj Slovenskega Porabja, povečali učinkovitost in kakovost svoje dejavnosti oziroma razširili ponudbo svojih izdelkov in storitev ali pa obnovili, posodobili in izboljšali energetsko učinkovitost svojih prostorov ter tako izboljšali proizvodne pogoje oziroma zmanjšali stroške vzdrževanja in okolijske obremenitve. Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija A „Mikro-, kis- és középvállalkozások fejlesztésének támogatása a szlovén Rábavidék területén (2021)” című pályázati kiírás keretében 24 db a szlovén Rába-vidéken székhellyel vagy telephellyel rendelkező vállalkozás által eszközberuházásaikra és/vagy telephelyfejlesztésükre elnyert 155,85 millió forint összeg hatékony felhasználásához sok sikert kíván a támogatási és döntéshozatali eljárás bonyolításában közvetlen módon érintett Országos Szlovén Önkormányzat. Kívánjuk, hogy az elnyert támogatások révén megvalósuljanak az Önök vállalkozása és a szlovén Rába- vidék fejlődése számára is kiemelten fontos beszerzések; mellyel tevékenységük hatékonyságát, színvonalát, vagy termékeik, szolgáltatásaik körét bővítik, illetve telephelyük felújítására, korszerűsítésére, energiahatékonyságukjavítására is sor kerüljön, melynek révén termelési feltételeik javulnak, telephely fenntartási költségeik és környezetterhelésük csökken. Holecz Károly, az OSZÖ elnöke Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB