Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020 MOZAIK IRDO Postani družbeno odgovorni vodja Ni izgovorov! Predavanja potekajo preko spleta in so ugodnejša. Kako se je zacelo... Zacelo se podobno kot marsikaj – slucajno. Leta 2006, se spominja ddr. Matjaž Mulej. Str. 6 Program IRDO konference 4. in 5. junija 2020 bo predstavljenih vec kot 40 prispevkov. Str. 67 15. IRDO mednarodna znanstveno -poslovna konferenca O vplivu in delu posameznika, ki lahko v družbi bistveno spremeni dogajanje, zato njegova aktivna udeležba postane gonilna sila globalne prenove kjer koli. Str. 4 Str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 58 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 59 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 60 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 62 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 63 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 64 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 65 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 66 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 67 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 68 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 69 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 70 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 72 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 73 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XIII, maj 2020, str. 74 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.paktzamlade.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Olenka Sergienko, https://pexels.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca 6 Matjaž Mulej: Kako se je zacelo leta 2006 9 Analiza doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji 12 Implementacija trajnostnega razvoja v inovativnem podjetništvu 15 250 milijonom ljudi po svetu grozi lakota 16 Greenpeace: Zeleni odgovor na krizo Covid-19 20 Narava in biotska raznovrstnost 22 Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 24 Kampanja: Evropski pakt za trajnostno industrijo 28 Zeleni Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora 30 IRDO razmišljanje: Individualizem, družbena odgovornost, družbene dejavnosti, soodvisnost 33 Primer dobre prakse: Slovenijo je zajel Virus idej 35 Ucinkovito interno komuniciranje v izjemnih razmerah 38 Razmišljanje na Navdihni.me: Ko objema tesnoba 40 Pridružite se in postanite 113-ti imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji 49 DO v Sloveniji 50 Odprto pismo poslankam in poslancem Državnega zbora RS Štajerske gospodarske zbornice 54 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 57 Spoznajte 30 polfinalistov evropskega tekmova-nja za socialne inovacije 2020 - Ponovno osmisliti modo Vsebine Cez nekaj dni prav prisrcno vabljeni na 15. IRDO mednarodno znanstveno-poslovno konferenco z naslovom DRU-ŽBENO ODGOVORNOST IN IZZIVI CAS 2020: OSEBNA IN DRUŽBENA ODGO-VORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHO-DNOST, ki bo 4. in 5. junija 2020 pote-kala v Mariboru, a on-line zaradi krize s korona virusom. Glavni namen konference je iskati po-vezave med clovekovo odgovornostjo do družbe in nas samih za našo skup-no trajnostno prihodnost. Taka indivi-dualna odgovornost je predpogoj za družbeno odgovornost, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni preživetja cloveštva ali orodja za dose-go trajnostnega razvoja / prihodnosti. Celoten program konference, ki je vsebinsko bogat, najdete ob koncu Mozaika. Mladi študentki Univerze v Mariboru Doris Fesel in Nomi Hrast sta analizira-li doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ugotovili sta, da naša drža-va aktivno ukrepa na vsakem od nave-denih ciljev. Razvidno pa je, da na ne-katerih dela bolj, kot pa na drugih. Kje je boljša, kje so še primanjkljaji v drža-vi, preberite v Mozaiku. Evropska komisija je na evropskem tekmovanju za socialne inovacije iz-brala 30 polfinalistov, med njimi tudi iz Slovenije. Kdo so? Prelistajte. Tudi tokrat smo pripravili veliko dobrega branja za vas. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno od-govorne novice, vpisana v razvid medijev pod zapo-redno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! 15. IRDO mednarodna konferenca Glavni namen konference je iskati povezave med cloveko-vo odgovornostjo do družbe in do sebe za našo skupno trajnostno prihodnost. Taka odgovornost posameznika je predpogoj za družbeno odgovornost, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni preživetja cloveštva niti orodja za dosego trajnostnega razvoja/prihodnosti. Sprejeli so skoraj 40 prispevkov. Analiza doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji Agenda za trajnostni razvoj 2030 je program ukrepov za trajnostni razvoj. Lahko bi jo poimenovali tudi akcijski nacrt za ljudi, naš planet in blaginjo družbe. Slovenija, kot ena izmed držav podpisnic, se v celoti zavezuje k vsem ciljem Agende 2030, ki spada med najobsežnejši akcijski nacrt do-slej. Evropski pakt za trajnostno industrijo Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej razmišlja o Individualizmu, družbeni odgovornosti, družbeni dejavnosti, soodvisnosti. Sedanja težava, da Evropska unija in Organizacija združe-nih narodov – po oceni ljudi, ki od teh organov pricakujejo zadovoljevanje svojih potreb – ne zmoreta napraviti dovolj za njih, ima svoje korenine v tem, da so premalo dojeli svojo soodvisnost in so prenesli na njiju premalo poobla-stil. Zaradi svojega individualizma (npr. kot države clanice) ne morejo zadovoljevati svojih potreb, ker so premalo družbeno odgovorne. IRDO razmišljanje Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 Povezanost gospodarstva in narave: polovica svetovnega BDP (40 bilijonov evrov) je odvisna od narave. Zaradi ne-trajnostnih oblik clovekovih dejavnosti je izguba narave hitrejša kot kdajkoli prej. Svetovna populacija rastlinskih in živalskih vrst se je v zadnjih 40 letih zmanjšala za 60 %. Enemu milijonu vrst grozi izumrtje. Pakt za trajnostno industrijo je eden od glavnih ciljev CSR Europe. Gre za orodje za ustvarjanje vseevropskega giba-nja, ki bo potekalo na lokalni in mednarodni ravni, za okre-pitev vodenja in prizadevanja za trajnostno Evropo 2030. Evropska komisija je do 17. junija odprla javno posvetova-nje o Evropskem podnebnem paktu. Na osnovi pridoblje-nih mnenj o vidikih zakonodaje in politik EU, bo Evropska komisija dokoncno oblikovala svoje predloge. Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Zacelo se podobno kot marsikaj – slucajno. Leta 2006 sem bil sicer peto leto upokojenec, a sem bil prakticno vsak dan v svojem profesorskem kabinetu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univer-ze v Mariboru v Razlagovi 20, Maribor. Moja naj-bližja soseda je bila profesorica dr. Jožica Knez-Riedl (Juša). Moja vrata so vedno na stežaj odprta, kadar sem tam. Anite Hrast do tedaj nisem poznal. Kaj je ona vede-la o meni, ne vem, in je pravzaprav nisem nikoli vprašal. Ko je tedaj prišla k meni, v resnici ni prišla k meni, ampak k Juši. Vendar nekoliko prezgodaj. Njena vrata so bila še zaprta, moja pa ne. Anita, ki je dejansko vzor komunikativnosti (in univerzitetna diplomirana komunikologinja, tedaj še ne magistra komunikoloških znanosti), je vstopila v moj kabinet. Predstavila se je kot sodelavka in prijateljica moje hcerke Nastje. V nekaj minutah mi je vzbudila zanimanje za tematiko družbene odgovornosti. Juša je o tem že tedaj vedela ogromno in objavljala znanstvene prispevke, jaz še nicesar. Zaslutil sem povezavo družbene odgovornosti kot necesa novega z netehnološkimi invencijsko-inovacijsko-difuzijskimi proce-si, s katerimi sem se tedaj ukvarjal znanstveno-raziskovalno in svetovalno dobrega cetrt stoletja (iz tega so nastale konference o inovacijah PODIM, ki jih že dolgo zelo uspešno prirejajo drugi in me k sreci ne potrebujejo, v letošnjem maju je bila štirideseta; a to je druga tema). Prejel in sprejel sem vabilo, naj sodelujem v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti. To je bilo spomladi leta 2006. Anita (s katero se še danes, po 15.-tih letih sodelovanja, vikava) je pritegnila še ne-kaj drugih strokvonjakov. Sklicala je sestanek. Med njim sem se za nekaj minut umaknil iz pisarne. Tedaj so me imenovali za vodjo raziskovanja. Poti nazaj ni bilo vec, za pot naprej pa je bilo potrebno vsaj dvo-je: (1) nabrati vednost o družbeni odgovornosti in znanje, kako jo bi razvijali, ter razvijati vrednote, da je za cloveštvo in nas pomembna; (2) pritegniti cim vec ljudi, da bi nastalo znanstveno in strokovno ute-meljeno gibanje za razvoj družbene odgovornosti, ki bi vplivalo vsaj na Slovenijo. Pot, ki pokriva takšne potrebe, vsebuje konference, po možnosti cim bolj mednarodne. To je – med drugim – dokazala prej omenjena izkušnja s konferencami PODIM. Tako sem na tem sestanku predlagal, naj pripravimo konferenco o aktualnih problemih družbene odgo-vornosti. Prizadevanja vkljucujejo že petnajst konferenc, ki so pritegnile vec kot tisoc avtorjev z vseh celin. Zbor-niki prvih desetih konferenc (2006–2015) so (ponovno) objavljeni na eni zgošcenki, ti in najnovejši pa so tudi prosto dostopni na spletni strani Inštituta IRDO. Do zdaj obravnavane teme vkljucujejo: 1. Družbena odgovornost na splošno (2006), 2. Vloga managerjev pri razvoju družbene odgovornosti v neprofitnih in nepridobitnih organiza-cijah (2007), 3. Družbena odgovornost kot prispevek k dolgorocnemu uspehu deležnikov na trgu (2008), ž 4. Delo - most do sodelovanja: odnosi s sodelavci in razlicnimi starostnimi generacijami (2009), 5. Družbena odgovornost: narava in ljudje (2010), 6. Mladi v središcu svetovnih sprememb (2011), 7. Inovacije kulture za bolj socialno odgovornost - pot iz socio-kulturne krize (2012). 8. Leta 2013 je bil Maribor „Evropska prestolnica mladih“ in 8. konferenca IRDO je prispevala k temu s temo Izobraževanje in komuniciranje za vecjo družbeno odgovornost. 9. Leta 2014 je bila tema „Zdravje - osebna in / ali družbena odgovornost?“; 10. Leta 2015 je bila tema konference „Nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti“, 11. V letu 2016 pa je bila tema „Nove družbene realnosti z vidika družbene odgovornosti“. 12. V letu 2017 smo obravnavali temo „Družbena odgovornost in trenutni izzivi casa 2017: doda-na vrednost kot poslovne informacije z vidika družbene odgovornosti in trajnosti podjetja. 13. Tema za leto 2018 je bila „Družbena odgovornost v znanosti, vzgoji in izobraževanju«. 14. Konferenca IRDO o 'družbeni odgovornosti in izzivih casa', 20.-21. junija 2019 v Mariboru, je bila zopet mednarodna. Sprejeli smo skoraj 60 prispevkov od skoraj 100 avtorjev iz 8 držav. Najvec jih je bilo iz Slovenije in med njimi jih je najvec o praksi uveljavljanja družbene odgo-vornosti kot osebnostne lastnosti v izobraževanju in vzgoji, a tudi v drugi praksi. Nobena kon-ferenca IRDO še ni imela toliko prispevkov avtorjev, katerih domaci jeziki so bili ruski, italijan-ski in španski. Tudi angleške govorce smo imeli, seveda. Izjemoma ni bilo francoskih in nem-ško govorecih gostov, obicajnih prejšnja leta. V vabilo na 15. mednarodno znanstveno-poslovno konferenco IRDO z naslovom DRUŽBENA ODGOVOR-NOST IN IZZIVI CASA 2020: OSEBNA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST, ki bo 4. in 5. junija 2020 v Mariboru, a on-line zaradi krize s korona virusom, smo med drugim zapisali: »Glavni namen konference je iskati povezave med clovekovo odgovornostjo do družbe in nas sa-mih za našo skupno trajnostno prihodnost. Taka individualna odgovornost je predpogoj za dru-žbeno odgovornost, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni preživetja cloveštva ali orod-ja za dosego trajnostnega razvoja / prihodnosti.« Tokrat je poudarek na delu posameznika, ki lahko družbo bistveno spremeni, zato njegova aktivna ude-ležba postane gonilna sila globalne prenove kjer koli. V letu 2020 bomo razpravljali o aktualnih temah z 42 prispevki in s 50 avtorji iz 9 držav. EU je sprejela številne razlicne strategije za izhod iz krize, zadnja strategija pa je Zeleni dogovor EU. Vec vsebine na to temo najdete tukaj: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_en https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en Naše sodelovanje na konferenci bo potekalo v duhu agende ZN 2030: spremenite svet in vkljucitev 17 ciljev trajnostnega razvoja. Ti so zapisani tudi v razvojni strategiji Republike Slovenije do leta 2030, ven-dar jih brez osebne in družbene odgovornosti ni mogoce doseci. Konferenca 2020 želi zagotoviti širši vpogled v to, kaj lahko storijo raziskovalci, ucitelji in vodje ter dru-gi, da vkljucijo osebno in družbeno odgovornost v družbeno in naravno okolje, v katerem delujemo. Sprejeli smo vec kot 40 prispevkov. Z IRDO ponovno sodelujeta IASCYS (Mednarodna akademija za sistemske in kibernetske znanosti, Pau, Francija) in CSR Europe (Evropsko združenje za družbeno odgo-vornost podjetij, Bruselj, Belgija; podpornih partnerjev je še vec. Castna pokroviteljica je Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (pred njo so bili v tej vlogi predsedniki države in vlade RS). Avtorji so iz (po abecedi) Avstralije, Avstrije, Belgije, Bol-garije, Francije, Izraela, Kitajske, Portugalske in Slovenije (vecina). Ddr. Matjaž Mulej: Kako se je zacelo... Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in predsednik Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference Udeležite se! Agenda za trajnostni razvoj 2030 je program ukre-pov za trajnostni razvoj. Lahko bi jo poimenovali tudi akcijski nacrt za ljudi, naš planet in blaginjo družbe. Nastanek ciljev trajnostnega razvoja in ozavešca-nja o pomembnosti trajnostnega razvoja v svetu se je pricel leta 2000, ko so svetovni voditelji dolo-cili osem ciljev, ki jih mora svet doseci do leta 2015. Te cilje so poimenovali razvojni cilji tisocle-tja. S postavitvijo in zavzemanjem za doseganje ciljev, se je število ljudi, ki živi v revšcini zmanjšalo na manj kot polovico, glede na podatke iz leta 1990. Zaradi številnih posledic in nedoseženih ciljev, je bila nuja po opredelitvi novih ciljev in prioritet v svetu. Na konferenci ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20), ki je potekala leta 2012, so vzpostavili medvladni proces za opredelitev niza ciljev traj-nostnega razvoja. 30 predstavnikov iz držav clanic septembra 2014 predstavilo porocilo, kjer je bil predstavljen osnutek ciljev trajnostnega razvoja, v porocilu pa je bilo navedenih 17 ciljev trajnostne-ga razvoja. Septembra 2015 je v New Yorku potekal zgodovin-ski vrh Združenih narodov, kjer so se zbrali svetov-ni voditelji. Na srecanju so se zavezali, da bodo s pomocjo ciljev, ki so jih predstavili v Agendi 2030 odpravili revšcino ter preprecevali podnebne spremembe in nepravicnosti. Socasno je 193 držav sprejelo 17 ciljev trajnostne-ga razvoja, ti pa so postali nov univerzalni stan-dard za razvoj v svetu. Z njimi želijo države podpi-snice zagotoviti, da na tem svetu ne pozabimo na nikogar. Agenda 2030 za trajnostni razvoj je uni-verzalna in nedeljiva, s svojimi cilji poziva vse drža-ve – razvite in tiste v razvoju, da ukrepajo za od-pravo revšcine in podnebnih sprememb ter nepra-vicnosti. Cilj je, da so vsi cilji doseženi do leta 2030. V ozadju ciljev so jasni kazalniki, ki zagotavljajo merila za merjenje uspešnosti ciljev. Kljucna razli-ka med razvojnimi cilji tisocletja (2000) in cilji traj-nostnega razvoja (Agenda 2030) je v podrobnosti pokrivanja dolocenih vsebin in nacinu, kako so bili doloceni. Agenda 2030 za trajnostni razvoj obljublja bolj mirno in vkljucujoco družbo ter jasno opredeljuje nacine izvajanja. Ravno v tem se kljucno razlikuje in presega razvojne cilje tisocletja. Cilji trajnostnega razvoja Agenda 2030 so zaceli veljati 1. januarja 2016 in ostajajo v veljavi pet-najst let – do konca leta 2030. Cilji služijo kot smernice za odlocitve vseh držav do leta 2030. V Agendi 2030 je jasno navedeno, da morajo naj-vec moci dobiti najšibkejši v družbi. V tem so zaje-te predvsem potrebe vseh otrok, mladih invalidov, ljudi z virusom HIV/AIDS-om, starejših, domoro-dnih ljudstev, beguncev, notranje razseljenih oseb in migrantov. Mnoge razvite države, t.i. donatorke so se zavezale, da bodo za uradno razvojno po-moc namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka državam v razvoju ter od 0,15 do 0,2 % bruto naci-onalnega dohodka namenile najmanj razvitim dr-žavam. Agenda 2030 poudarja, da je najvecja od-govornost za implementacijo ciljev ter doseganje ciljev na vladah vseh držav. Slovenija, kot ena izmed držav podpisnic, se v ce-loti zavezuje k vsem ciljem Agende 2030, ki spada med najobsežnejši akcijski nacrt doslej. Vlada Re-publike Slovenije je do sedaj izvedla dva prosto-voljna pregleda implementacije ciljev v Agendi 2030 v Sloveniji. Prvega (Prostovoljni nacionalni pregled za Slovenijo 2017) je predstavila na poli-ticnem forumu za trajnostni razvoj na visoki ravni med 10. in 19. julijem 2017 v New Yorku. Nasled-nji pregled bo predstavljen poleti 2020, sedaj pa je koncna verzija pregleda v zadnjih stopnjah pripra-ve. Pregled uresnicevanja Agende 2030 na nacio-nalni ravni v Sloveniji pripravlja Služba vlade z raz-voj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Glede na opravljeno analizo Slovenije, lahko skle-pamo, da naša država aktivno ukrepa na vsakemu od navedenih ciljev. Razvidno pa je, da na nekate-rih dela bolj, kot pa na drugih. Za to analizo smo uporabili izsledke SGD indexa za leto 2017, ki je bil opravljen v okviru prostovoljnega nacionalnega pregleda za Slovenijo. Zelena barva pomeni, da so bili doseženi doloceni absolutni pragovi (so uspe-šni). Rumena in oranžna barva nakazujeta, da na teh podrocjih še ostajajo pomembni izzivi. Rdeca barva pa pomeni, da more država premagati še nekatere vecje izzive za dosego cilja. IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj Analiza doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji V nadaljevanju povzemamo seminarsko nalogo, ki sta jo pripravili avtorici Doris Fesel in Nomi Hrast pri predmetu Okoljska ekonomika (mentorica Barbara Bradac Hojnik), na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerza v Mariboru Na dveh podrocjih dosega Slovenija izjemne rezul-tate: to sta manjšanje revšcine in manjšanje nee-nakosti. Menimo, da je to zaradi tega, ker so pro-grami socialne varnosti v Sloveniji izredno vkljucu-joci za vse skupine od otrok do upokojencev. V uporabi so razlicni aktivni programi za izboljšavo socialnega stanja vseh ogroženih posameznikov. V Sloveniji so tudi veliko manj opazne neenakosti med prebivalci. Seveda neenakosti še vedno ob-stajajo, ampak država aktivno izvaja ukrepe za manjšanje le-tega. Z rumeno barvo pa so poleg drugih oznacena podrocja zdravje in dobro pocu-tje, kvalitetna izobrazba in enakost spolov. To po-meni, da smo na teh podrocjih že na dobri poti za dosego ciljev, ampak še imamo na nekaterih po-drocjih še izzive. Tudi naša skupina se glede na zgornjo analizo strinja s tem podatkom. Menimo, da smo na teh treh podrocjih na zelo dobri poti. Imamo dobro urejeno in dostopno zdravstvo z ustreznimi programi in ukrepi za zgodnjo ugotav-ljanje težjih obolenj. Place so približno enake za oba spola, razlike se pojavljajo le po porodniškem odhodu za ženske, zato nekatera podjetja že daje-jo še moškim porodniške odhode. Osnovna in srednja šola ter velika vecina fakultet so za prebi-valce republike Slovenije brezplacne in enako do-stopne vsem. Seveda je na teh podrocjih še vložiti nekaj dela in uvesti nekaj dodatnih ukrepov, da lahko prispemo do popolne enakosti za vse, tako v zdravstvu in šoli, kot med spoli. Tudi cista voda in obnovljiva energija sta v Sloveni-ji v zelo dobrem stanju. Pravico do vode imamo celo zapisano v ustavi, kar pomeni, da se v prime-ru pomanjkanja vode le-ta nameni prebivalcem in ne gospodarstvu. Do vode lahko dostopamo vsi in imamo za njo vpeljano ustrezno sanacijo. Tudi tisti, ki živijo na bolj odmaknjenih lokacijah, pa lah-ko zaprosijo na obcini za pomoc pri vpeljavi vode do prebivališca. Tudi z ustvarjenjem energije smo Slovenci na dobrem stanju, saj je dobra vecina vse ustvarjene energije v Sloveniji pridobljena preko hidroelektrarn. Problematike pri teh dveh katego-rijah se kaže po našem mnenju le v porabi energi-je in vode, ki pa v Sloveniji ni tako varcna, kot bi morala biti. Zadnja dva kazalnika, ki sta oznacena z rumeno pa sta trajnostna mesta in skupnosti ter mir in pravic-nost. Kar se tice trajnostnih mest imamo v nekate-rih vecjih mestih v Sloveniji vzpostavljene zelo do-bre sisteme za povecevanje trajnosti. Ljubljana si je celo zadala, da bi postalo t. i. »zero waste« me-sto. Edini problem, ki se po našem mnenju tukaj poraja, je to, da je premalo slovenskih mest in kra-jev vkljuceno v takšne iniciative. Nekateri so za to bolj zavzeti in nekateri manj. Z oranžno imamo oznacene 4 cilje, kar pomeni, da tukaj tudi ostajajo za premagati še nekateri vecji izzivi. Gospodarska rast in industrija sta dva kazal-nika na katerih lahko opazimo malo vec dejavno-sti, kot pri drugih razporejenih pod enako barvo. Slovenija izvaja razne Start-up programe, raziska-ve, dogodke, izobraževanja in pobude za vzpodbu-janje vecjega podjetništva v Sloveniji. Ukrepi že pocasi kažejo pozitivne rezultate za slovensko gospodarsko rast in inovacijo v industriji, ampak smo še precej oddaljeni od idealnega položaja. Tudi na podrocja izboljševanja življenja na kopnem in partnerstev za doseganje ciljev je opazen trud, ampak manjkajo zgolj ocitni in vzpodbudni rezul-tati. Tudi z rdeco barvo imamo oznacene 4 cilje, kar pomeni, da mora država na teh podrocij premaga-ti vecje izzive za dosego le-teh. Prva dva cilja, ki jih bi radi omenili v tej analizi, sia odprava lakote in odgovorna proizvodnja in uporaba. Že projekt Ro-bin Food nakazuje, da Slovenci vsako leto odvrže-mo ogromne kolicine hrane, pridelamo in kupuje-mo prevec ter se ne zavedamo našega neodgovor-nega ravnanja. Tudi kar se tice odgovornega rav-nanja tako z hrano in odpadki, kot z drugimi redki-mi viri, vidimo le nekaj malo napredka. Programi za ozavešcanje in izboljšavo so že uvedeni, ampak po našem mnenju nekateri programi ne vkljucuje-jo dovolj prebivalstva in izkazujejo zaželenih rezul-tatov. Zadnja dva slabo ocenjena kazalnika pa sta življenje v vodi in podnebni ukrepi. Resnicno pove-dano v Sloveniji niti nimamo tako slabega stanja z življenjem v vodi in podnebjem in se morda tudi zaradi tega izvaja manj ukrepov v tej smeri. Velika nevarnost tega pa je v tem, da se tudi v vecini ne izvajajo doloceni ukrepi za ohranitev takšnega sta-nja, kot je, kar pomeni, da bomo v prihodnje mo-rali izvajati kurativne strategije, ker trenutno ne izvajamo preventivnih strategij. V nadaljevanju prikazujemo razlicna start-up podjetja, ki s svojim delovanjem in razvijanjem novih storitev pomagajo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. V nadaljevanju predstavljamo 17 start-up podjetij – eno za vsak cilj Agende 2030. Pomembno je dodati, da je start-up podjetij, ki zasledujejo cilje trajnostnega razvoja, og-romno, mi smo si za primere izbrali le posa-mezna. 1. Odprava revšcine: SimPrints Lokacija: Velika Britanija Opis: Organizacija je razvila biometricno tehno-logijo za prepoznavanje prstnih odtisov, ki jo lahko uporabljajo vladni organi, nevladne orga-nizacije ali neprofitne organizacije za ljudi v dr-žavah v razvoju, ki jim primanjkuje dokaz o pravni identiteti. Njihova tehnologija je prilago-jena na težko berljive prstne odtise, ki so de-formirani zaradi težkih fizicnih opravil, poškodb ipd. Spletna stran: https://www.simprints.com/solution 2. Odprava lakote: BioAnalyt Lokacija: Nemcija Opis: Podjetje je razvilo nizkocenovno in do-stopno napravo, ki izvaja hitre teste hranilnih snovi v hrani. Imenuje se iCheck, ki v nekaj mi-nutah v hrani ali tekocini izmeri koncentracijo vitamina A, karotenoide, železo in jod. Ta mi-kro hranila pogosto primanjkujejo ljudem in povzrocajo razlicne bolezni, zato je pomemb-no, da lahko posamezniki in proizvajalci hrane enostavno ugotovijo koncentracijo teh mikro hranil v izdelkih. Podjetje BioAnalyt prav tako ponuja širok spekter storitev kontrole kvalitete hrane in razvija procese dodajanja mikro hranil v hrano, predvsem v državah v razvoju. Spletna stran: https://www.bioanalyt.com/ 3. Zdravje in dobro pocutje: Flare Africa Lokacija: Nairobi, Kenija Opis: Flare je platforma, ki omogoca povezova-nje ljudi z najbližjimi ponudniki prve pomoci. V Afriki prva pomoc ni tako samoumevna, kot v Evropi ali Ameriki. Obstaja namrec vec kot 10 razlicnih telefonskih številk za prvo pomoc, ki pa pogosto klicev sploh ne sprejmejo. Flare je omogocil zmanjšanje odzivnega casa s 162 mi-nut na 15 ali 20 minut. Bolnišnice placajo na-rocnino za storitve, posamezniki pa na drugi strani placajo letno clanarino, ki znaša okoli 15 dolarjev. Flare se trudi aktivno povezovati tudi gasilce in vodne hidrante, tako je uvedel tudi sistem mapiranja oziroma beleženja lokacij de-lujocih vodnih hidrantov, saj je na krizne lokaci-je lažje poslati manjša vozila, ta pa lahko hrani-jo manjše kolicine vode. Spletna stran: http://flare.africa/ 4. Kakovostno izobraževanje: Kobi App, Hopalai d.o.o. Lokacija: Slovenija Opis: Kobi je aplikacija, ki otrokom pomaga pri ucenju branja. Oblikovana je posebno za otro-ke, ki jim branje predstavlja težavo, na primer otroke z diskelsijo. S procesom kobifikacije – algoritmom aplikacije, ki v besedilu obarva po-samezne crke, ki so si podobne in tako otroku olajša ucenje, aplikacija omogoca spremljanje napredka, pretvorbo besedila v govor in poma-ga otrokom, da se seznanijo z novimi beseda-mi, hkrati pa jih nagradi s prikazom prebranih besed. Spletna stran: https://kobiapp.io/sl/ 5. Enakost spolov: girltank Lokacija: Združene države Amerike Opis: Girltank je svetovno središce za ženske socialne inovatorke, kjer lahko delijo svoje pod-jetniške zgodbe, najdejo podporo na svoji poti in resurse, ki jih potrebujejo za razvoj svojih idej. Podjetje pomaga mladim ženskam, da raz-vijejo svoje ideje in postanejo uspešne podjet-nice ter s svojim spletnim središcem in podpo-ro premaguje tabuje uspešnih žensk v podjet-ništvu. Spletna stran: http://www.girltank.org/ 6. Cista voda in sanitarna ureditev: Watergen Lokacija: Izrael Opis: Podjetje Watergen je razvilo tehnologijo GENius, s katero lahko ustvarijo cisto pitno vo-do iz zraka. Vlago v zraku uporabijo za izdelavo ciste pitne vode, ki jo proizvedejo njihovi vodni generatorji. Takšna tehnologija je primerna za vsako gospodinjstvo v razvitem in nerazvitem svetu, prav tako pa je bila že uporabljena v kriz-nih razmerah, kjer je bil dostop do pitne vode obcutno omejen. Spletna stran: https://www.watergen.com/company-profile/ 7. Cenovno dostopna in cista energija: Na-braWind Technologies Lokacija: Španija Opis: NabraWind tehnologija je inovativna teh-nologija, ki zmanjšuje porabo energije ter ustvarja vetrno energijo. Podjetje je razvilo laž-je in bolj ucinkovite komponente za vetrnice za pridobivanje vetrne energije, ki jih je moc po-staviti z manj logisticnimi barierami. Omogoca-jo pa bolj trajnostno obliko pridobivanja ener-gije na obmocjih, kjer to ni vedno mogoce. Spletna stran: https://www.nabrawind.com/ 8. Dostojno delo in gospodarska rast: Ovamba Lokacija: Maryland, Združene države Amerike Opis: Ovamba povezuje investitorje po svetu s podjetji v Afriki, ki potrebujejo investicijo oziro-ma financno naložbo, da lahko razvijejo svoj posel. V Afriki namrec kar 80 % srednjih in ma-lih podjetij ne more prejeti kredita, ki ga potre-bujejo za rast podjetja. Ovamba omogoca inve-stitorjem, da izberejo svoj nivo tveganja (skozi digitalni pregled premoženja podjetij in znanja ekip s terena), višino investicije in nadzorujejo svoj portfelij podjetij, v katera so investirali. Spletna stran: https://www.ovamba.com/ 9. Industrija, inovacije in infrastruktura: eggXYT Lokacija: Izrael Opis: Podjetje eggXYT razvija ultrazvok za ko-košja jajca, s katerim bi lahko izvedeli spol ko-košjega mladica, še preden se ta izleže. Na tak nacin bi ohranili 8 milijard pišcancev moškega spola, ki jih trenutno en dan po tem, ko se izle-žejo, ubijejo, saj takšni pišcanci niso primerni za prodajo (so presuhi), prav tako pa ne more-jo izvaliti novih jajc. Ta naprava bi omogocila, da proizvajalci izvejo spol kokošjega zarodka, še preden se ta izleže in v kolikor je plod moškega spola, tega namenijo za prosto proda-jo v trgovine, kot jajce za navadno uporabo. Spletna stran: https://www.eggxyt.com/ 10. Zmanjšanje neenakosti: Skilllab Lokacija: Nizozemska Opis: Skilllab je platforma (in aplikacija), ki je primarno namenjena iskalcem službe, ki imajo migrantska ozadja. Pomaga marginaliziranim iskalcem službe, da najdejo novo službo in v platformo vpišejo svoje izkušnje, kar omogoca lažje iskanje službe na novih trgih (EU, ZDA). Mobilna aplikacija nudi natancne ocene, da lahko ugotovi posameznikove sposobnosti za delo in posameznika usmeri k pravemu delov-nemu mestu za njegova znanja. Spletna stran: https://skilllab.io/ 11. Trajnostna mesta in skupnosti: Ducky Lokacija: Norveška Opis: Ducky je orodje, ki je na voljo posamezni-kom, organizacijam ali mestom, da nadzirajo svoj in zmanjšajo svoj ogljicni odtis. Najprej upo-rabnik doloci zacetno stanje in nato z razlicnimi nasveti, igrami ter izzivi poskuša zmanjšati svoj ogljicni odtis pri vsakodnevnih aktivnostih. V nji-hovih izzivih (»Ducky Challenge«) so sodelovala tudi velika podjetja, kot na primer Ikea Norway, in lokalne šole. Spletna stran: www.ducky.eco 12. Odgovorna proizvodnja in poraba: INOQO Lokacija: Avstrija Opis: Inoqo je aplikacija, v katero uporabniki najprej vnesejo svoje nakupovalne navade, diet-ne potrebe in se odlocijo, kako blizu so jim okoljske ali socialne preference. Nato aplikacija prosi uporabnike, da njihov nakup delijo z apli-kacijo (spletni ali fizicni) in aplikacija bo izracu-nala celotni okoljski odtis uporabnikovega naku-pa, hkrati pa bo oznacila posamezne izdelke, ki se morda ne skladajo z vrednotami uporabnika (kot jih je vnesel na zacetku). Na koncu lahko uporabniki sledijo njihovemu napredku in sode-lujejo v skupinskih izzivih ter prebirajo zanimive clanke in intervjuje. Spletna stran: www.inoqo.com 13. Podnebni ukrepi: Orora Technologies Lokacija: Nemcija Opis: OroraTech je aplikacija, ki omogoca infor-miranje in zgodnje sledenje požarov v divjini ter zazna ogrožena obmocja za požare. Za monito-ring požarov uporabljajo podatke s satelitov in napredne požarne algoritme, da s tem ohranjajo trajnostni planet in zmanjšajo pogostost nenad-zorovanih požarov. Spletna stran: https://ororatech.com/ 14. Življenje v vodi: CalWave Lokacija: Združene države Amerike Opis: CalWave nudi rešitev, s katero pridobivajo energijo iz moci valov. Njihov patentiran Wave Energy Converter (WEC) je namešcen pod globi-no vode in se s tem izogne nevihtam na odprtih vodah, prav tako pa ne onesnažuje okolja. Zara-di podvodnega delovanja in pobiranja energije iz valov je lahko namešcen bližje obali, kar zmanj-ša stroške namestitve in skrajša dolžino kabla, preko katerega pod vodo do kopnega potuje pretvorjena elektrika. Podjetje želi zagotoviti cenovno ugodno, stabilno in trajnostno energijo za obalna obmocja po svetu. Spletna stran: http://calwave.energy/ 15. Življenje na kopnem: Land Life Company Lokacija: Nizozemska Opis: Land Life Company razvija napredne teh-nologije za reforestacijo površin. S tehnologija-mi, kot so droni in sateliti, lahko skenirajo ob-mocja in pridobijo natancne podatke o tipu zemlje, preden pricnejo s sajenjem dreves. Izva-jajo tudi študije primera, v katere vkljucujejo posameznike in skupine, s katerimi na dolocenih obmocjih izvedejo reforestacijo urbanih ali ru-ralnih obmocij. Spletna stran: www.landlifecompany.com 16. Mir, pravicnost in mocne institucije: GetCheck App Lokacija: Združene države Amerike Opis: GetCheck je aplikacija, namenjena polici-stom in voznikom v prometu. Nudi varen nacin za komuniciranje med voznikom in policistom na rutinskih preverjanjih prometa, z video kli-cem, placilom morebitne kazni in prejemom po-trdila se izognejo morebitnim nesrecam, ko se policisti in vozniki pogovarjajo na obrobju ce-stišc. Spletna stran: https://www.getcheckapp.com/ 17. Partnerstva za doseganje ciljev: Panda Lokacija: Libija Opis: Panda je plaforma, ki povezuje ucitelje in ucence, da lahko spremljajo napredek svojih ucencev. Ustanovljena je bila leta 2018, v casu koronavirusa, ko so se šole v Libiji zaprle, pa je platforma dobila nove razsežnosti. Iz School Connect so se preimenovali v Panda in se pove-zali s šolami, s katerimi za ucence nudijo splet-ne rešitve za izobraževanje v casu Covid-19. Spletna stran: https://www.ly.undp.org/content/libya/en/home/stories/Young-entrepreneurs-in-Libya-provide-educational-online-solutions-during-the-COVID-19-pandemic.html IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj Implementacija trajnostnega razvoja v inovativnem podjetništvu Avtorici Doris Fesel in Nomi Hrast, Univerza v Mariboru Guardian je objavil clanek z naslovom Pandemija koronavirusa bo povzrocila lakoto biblij-skih razsežnosti. Vodja Svetovnega programa za hra-no David Beasley pri OZN opozarja, da imamo le ma-lo casa za ukrepanje, preden bo vec sto milijonov ljudi po vsem svetu stradalo. »Govorimo o ekstremnih razmerah, nujnih stanjih - ljudje dobesedno stopajo na rob lakote. Ce ljudje ne bodo dobili hrane, bodo umrli,« opozarja. Najnovejše porocilo Svetovnega programa za hrano (WPF) pri Združenih narodih ugotavlja, da se je kri-ticno pomanjkanje hrane razširilo na 55 držav, lakota pa v njih ogroža 135 milijonov ljudi, med njimi 17 milijonov otrok, mlajših od pet let. Vec kot polovica lacnih je v državah, kjer so glavni vzrok za pomanjka-nje hrane vojaški spopadi. Med desetimi z lakoto najbolj prizadetimi so Jemen, DR Kongo, Afganistan, Venezuela, Etiopija, Južni Sudan, Sirija, Sudan, Nige-rija in Haiti. Ocenjuje se (porocilo ZN), da bo zaradi covid-19 kri-ze, ki je podvojila težave, vsaj 265 milijonov ljudi na meji stradanja, kar je dvakrat vecja številka kot pred pandemijo. Unicef opozarja, da bi brez zdravstvene oskrbe in zaradi podhranjenosti lahko v naslednje pol leta umrlo kar 1,2 milijona otrok. Caritas Internationalis pa poziva mednarodno skupnost, naj ustavi gospo-darske sankcije proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji. Od 42 do 66 milijonov otrok na svetu bo zaradi krize koronavirusa zdrsnilo v skrajno revšcino, v kateri je že do zdaj živelo 386 milijonov otrok, opozarja Uni-cef. V prihodnjih šestih mesecih bi zaradi prepriclji-vih vzrokov v državah v razvoju vsak dan lahko umrlo po 6000 otrok vec kot sicer, predvsem zaradi krce-nja zdravstvenih storitev in podhranjenosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gu-terres je opozoril, da bi lahko pandemija novega ko-ronavirusa v Afriki v revšcino pahnila na milijone lju-di. Svet je pozval k solidarnosti z državami te celine. Katastrofalnim ucinkom pandemije koronavirusa se je mogoce izogniti z zagotavljanjem pomoci na te-renu in takojšnjimi ukrepi za zašcito otrok in njiho-vih družin. IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj 250 milijonom ljudi po svetu grozi lakota Ne bolezen, ampak lakota, bi lahko postala najvecji morilec te korona krize. Po vsem sve-tu se družine trudijo hraniti svoje otroke - ne le v najrevnejših državah, ampak v krajih, kot so Južna Afrika, Indija in Brazilija! Povzeto po medijih in Unicef Slovenija Vlada RS bo v naslednjih mesecih namenila vec milijard javno financne pomoci za ponoven zagon gospodarstva. Ti “mega paketi” državne pomoci bodo dolocili prioritete in smer našega razvoja še za desetletja vnaprej, ter odlocili, ali bomo v boju s podnebno krizo uspešni. Podpora ukrepom, ki rešujejo samo ekonomsko krizo s tem, da zanema-rijo, morda celo pospešujejo podnebno, bo ne-dvomno pomenila izgubljeno možnost zajezitve rasti povprecne globalne temperature pod 1.5 °C. Zato v casu, ko se pozornost pocasi premešca na dolgorocno ekonomsko okrevanje, od Vlade RS zahtevamo, da zagon gospodarstva uskladi z ukre-pi, ki bodo vodili k nujnemu zniževanju emisij toplogrednih plinov in nas zašcitili pred grožnjami, povezanimi s podnebnimi spremembami. Trenutno imamo priložnost, da investicije in druge ekonom-ske politike usmerimo tako, da bo reševanje de-lovnih mest hkrati pospešilo prehod v brezogljicno družbo. V nasprotnem bomo prica pospešenemu razkroju vitalnih naravnih in družbenih sistemov, poglabljanje okoljske krize v neopisljivo trpljenje za cloveštvo. Tudi OECD opozarja države, da bi lahko grožnje zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolje družbo in gospodarstvo “destabilizirale tako kot COVID-19, vendar na drugacni casovni premici” ter dodaja, da je treba “ukrepe in politike za spod-bujanje gospodarstva uskladiti z ambicijami glede podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in širšega varstva okolja.” Vsi ekonomski ukrepi v naslednjem obdobju mo-rajo zato slediti temeljnim nacelom: .ZNIŽUJEMO EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V SKLADU S PARIŠKIM PODNEBNIM SPORAZUMOM: ukrepi morajo biti usklajeni z doseganjem global-nega cilja omejitve dviga temperature na 1.5 °C in doseganjem ogljicne nevtralnosti do leta 2040. .REŠUJEMO LJUDI, NE KORPORACIJ: ukrepi ne smejo nuditi slepe financne injekcije podjetjem, temvec morajo prispevati k dvigu kvalitete življe-nja ljudi, družin, delavcev in delavk. Financni zlom leta 2008 in reševanje gospodarstva, ki je temu sledilo, je le še poglobilo neenakost med najrev-nejšimi in najbogatejšimi, z javnim denarjem pa se je še naprej napajajo fosilno industrijo in degrada-cijo našega okolja. To se tokrat ne sme ponoviti. .ŠCITIMO SKUPNE NARAVNE VIRE in OBNAVLJAMO EKOSISTEME: epidemija nas je opomnila na vre-dnost temeljnih gradnikov življenja: vode, hrane, cistega zraka, rodovitnih tal ter ekosistemov, kot so gozdovi in travniki. Ekonomski ukrepi ne smejo voditi v degradacijo tal, onesnaženje zraka in vo-da, ali krhanje kljucnih ekosistemov, kot so sloven-ski gozdovi. Naše kljucne ekosisteme moramo kre-piti. Le zdravi in odporni gozdovi lahko namrec skladišcijo ogljik in nam pomagajo premagovati ekstremne vremenske razmere, kot so suše, po-plave, neurja. .KREPIMO OKOLJSKE STANDARDE: reševanje gospodarstva ne sme postati politicni izgovor za krhanje okoljskih standardov. Takšni poskusi se lahko pojavijo v obliki zahtev po odpravljanju ad-ministrativnih ovir in krajšanju postopkov, poveza-nih s pridobivanjem okoljskih in drugih dovoljenj. Slabljenje okoljskih standardov za voljo gospodar-skega razvoja za vsako ceno dolgorocno krha kvali-teto naših življenj. .VLAGAMO V JAVNE STORITVE in SISTEME: boj z virusom COVID-19 nam je jasno pokazal vrednost dobrega javnega zdravstvenega sistema. Ukrepi morajo prispevati h krepitvi in izboljšavi javnih sto-ritev na podrocju zdravja, medijev, varstva okolja, prometa in izobraževanja. V nadaljevanju skiciramo tip ukrepov, ki predstav-ljajo zeleni odgovor na zdravstveno in ekonomsko krizo, med njimi: pogojevanje javno-financne po-moci s podnebnimi ukrepi, ukinitev okolju škodlji-vih subvencij, povecanje kmetijske samooskrbe, predvsem z zelenjavo, sadjem in žiti, zmanjševanje vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu, obsež-ne investicije v soncno energijo in energetsko ucinkovitost, železniški potniški promet in kolesar-sko infrastrukturo. S takšnimi ukrepi nižamo emisije toplogrednih pli-nov in obnavljamo naravne ekosisteme, hkrati pa ustvarjamo delovna mesta in krepimo odpornost družbe za soocanje s krizo, kot smo ji prica danes. Seznam zagotovo ni popoln. Nimamo vseh odgo-vorov, a v nadaljevanju se bomo trudili ter z zavez-niki izpolnjevali naše predloge. Vecina ukrepov zahteva strateško državno nacrto-vanje in tesno usklajenost razlicnih politik. Kot pri-mer: ce želimo zmanjšati emisije iz cestnega pot-niškega prometa, moramo temu ustrezno voditi tudi prostorske politike, ki bodo šle v smer decen-tralizacije gospodarskega življenja v Sloveniji (zmanjševanje dnevnih migracij v Ljubljano, uvaja-nje fleksibilnih oblik dela tudi v javnih sektorjih…). JAVNI DENAR NAJ FINANCIRA REŠITVE, NE PROBLE-ME .Prejemanje javnega denarja naj ima pod-nebne pogoji Reševanje gospodarstva z zajetnimi kolicinami jav-nega denarja ne sme biti prazen cek za podjetja. Financiranje mora imeti tudi jasne okoljske pogo-je. Zlasti v energetsko intenzivnih industrijah kot so proizvodnja surovega železa, jekla, aluminija in papirja, mora biti javno-financna pomoc pogojena s sektorsko zavezo in nacrtom razoglicenja v skladu z globalnim ciljem 1.5 ° ter nacrtovanimi ukrepi za izboljšanjem energetske ucinkovitosti in vpeljavo najboljših razpoložljivih tehnologij. Sektor gradbeništva pa je potrebno prioritetno po-vezati s projekti (nad)gradnje železniške infrastruk-ture in energetske prenove oz. novogradnje stano-vanj, ki bodo sledile najvišjih standardom energet-ske ucinkovitosti in se bodo oskrbovala s soncno energijo. Tako kot do sedaj mora ostati pogoj, da podjetja ne porabijo javnega denarja za izplacevanje divi-dend delnicarjem in/ali izplacilo nagrad direktor-jem ter drugim vodilnim kadrom. .Zdaj je cas za ukinitev okolju škodljivih sub-vencij V letu 2017 so se ponovno dvignile subvencije, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Znašale so 135,2 mili-jonov evrov. Trenutne razmere so priložnost za preusmerjanje državnih spodbud v smeri spodbu-janja okolju blagodejnih dejavnosti in ravnanj. Na podlagi porocila projekta Zelene proracunske re-forme predlagamo zato najprej ukinitev naslednjih spodbud, ki škodujejo okolju: vracilo trošarine za komercialni prevoz, vracilo trošarine za industrijsko-komercialni namen, vracilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja, nižja trošarina za dizelsko gorivo kot za neosvincen bencin, oprosti-tev placila okoljske dajatve za obremenjevanje oko-lja z emisijo CO2 nižja stopnja DDV za dobave fito-farmacevtskih sredstev. Z vecjim poudarkom na okoljskih merilih je potrebna tu-di posodobitev Zakon o davku na motorna vozila. HRANA ZA LJUDI .Stop betoniranju kmetijske zemlje Epidemija nas je soocila s pomenom lokalne kme-tijske oskrbe in nujnostjo izrabe rodovitnih tal za prehrano ljudi. Ekonomske in druge infrastruktur-ne politike zato ne smejo voditi v nadaljnjo izgubo kmetijskih površin. V Sloveniji se je morala namrec v zadnjih letih rodovitna zemlje vse preveckrat umakniti cestam, industrijskim objektom in dru-gim pozidavam. Od leta 2000 smo tako izgubili 42 600 ha kmetijskih površin, približno dobrih 2000 ha na leto. .Povecana lokalna samooskrba z zelenjavo, sadjem in žiti Odgovor na trenutno ekonomsko krizo mora da-ti prednost ukrepom, ki bodo zvišali raven samoo-skrbe na podrocju zelenjave, sadja in žit. Boj s COVID-19 je razgalil nizko raven samooskrbe v Slo-veniji, zlasti z zelenjavo (39 %) in sadjem (48 %), pa tudi krompirjem (48 %) in žiti (68 %). Pri neka-terih živilih pa smo skoraj popolnoma odvisni od uvoza iz Italije. Iz Italije pride na naše police ves radic in 93 odstotkov vse pakirane zelenjave, 92 odstotkov špinace, … Krepitev lokalnih samoo-skrbnih verig ne veca le naše odpornosti na preživ-ljanje kriznih situacij kot danes, temvec ima tudi ugodne okoljske vplive (manj emisij iz transporta) in spodbuja razvoj podeželja, lokalnih skupnosti in pozitivnih socialnih praks (npr. zadružništvo). .Zmanjšana podpora govedoreji Slovensko kmetijstvo je mocno oprto na živinore-jo, zlasti govedorejo. Medtem ko je naša proizvod-nja zelenjave in sadje mocno pod potrebami pre-bivalstva, kolicine mleka in govedine celo presega-jo domace potrebe. Govedoreja je okoljsko najbolj škodljiva panoga kmetijstva. V Sloveniji predstav-lja najvecji kmetijski vir emisij TGP, potrebuje veli-ke površine zemlje in drugih virov (za pridelavo 1 kg mesa potrebujemo kar 3 kg hrane, pretežno žit, ki bi jih lahko sicer užili ljudje), negativen vpliv ima tudi na biodiverziteto in opraševalce (zgodnja koš-nja travnikov). Nadaljnje ekonomske in kmetijske politike morajo voditi k zmanjševanju vloge gove-doreje v slovenskem kmetijstvu (zmanjševanje šte-vila goveda, zmanjševanje površin kmetijskega zemljišca, na katerem se prideluje hrana za živali v korist povecanju površin za pridelavo hrane za lju-di, zmanjševanje kolicine oz. pogostosti mesa v šol-ski prehrani) ter povecanje podpor za okoljsko bla-godejnejše oblike kmetijstva (ekološko kmetijstvo). PREBOJ CISTIH ENERGETSKIH REŠITEV .Povecane investicije v energetsko prenovo naših domov .Množicna podpora obnovljivim virom ener-gije, predvsem soncni energiji Vladni ukrepi lahko sinergijsko rešujejo stanovanj-sko stisko, znižujejo porabo energije in pospešeno uvajajo vecje kolicine soncne (in vetrne) energije v naš energetski sistem. Javne investicije se naj na-menijo za državni program nadgradnje socialnih stanovanj, ki bi zagotovil izolacijo, toplotne crpalke, oskrbo s soncno energijo in baterije za skladišcenje energije za nekatere izmed naših najbolj ranljivih družin, ter državni program izgradnje novih, cenov-no dostopnih domov, ki izpolnjujejo najvišje stan-darde za energetsko ucinkovitost ter se napajajo s soncno energijo. Takšni celostni ukrepi namrec odpirajo možnosti za nove zaposlitve, saj zaženejo ne le sektor gradbeništva, temvec cel spekter in-dustrij, povezanih z izolacijo domov in inštalacijo soncnih elektrarn. V Sloveniji imamo za sabo prakticno izgubljeno desetletje in veliko neizkorišcenega potenciala za razvoj cistih virov energije. Zato se toliko bolj stri-njamo s pozivom Mednarodne agencije za energi-jo da vlade v svoje ukrepe za stabilizacijo gospo-darstvo vkljucijo tudi obsežne naložbe v ciste vire energije, kot sta soncna in vetrna. Vlada RS naj zato zažene proces solarizacije javnih stavb, pove-ca financiranje in podporo projektom za skupnostne soncne in vetrne elektrar-ne, investicije v pametna omrež-ja in tehnologije shranjevanja oz. skladišcenja elek-tricne energije. IZ CEST NA ŽELEZNICE IN KOLESARSKE POTI .Gradnja in izboljšava železniške in kolesar-ske infrastrukture V preteklih desetletjih se je prebivalce in prebival-ke Slovenijo z vlaganji v ceste in zapostavljanjem železniške infrastrukturo priklenilo na njihove osebne avtomobile. Kot ugotavljajo tudi snovalci nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije: “Javni potniški promet ne ustreza potrebam potni-kov, po deležu potnikov, prepeljanih v javnem pro-metu, je Slovenija na repu Evrope. Osebni potniški promet je prevladujoc nacin mobilnosti, ki povzro-ca velike prometne obremenitve, potrebe po do-datnih investicijah v cestno infrastrukturo, visoke stroške njenega vzdrževanja, okoljske obremenitve (emisije, in hrup, nocna osvetljenost), zastoje, iz-gubo kmetijskih zemljišc.” Promet je tako tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005– 2017 povecale, in sicer kar za za 25,5 %. Glede na Resolucijo o nacional-nem programu razvoja prometa do 2030 (glej ta-beli 5-1 in 5-2), bomo v obdobju med 2016 in 2030 cestam še vedno namenili vec vlaganj kot železnicam (8845 milijonov evrov v primerjavi s 5391 milijoni evri). Državno politiko, ki daje prednost cestam za voljo nazadovanja železniške infrastrukture, moramo obrniti. Da bi ljudi osvobodili izza avtomobilskih volanov in naš prometni sistem prepeljali v 21. stoletje, potrebujemo obsežne naložbe v javni pot-niški promet (JPP), s poudarkom na železniški in kolesarski infrastrukturi. To ne pomeni le nadgrad-nje temvec tudi razširitev in novogradnja železni-ških potniških povezav, ter zagotavljanje cenovne dostopnosti JPP. “NE DELAJ ŠKODE” V skladu s prisego Evropskega zelenega dogovora “ne delaj škode”, nacrti za obnovo ne bi smeli podpirati okolju škodljivih dejavnosti, s cimer bi poslabšali sedanje in prihodnje krize ali nas prikle-nili na onesnažujoco infrastrukturo še za desetle-tja v prihodnost. Natancneje, nacrti za obnovo ne bi smeli podpirati škodljivih dejavnosti kot so: industrija fosilnih go-riv, projekti gradnje novih jedrskih objektov, no-va letališka infrastruktura, prioritiziranje cestne infrastrukture na škodo železniške, nove (so-)sežigalnice, dodatna podpora živinoreji. Ce usmerimo vladne pakete financnih spodbud premišljeno, se lahko zašcitimo pred grožnjo pod-nebnega zloma, obnovimo naravne ekosisteme in spodbudimo življenjski slog, ki bo hranil, ne pa iz-crpaval naravno okolje. S pravimi programi bomo tako dvignili življenjski standard prebivalk in prebivalcev Slovenije, ustva-rili na tisoce dobrih delovnih mest in pospešili pra-vicen prehod stran od fosilnih goriv, industrijskega kmetovanja in ter drugih industrij, ki onesnažujejo okolje. IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj Zeleni odgovor na krizo Covid-19 Slovenija se trenutno sooca s tremi prepletajocimi se kriznimi stanji: trajajo-co zdravstveno krizo zaradi epidemije virusa COVID-19, ekonomsko krizo kot posledico za-ustavitve vecjega dela gospodarstva v odgovoru na prvo in vse bolj ostro podnebno krizo, ki je prepletena s procesom degradacije naših naravnih ekosistemov in množicnim izumr-tjem živega sveta. Avtor: Greenpeace Slovenija PODPRI ZELENI ODGOVOR NA KRIZO COVID-19 Pridruži se pozivu Vladi RS, da postavi na prvo mesto ljudi in dobrobit naravnih ekosiste-mov, ki nam omogocajo življenje. Denarno pomoc naj zato stran od okolju škodljivih dejav-nosti in jo usmeri v železniško in kolesarsko infrastrukturo, ciste energetske rešitve, okolju prijaznejše kmetijstvo in povecano lokalno oskrbo s hrano. Na ta nacin bomo izšli iz trenut-ne zdravstvene in ekonomske krize tako, da bomo hkrati znižali emisije toplogrednih plinov in se zašcitili pred grožnjami povezanimi s podnebnimi spremembami. Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohra-nili v takšni meri, da vec kot polovico Slovenije predstavljajo obmocja posebnega pomena (56 % - Natura 2000, zavarovana obmocja, naravne vre-dnote, …). Obmocja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. V Sloveniji živi vec kot desetina vseh Natura 2000 vrst v EU V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 ras-tlinskih vrst, med njimi je vec kot 2.000 vrst uvr-šcenih na rdeci seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste) zavarovanih pa je vec kot 800 žival-skih in vec kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 233 živalskih in 23 ras-tlinskih vrst (Natura 2000 vrste), kar predstavlja nekaj vec kot 10 % vseh Natura 2000 vrst in tipic-nih naravnih okolij (habitatnih tipov) v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem sta-nju, kot je povprecje Evropske unije. Skoraj v vseh slovenskih obcinah imamo obmocja Natura 2000 (v 204 obcinah od 212 obcin) Pri vecini obcin (83) Natura 2000 pokriva med 5 % in 30 % ozemlja, v 23 obcinah pa 80 % ozemlja ali vec. V obmocjih Nature 2000 živi približno 6 % prebi-valcev Slovenije, ali okrog 128.000 ljudi Obmocja Natura 2000 v 70 % pokriva gozd, nekaj vec kot 20 % pa kmetijske površine. Naravovar-stveni ukrepi v Natura 2000 gozdnih obmocjih so bili v vecji meri izvedeni v državnih gozdovih, med-tem ko so omenjene ukrepe v zasebne gozdove uvajali sprva s pomocjo projektnih sredstev. Od leta 2017 pa se so za ukrepe v zasebnih gozdovih namenja namenjena sredstva v okviru Gozdnega sklada. V LIFE integriranem projektu za okrepljeno uprav-ljanje Nature 2000 v Sloveniji projektni partnerji skupaj s strokovnjaki sodelujejo pri pripravi nove-ga Programa upravljanja obmocij Nature 2000 2021–2027 v Sloveniji (PUN 2021–2027). Prvo fa-zo priprave vodi Zavod za varstvo narave. V teku so obsežne delavnice za dolocanje naravovarstve-nih ciljev in strokovnih predlogov ukrepov novega PUN 2021–2027. Evropska komisija objavila razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov Evropska komisija je v zacetku aprila letos objavila razpis za zbi-ranje predlogov pro-jektov za sofinancira-nje iz programa LIFE za leto 2020. Za finan-ciranje projektov s podrocij ohranjanja narave, varstva okolja in ucin-kovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na vo-ljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj Narava in biotska raznovrstnost Narava v Sloveniji je izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot razlicnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. Imamo najvišji delež ob-mocij Natura 2000 v Evropski uniji, 60 odstotkov našega ozemlja pokriva gozd. V Sloveni-ji šcitimo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost živih orga-nizmov ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, in to ne le za nas, ki tu živimo danes, temvec tudi za naše potomce. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Biotska pestrost, biotska raznovrst-nost, kaj je to? Biotska raznovrstnost je pestrost živih organizmov in njihovih bivališc. Ob tem najprej pomislimo na število rastlinskih in živalskih vrst v deželi ali po-krajini, a poleg tega pojem biotske raznovrstnosti zajema tudi raznovrstnost bivališc ali habitatov rastlin in živali. Biotska raznovrstnost vkljucuje tu-di gensko raznovrstnost, to je raznolikost med po-sameznimi osebki neke vrste. Kot se ljudje med seboj razlikujemo po višini, stasu, barvi in kodra-vosti las, fizicnih sposobnostih, prostocasnih de-javnostih, zanimanjih in še marsicem, tako se tudi živali iste vrste zmeraj nekoliko razlikujejo med seboj. Zakaj je pomembna raznolikost med pripadniki iste vrste? Zato, ker so v spreminjajocih se razmerah v naravi ob razlicnih casih potrebne razlicne prilagoditve. Vzemimo za primer semena: v naravi le redko vzkalijo vsa hkrati. Nekatera vzkalijo hitro; takšna rastlina se lahko hitro razrase, zgodaj zacveti, pro-izvede veliko število semen in bo ob ugodnem vre-menu zapustila veliko število potomcev. Toda ob spomladanski zmrzali bo takšna mlada rastlinica odmrla. Preživela pa bo njena vrstnica, ki je poca-snejša, morda manj bujne rasti in je vzkalila pozno - ko je zmrzal že minila. Ce bi vsa semena neke vrste vzkalila zgodaj, bi ob zmrzali vse mlade rastli-nice propadle. In ce bi vse rastline kalile, rasle, cvetele in plodile pocasi in pozno, bi jim morda v letu, ko zima nastopi neobicajno zgodaj, zmanjka-lo casa, da bi proizvedle svoje potomce - semena, in vrsta ne bi preživela. Narava spodbuja enkrat ene, drugic druge lastno-sti. Raznolike lastnosti med posamezniki iste vrste omogocajo, da del osebkov kljub spreminjajocim se razmeram v okolju preživi. Biotska pestrost je torej še posebej pomembna v casu klimatskih sprememb! Nujno potreben del ekosistema so tudi vrste, ki niso užitne, uporabne ali kako druga-ce koristne za cloveka; v naravnem ekosistemu imajo svoje mesto v prehranski verigi. V predindu-strijski dobi je bil vpliv cloveka na naravo razmero-ma majhen. Pridobitve civilizacije pa so prinesle porast cloveštva in pospešeno rabo naravnih vi-rov, kar je sprožilo spreminjanje in krcenje narav-nih življenjskih prostorov. Zaradi gradenj, širjenja naselij in njiv, kopov mineralnih surovin ali golo-secnje gozdov naravni habitati popolnoma izgine-jo. Druge clovekove aktivnosti, na primer secnja, košnja, paša, plovba, rekreacija, pa te habitate spreminjajo. Biotska raznovrstnost v Slovenijji Slovenija je ena izmed vrocih tock biotske razno-vrstnosti v Evropi. Naše ozemlje leži na sticišcu alpske, panonske, dinarske in sredozemske bioge-ografske regije. Zaznamujejo ga razgiban relief, raznolika kamninska podlaga ter pestre talne in klimatske razmere. Posledica tako raznolikih de-javnikov je velika pestrost ekosistemov ter rastlin-skih in živalskih vrst. Znanstveniki so v Sloveniji doslej zabeležili približno 24.000 vrst živih bitij. Med temi je kakšnih 3.200 vrst višjih rastlin, 1.200 vrst alg, 3.000 vrst gliv in 15.000 vrst živali. Vec kot cetrtina živalskih vrst je endemicnih. Slovenija je po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja absolutna prvakinja v Evropi. Po nekaterih kazalcih biotske pestrosti sodi med najbogatejše celo na svetu. V evropskem merilu pomembni ekosistemi so predvsem širni gozdovi, ki pokrivajo vec kot po-lovico dežele. Naša dežela je domovina krasa, ki se postavlja z najbogatejšim jamskim živalstvom na svetu. Slovenija pokriva skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je hkrati bivališce vec kot 2 odstotkov znanih kopenskih živalskih vrst. Ne gle-de na takšno vrstno bogastvo so tudi v naši državi opazni trendi zmanjševanja biotske pestrosti. Veli-kega krcenja so bila deležna mokrišca, ki so bila v preteklih desetletjih izsušena za potrebe kmetij-stva. Tista, ki so ostala, so v zadnjem casu pod hu-dim pritiskom urbanizacije. Škodo je utrpela tudi tradicionalna kmetijska krajina, ki je zaradi potre-be po cim cenejši, monokulturni pridelavi hrane z uporabo agrokemicnih sredstev vse bolj biotsko osiromašena. Vsak prebivalec Slovenije ima teore-ticno na voljo en hektar slovenskega ozemlja, a izkorišca ekosistemske usluge kar štirih in pol hek-tarjev kopnega. Vec. Vir: Publikacija Zavod RS za varstvo narave Podnebne spremembe in degradacija okolja živ-ljenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa pre-magala ta izziv, potrebuje novo strategijo za rast za preoblikovanje Unije v sodobno gospodarstvo, ki bo ucinkovito izkorišcalo vire in bo konkurenc-no, . v katerem do leta 2050 ne bo vec neto emisij toplogrednih plinov, . katerega gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov in . v katerem nihce ne bo prezrt. Evropski zeleni dogovor je naš casovni nacrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU. Ta cilj bomo dosegli, tako da bomo podnebne in okolj-ske izzive spremenili v priložnosti na vseh podro-cjih politike in omogocili prehod, ki bo pravicen in vkljucujoc za vse. EU bo zagotovila financno pod-poro in tehnicno pomoc ljudem, podjetjem in re-gijam, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel. V okviru mehanizma za pravicni prehod se bo v obdobju 2021–2027 v najbolj pri-zadetih regijah mobiliziralo najmanj 100 milijard evrov. Zakaj moramo zašcititi biotsko raz-novrstnost? Biotska raznovrstnost je bistvena za življenje. Od nje sta odvisna naš planet in gospodarstvo. Samo zdrava narava dobro obrodi in nas varuje. Biotska raznovrstnost in ekosistemi nam zagotav-ljajo hrano, zdravje in zdravila, surovine ter omo-gocajo rekreacijo in dobro pocutje. Cistijo tudi zrak in vodo, ohranjajo podnebno ravnovesje, pre-tvarjajo odpadke v vire, zagotavljajo pogoje za opraševanje, gnojijo poljšcine ter še mnogo vec. Povezanost gospodarstva in narave: polovica sve-tovnega BDP (40 bilijonov evrov) je odvisna od na-rave. Zaradi netrajnostnih oblik clovekovih dejav-nosti je izguba narave hitrejša kot kdajkoli prej. Svetovna populacija rastlinskih in živalskih vrst se je v zadnjih 40 letih zmanjšala za 60 %. Enemu milijonu vrst grozi izumrtje. Izguba biotske raznovrstnosti in podnebna kriza sta med seboj povezani in stanje obeh se vzajem-no poslabšuje. Ukrepi za obnovo gozdov, zemljišc in mokrišc ter vzpostavitev zelenih površin v mestih so kljucni za ublažitev posledic podnebnih spre-memb do leta 2030. Cilji nove strategije EU za biotsko raznovrstnost Vzpostavitev zašcitenih obmocij za najmanj: . 30 % površin v Evropi, . 30 % morskih površin v Evropi, . Uvesti je treba strožjo zašcito preostalih pri-marnih in starih gozdov v EU ter nov pravni okvir za obnovo narave, vkljucno z zavezujo-cimi cilji do leta 2021. Za obnovo degradiranih ekosistemov na kopnem in morju v Evropi moramo: . povecati obseg ekološkega kmetovanja in znacilnosti biotske raznovrstnosti na kmetij-skih zemljišcih, . zaustaviti in obrniti trend zmanjšanja števi-la opraševalcev, . zmanjšati uporabo in tveganja pesticidov za 50 % do leta 2030, . povrniti najmanj 25 tisoc km rek EU v stanje pred njihovo regulacijo, . posaditi 3 milijarde dreves do leta 2030. Sprostitev 20 milijard evrov na leto za obnovo biot-ske raznovrstnosti prek razlicnih virov, vkljucno s skladi EU ter nacionalnim in zasebnim financira-njem. Vidiki naravnega kapitala in biotske razno-vrstnosti bodo vkljuceni v poslovne prakse. EU mora prevzeti vodilno vlogo v svetu pri reševa-nju svetovne krize upada biotske raznovrstnosti. To stališce bo zagovarjala tudi na Konferenci po-godbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti okto-bra 2021. Informativni pregled: Vrnitev v naša živ-ljenja. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (Predstavitev je bila 20. maja 2020) Gospodarski vpliv biotske raznovrstnosti Polovica svetovnega BDP (okoli 40 bilijonov evrov) je odvisna od narave. Tri najvecje gospodarske panoge: . Gradbeništvo, . Kmetijstvo. . Živila in pijaca. Te panoge so zelo odvisne od narave in skupaj ustvarijo vec kot 7 bilijonov evrov. Koristi ohranjanja biotske raznovrstnosti za gospo-darstvo: . z ohranjanjem morskih virov bi se letni dobi-cek sektorja morske hrane povecal za vec kot 49 milijard evrov, . z zašcito priobalnih mokrišc bi se zmanjšala škoda zaradi poplav, zato bi zavarovalniški sek-tor prihranil približno 50 milijard evrov letno. Ekonomsko-socialni stroški, ce ne ukrepamo . Ekonomsko-socialni stroški neukrepanja v EU v zvezi z okoljskimi in podnebnimi vprašanji bi bili ogromni, saj bi to privedlo do pogostih skrajnih vremenskih dogodkov in naravnih ne-srec, prav tako pa bi se BDP Unije zmanjšal za do 2 %, v nekaterih delih EU pa celo vec. . Izguba biotske raznovrstnosti bo zmanjšala donos pridelkov in ulov rib, povecala gospo-darske izgube zaradi poplav in drugih nesrec ter omejila potencial virov za nova zdravila. . Vec kot 75 % kmetijskih kultur v svetu, name-njenih prehrani, je odvisnih od živalskega opra-ševanja. . Po napovedih naj bi se svetovni donos riža, koruze in pšenice v povprecju zmanjšal od 3 % do 10 % za vsako dodatno stopinjo nad prete-klimi ravnmi. Ustvarjanje delovnih mest Obnova narave pomeni neposredna in posredna delovna mesta, ki prispevajo k oživitvi lokalnih skupnosti. Ocenjuje se, da omrežje Natura 2000 podpira 104 tisoc neposrednih delovnih mest v dejavnostih upravljanja in ohranjanja zašcitenih obmocij ter 174 tisoc delovnih mest v EU (posrednih in ne-posrednih zaposlitev), pri cemer letne naložbe za upravljanje in obnovo omrežja znašajo 6 milijard evrov. V prihodnje se pricakuje, da bi potrebe po biotski raznovrstnosti lahko ustvarile do 500 tisoc delovnih mest. Z omrežjem Natura 2000 je neposredno ali posre-dno povezanih 1,3 milijona od 9,6 milijonov delov-nih mest v kmetijstvu EU. Turisticni sektor v Evropi zaposluje 12 milijonov ljudi. Od teh je 3,1 milijona povezanih z zašcitenimi obmocji, kot je Natura 2000. Od 25 % deleža proracuna EU, namenjene-ga podnebnim ukrepom, bo znaten del vložen v biotsko raznovrstnost in rešitve, ki upoštevajo na-ravo. Javno posvetovanje o Evropskem zelenem dogovoru Evropska komisija je do 17. junija odprla javno po-svetovanje o Evropskem podnebnem paktu. Na osnovi pridobljenih mnenj o vidikih zakonodaje in politik EU, bo Evropska komisija dokoncno obliko-vala svoje predloge. Zeleni dogovor je nova strategija EU za boj proti podnebnim spremembam, ki naj bi evropsko gospodarstvo naredila trajnostno, cistejše, varnej-še in bolj zdravo. Da bi to dosegli, je kljucnega pomena vkljuciti jav-nost kot celoto – vzbuditi novo kulturo ozavešca-nja in sprožiti oprijemljive skupne ukrepe. Podnebni pakt, ki bo predstavljen v tretjem cetrt-letju leta 2020, bo spodbuda za to široko družbe-no mobilizacijo – ki bo združevala ljudi, industrijo, civilno družbo in javne organe na vseh ravneh. EU v njegovo pripravo vkljucuje javnost in vsak državljan lahko svo-je mnenje poda na https://europa.eu/!tk48mN. Želite prebrati še vec... Bee on a sunflower Kampanja: Evropski pakt za trajnostno industrijo Pakt za trajnostno industrijo je eden od glavnih ciljev CSR Europe. Gre za orodje za ustvarjanje vsee-vropskega gibanja, ki bo potekalo na lokalni in mednarodni ravni, za okrepitev vodenja in prizadevanja za trajnostno Evropo 2030. S paktom podjetja in panožne zveze izražajo aktivno in stalno ZAVEZANOST SODELOVANJU na vseh ravneh, od lokalne do globalne, z namenom: - Skrbeti za zdravje ljudi, družin, delovna mesta, okolje in podnebje; - Povecati odpornost podjetij in podpirati nove oblike vodenja, podjetništva in trajnostnih financ, ki ustvarjajo vrednost za družbo; - Zašcititi in ustvarjati delovna mesta ter inovacije gospodarskih dejavnosti v okviru socialno vkljucujo-ce in pravicne tranzicije. Vec informacij o paktu in kako se mu lahko pridružite, najdete TUKAJ. CSR Europe je sredi maja 2020 zacela kampanjo za Evropski pakt za trajnostno industrijo. Kako se pridružite kampanji? Z uporabo our Social Media Toolkit za LinkedIn in Twitter. Kako dolgo bo potekala kampanja? Do konca leta 2020. Vprašanja in odgovori o Evropskem paktu za trajnostno industrijo. Ohranjanje statusa quo ni vec mogoce. V preteklih tednih je na tisoce podjetnic in poslovnežev iz vseh sektorjev kršilo stare navade in prevzelo prenovljen podjetniški duh, ki ga poganja želja po sodelovanju, skrbi za ljudi in ustvarjanju vrednosti za družbo . Ko pocasi ustvarjamo svojo pot iz zdravstvene krize, ki jo je povzrocil koronavirus (COVID-19) moramo to miselnost negovati in gojiti , ne da bi se ustavili pri nevzdržnih poslovnih modelih. Z besedami Fransa Timmermansa, izvršnega podpredsednika komisije von der Leyenove, vemo, cesa ne želimo vec: »Pocasnega, linearnega in mocno ogljicnega gospodarstva, ki se sicer bori za povecanje stopnje zaposlenosti in kakovosti življenja, hkrati pa izcrpava naravne vire, proizvaja nevarne odpadke in strupene onesnaževalce, ogroža prebivalstvo in industrijo, da podnebnih sprememb niti ne omenimo. " Kot odgovor na COVID-19 je kar 380 Izvršnih direktorjev v preteklih mesecih potrdilo poziv k ukrepanju za novo pogodbo za Evropo; zdaj pozivajo poslovne vodje, njihove industrijske fede-racije in oblikovalce politik EU, naj združijo moci v evropskem paktu za trajnostno industrijo . Ambicija Pakta je jasna: doseci standardizacijo od spodaj navzgor. Do leta 2024, upajo, bodo vse evropske industrijske federacije uvedle zrelo strategijo trajnostne industrije. Z drugimi besedami, z Evropskim paktom za trajnostno industrijo imajo družbe edinstveno pri-ložnost : zgraditi novo, boljšo Evropo, ki ima v svojem jedru trajnost, podnebne ukrepe in vklju-cenost. Naslednji korak? Zainteresirana podjetja in panožne zveze so povabljene, da izrazijo zanimanje za pristop k Paktu. Pakt bo odprt na vrhu evropskih ciljev SDG med 26. in 30. oktobrom 2020, ko se bo zbrala množica lokalnih, evropskih in svetovnih akterjev sprememb in nadaljevala z akcijsko usmerje-nimi sodelovanji. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. dr. Aleksandra Pivec je prevzela castno pokrovi-teljstvo nad projektom ZVOCNA KNJIGA – Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. Ob predstavitvi zvocne knjige, 22. maja 2020, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor predstavilo jav-nosti ob Mednarodnem dnevu biotske raznoliko-sti, je izrazila podporo trajnostnih projektom, ki jih uresnicuje mariborsko društvo. Clanice in clani društva so skozi zgodovino uspeli zasaditi urbane, zelene dele mesta, ki še danes razveseljujejo spre-hajalce oziroma obiskovalce. Med njimi izstopajo Kamniški drevored (leta 1895), Tomšicev drevored (od leta 1886 do 1905), drevored na Vrbanskem platoju, t. i. Kamniški dre-vored, drevesna zasaditev Kalvarije in pa seveda mariborski Mestni park, ki zaradi svoje biotske raz-novrstnosti izstopa v evropskem merilu in je obli-kovana naravna vrednota. Oblikovana naravna vrednota je del narave, ki so jo ljudje izoblikovali skozi cas z namenom izobraževati, vzgajati, uživati in doživljati lepote narave. Danes se oblikovana narava najpogosteje pojavlja v obliki drevoredov, parkovnih zasaditev, skupine dreves, botanicnih vrtov, alpinetumov in arboretumov. Skoraj vse navedeno najdemo tudi v Mariboru in okolici. V trajnostni publikaciji, ki so jo uredili trije clani Hortikulturnega društva Maribor, in sicer: Lea Zinauer, Karin Bejo in Borut Ambrožic, je na 51. straneh zbran foto in pisni material, ki širši javno-sti predstavlja zelene zaklade mesta Maribor. Knji-ga je v lanskem letu prejela tudi zahvalo v katego-riji socialnih inovacij v okviru natecaja Štajerske gospodarske zbornice za najboljše inovacije v Po-dravju. Z namenom omogocati dostopnost informacij in s tem tudi vkljuciti v vse sfere življenja ranljive sku-pine je bila na pobudo Boruta Ambrožica, predse-dnika Hortikulturnega društva Maribor in clana Sveta invalidov MOM, publikacija pretvorjena v zvokovno obliko. Trajnostni projekt ZVOCNA KNJI-GA - Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora je nastal na pobudo Boruta Ambrožica, predsednika Hortikulturnega društva Maribor in clana Sveta invalidov MO Maribor. V sodelovanju z Radiem Maribor, Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne iz Ljubljane, Medobcinskim druš-tvom slepih in slabovidnih Maribor, ki združuje clanstvo iz 34 obcin v Podravju in na Koroškem ter dramskim igralcem Bojanom Maroševicem je na-stala posebna zvocna knjiga. Posebna zahvala gre v tem trajnostnem projektu tudi aktivni clanici Medobcinskega društva slepih in slabovidnih Ma-ribor, gospe Darinki Lozinšek, ki je uspešno koordi-nirala komunikacijo med nosilcem projekta Horti-kulturnim društvom Maribor in Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne iz Ljubljane. Omenjena zvocna knjiga je v mp3 obliki na voljo uporabnikom storitev Knjižnice slepih in slabovi-dnih Minke Skaberne v Ljubljani. V tej edinstveni slovenski knjižnici je v digitalnem zapisu na voljo 5.644 del slovenskih in tujih avtorjev. Omenjena zvocna knjiga je prva in trenutno edina med njimi iz podrocja naravoslovja, natancneje botanike. IRDO tema: družbena odgovornost, narava in trajnostni razvoj Zeleni Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora Zvocna knjiga je v mp3 obliki na voljo uporabnikom storitev Knjižnice slepih in slabovi-dnih Minke Skaberne v Ljubljani. V tej edinstveni slovenski knjižnici je v digitalnem zapisu na voljo 5.644 del slovenskih in tujih avtorjev. Omenjena zvocna knjiga je prva in trenut-no edina med njimi iz podrocja naravoslovja, natancneje botanike. Avtor: Borut Ambrožic Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. IRDO razmišljanje Individualizem, družbena odgovornost, družbene dejavnosti, soodvisnost Ali bi šteli zdravstveno, starostno in invalidsko zavarovanje ter druge oblike solidarnosti med ljudmi za oblike prakticiranja družbene odgovornosti? Avtor: Matjaž Mulej, st., Maribor Prvi premislek: v slovenski sedanji praksi so zava-rovanja urejena pravno, torej jih ne bi mogli šteti v družbeno odgovornost (formalno), ki je po defi-niciji iz ISO 26000 nadgradnja pravno urejenih pravic in dolžnosti ljudi kot posameznikov kot red-nih placnikov in obcasnih uporabnikov, kadar take storitve kdo potrebuje, organizacij kot zaposloval-cev in drugega dela placnikov, zainteresiranih za zdrave sodelavce in obcane, in pooblašcenih dru-žbenih organov, kot so država, zavod za socialno zavarovanje, kot skrbnikov, da se zbrana sredstva porabijo kar se da pametno. Velika odgovornost, a bolj službena kot družbena? Vseh sedem nacel družbene odgovornosti se najbrž prakticira: 1. uradna odgovornost, 2. preglednost, 3. eticnost, 4. spoštovanje interesov deležnikov, 5. spoštova-nje vladavine prava, 6. spoštovanje mednarodnih norm in 7. spoštovanje clovekovih pravic. Zajema-jo jih kodeksi. »Veliko je družbene odgovornosti, a je usmerjena v dobrodelnost, manj v druge vsebine iz ISO 26000« Drugi premislek: tudi v slovenski praksi obstajajo zdravstvene in podobne storitve, ki niso vkljucene v program socialnega zavarovanja. Nedavno so ljudje pokazali izjemno veliko solidarnost, da je neki otrok lahko šel na izjemno drag zdravniški poseg v tujino. To ni edini primer, le za izjemno visok znesek je šlo, temu primeren je bil tudi odziv medijev. Primer je zgleden. Kaže, da vsaj v takih primerih velik del prebivalcev Slovenije ni indivi-dualisticno ozek, omejen, sebicen. Veliko je dru-žbene odgovornosti, a je usmerjena v dobrodel-nost, manj v druge vsebine iz ISO 26000 (1. Uprav-ljanje organizacij, 2. Cloveške pravice, 3. Delovna razmerja, 4. Naravno okolje, 5. Poslovne prakse, 6. Odjemalci, 7. Vkljucevanje v širšo družbo in njen razvoj). Tretji premislek: tudi v slovenski praksi obstaja brezplacna zdravniška ambulanta. Vseh sedem nacel in vsebin se prakticira preko okvirov službe-ne dolžnosti, je praksa družbene odgovornosti, kolikor lahko presodim od dalec iz javnih obcil. Presega socialno zavarovanje. Cetrti premislek: socialnega zavarovanja nimajo niti od nekdaj niti vsi. V ZDA ga nimajo kot splo-šnega niti zdaj. Predsednik Obama je vkljuceni del prebivalstva z zakonom razširil, njegov naslednik Trump ga je zopet zožil. Znižal je tudi skrb za na-ravno okolje. Daje prednost individualizmu v korist najbolj bogatih (preko njihovih dejanskih potreb) pred družbeno odgovornostjo, cetudi omejeno na dobrodelnost, da o drugih vsebinah niti ne govori-mo. V Evropi je drugace. Starostno zavarovanje je v poznem 19. stoletju najprej uvedlo nemško pod-jetje Siemens, nato Bismarckova vlada pod cesar-jem Vilhelmom (ki je bil cesar Prusov, potem Nemcev po njihovi združitvi), a za tako visoko sta-rost, da bi danes delali do 102. leta. Mimogrede: Nemcija je kot ena država stara slabih 150 let, nic vec. Nastala je tako, da so kneževine postale po-krajine in so prenesle del pooblastil na zvezno ra-ven. »Kdor se pocuti nepomemben, si jemlje pravico do neodgovornosti, saj ga ne upoštevajo.« Peti premislek: integriteta je pojem, ki izraža celo-vitost in poštenost. Posredno pove, da ni pošten, kdor ni celovit, ampak enostranski. Ker je clovek po naravi in poklicu neogibno enostranski, vodi do nujne integritete sposobnost in volja sprejeti dej-stvo, da smo zato soodvisni. Z razlikami se pac med seboj dopolnjujemo, a med prakticno soodvi-sne sprejemamo raje (družbeno) odgovorne. Šesti premislek: Yuval Noah Harari (2019) pove med drugim v knjigi '21 nasvetov za 21. stoletje' tudi to: »Boj proti nepomembnosti je veliko težji od boja proti izkorišcanju«. Kdor se pocuti nepo-memben, si jemlje pravico do neodgovornosti, saj ga ne upoštevajo. Ni torej cudno, da samo petina zaposlenih dela zagnano, z notranjo motivacijo, ki jo zunanja motivacija – upoštevanje v obliki poslu-šanja in nagrajevanja ter spoštovanja strokovnosti in tako naprej – dopolnjuje in aktivira. Ocitno jim ne dajejo obcutka soodvisnosti. Sedmi premislek: Aisley Harris v clanku 'Dobrodelni kapitalizem' (v Globalu, Februar 2020) citira Ananda Giridharadasa mnenje, da cloveko-ljubje milijarderjev ne more rešiti družbe. Se stri-njam, saj zajema samo dobrodelnost, vse ostale pojavne oblike družbene odgovornosti pa dosti manj ali nic. Je dragocena, a ne zadošca, da clo-veštvo nadomesti neoliberalno zlorabo ljudi in na-rave z družbeno odgovorno družbo. Brez slednje ne vidimo poti iz sedanje globalne družbeno-ekonomske krize, si je povedalo cloveštvo po svo-jih globalnih skupnih organih - OZN in ISO. Osmi premislek: pooblastila kot izraz soodvisnosti. Vsaka organizacija (po slovensko: združba) nasta-ne tako, da se ljudje združijo, ker dela svojih po-treb, interesov in želja ne morejo zadovoljevati kot posamezniki, od družine vse do globalnih skupnih organov – OZN in ISO in podobnih. Na njih iz enakih razlogov prenesejo del svojih pravic in dolžnosti, pooblastijo organe združbe, da za njih skrbijo. To morajo organi poceti z družbeno odgo-vornostjo, 'preseljeno' v pravno in politicno odgo-vornost. Deveti premislek: solidarnost ali soodvisnost – kaj je ljudem bližje in bolj stvarno, bližje celovitosti in odgovornosti do družbe, torej do ljudi in narave? Pravzaprav ni smiselno reci, da vplacujemo v skla-de socialnega zavarovanja, se združujemo v druži-ne, krajevne skupnosti, obcine, pokrajine, države, združene države (kot so ZDA, Indija, Argentina, Brazilija, Mehika, Avstralija, Rusija, Nemcija, Italija, Španija, afriške države in tako dalje), ko in ker do-jamemo, da smo soodvisni, ne zgolj solidarni, ker smo dobrodušni. Deseti premislek: soodvisnost in individualizem se prepletata. V Titovi Jugoslaviji smo iz Slovenije in Hrvatske kar veliko dajali v zvezni sklad, da bi se z naložbami pospeševal razvoj južnih republik. Tisti, ki so razmišljali bolj individualisticno, morda celo egoisticno, so videli v tem skladu manjšanje mož-nosti za naložbe in razvoj Slovenije in Hrvatske. Ce ne prej, so ob razpadu Jugoslavije morali uvideti, da so jim južne republike zagotavljale prodajo in s tem obstoj, delovna mesta in razvoj. Šele tedaj, ko so vzpostavili soodvisnost – imenovano poslovno in/ali politicno partnerstvo – v drugih predelih sveta, jim je zopet šlo bolje. Individualizem je torej naravna lastnost ljudi, a postane škodljiv, kadar ga ne dopolnjuje družbena odgovornost, saj se omejuje na osebno odgovor-nost, pozablja na soodvisnost, zato na celovitost. Tako povzroca spreglede, zato težave, namesto da probleme rešuje. »Zaradi svojega individualizma (npr. kot države clanice EU) ne morejo zadovolje-vati svojih potreb, ker so premalo dru-žbeno odgovorne.« V družbenih dejavnostih torej prepoznavamo, da je družbena odgovornost tako pomembna, da jo pravno podpiramo. Podobno smo jo pravno pod-prli v letošnjem trudu, da bi premagali pandemijo. V obliki socialnega zavarovanja, javnega šolstva, javnega in prostovoljnega športnega in kulturnega delovanja poskušamo obvladovati druge, tako re-koc nenehne pandemije, ki po znanih podatkih povzrocajo še vec težav in smrti kot novi korona virus. Sedanja težava, da Evropska unija in Organizacija združenih narodov – po oceni ljudi, ki od teh orga-nov pricakujejo zadovoljevanje svojih potreb – ne zmoreta napraviti dovolj za njih, ima svoje koreni-ne v tem, da so premalo dojeli svojo soodvisnost in so prenesli na njiju premalo pooblastil. Zaradi svojega individualizma (npr. kot države clanice) ne morejo zadovoljevati svojih potreb, ker so prema-lo družbeno odgovorne. Primer: Maršalov plan, s katerim so ZDA po drugi svetovni vojni pomagale obnoviti razrušeno Evro-po, je v prvi fazi pomenil darovanje tistega, kar so ZDA imele odvec, in zaposlitev mnogih na obeh straneh Atlantika. V drugi fazi so si ZDA že toliko podredile evropske države, da so sklade tega pla-na morale porabiti v ZDA. Soodvisnost, ne (vec) solidarnost, morda celo pretiran individualizem (kajti podoben plan omenjajo organi EU kot pot iz krize 2020 in nesmiselno govorijo o solidarnosti, saj gre v resnici za soodvisnost med državami cla-nicami EU). Rezultat iskanja slik za matjaž mulej irdo Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej »Individualizem je torej naravna lastnost ljudi, a postane škodljiv, kadar ga ne dopolnjuje družbena odgovornost.« Butterfly Perched on Flower Foto: Pixabay, https://www.pexels.com/ Primer dobre prakse Slovenijo je zajel Virus idej Zapis o nastajanju unikatne knjige VIRUS IDEJ, ki ima 100 soavtorjev - med pobudniki njenega nastanka sta pisateljica in motivatorka Petra Škarja in Jelka Verk iz More than Beauty - ja. Pripravila: Jana Petkovšek Štakul Karanteno mnogi doživljajo kot spremembo, ki spravlja v stres, negotovost, celo depresijo in strah. So pa kljub temu, da so morali ostati doma ali pa so celo izgubili službo, številni taki, ki so si vzeli cas zase, za svoje talente in so ostali pozitivni in še bolj ustvarjalni. »Kriza iz cloveka potisne na plano njegovo pravo osebnost, še bolj poudari talente in potencialne. In v casu karantene so nekateri posamezniki še bolj ustvarjalno pisali, risali, ustvarjali zgodbe, pesmi, beležili anekdote. Da ves ta ustvarjalni po-tencial ne bi ostal nekje pozabljen, smo ljudi po-zvali, naj nam pošljejo svoje prispevke in sedaj jih bomo tudi objavili,« je napovedala Petra Škarja iz Založbe 5ka. Pobudo za nastanek knjige z razmišljanji ljudi, ki dajo upanje, nam dajo nove ideje, pobožajo srce in nahranijo dušo, je dal Darko Begic na Faceboo-ku, zasledila in tudi takoj posvojila pa jo je Jelka Verk iz More than Beauty, ki tako kot založba 5ka deluje v Katapultu. In Jelka Verk ter Petra Škarja sta tako v casu, ki ga je med drugim zaznamovala tudi akcija Maske za vse, ki je mobilizirala množico entuziasticnih prostovoljcev, odlocno stopili v ak-cijo. Knjigo so naslovili Virus idej, v njej bo okoli 100 razlicnih prispevkov ustvarjalnih posameznikov. Vse prispevke, ki so jih dobili na elektronski naslov Založbe 5ka, bodo objavili na spletni strani in Fa-cebook profilu založbe. Knjiga bo izšla konec maja v predvideni nakladi 1000 izvodov, napovedujeta Jelka Verk in Petra Škarja. »Knjiga bo lahko navdih in opora vsakomur, ki ver-jame v moc pozitivne misli in dobrih dejanj. Virus idej je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost našega ustroja. Hkrati je knjiga dokaz, da smo Slo-venci izjemno ustvarjalni in da radi pišemo, tudi knjige. Zato želimo z Virusom idej dati spodbudo vsem, da cas krize in problemov skušajo preseci s pozitivnim nabojem, da pogledajo vase in na ži-vljenje z nasmehom in pozitivno naravnanostjo. Predvsem pa je Virus idej darilo ustvarjalnim lju-dem, ki so svoje delo delili z nami,« pojasnjujeta podjetnici. Da je med Slovenci res veliko pisanja željnih ljudi, dokazujejo številni odzivi na razpis. Izbrali smo jih nekaj: »Hvala za navdih in priložnost za ustvarja-nje.«, Iskrene cestitke za spodbudo naši ustvarjal-nosti in za možnost, da se s prispevki in domisli-cami pojavimo celo kot soustvarjalci knjige.«, »Cudovito misijo ste si zadali in verjamem, da bo-do kreativne ideje nas inovativnih sLOVEncev kar letele na kup. Skupaj bomo dokazali, da se znamo v težkih casih še mocneje povezati in si dati upa-nje za lepšo pozitivno prihodnost.« Ustvarjali so tudi otroci razlicnih starosti – od 10 do 15 let, in njihovi starši so s ponosom pošiljali razlicne prispevke v besedi in risbi. Tako bodo v Virusu idej zbrane zgodbe, razmišljanja, pesmi, pravljice, haikuji, akrostihi, ilustracije… »Najvec razmišljanja je o tem, kako se svet ustavi in kaj dobrega je v tem. Ljudje so pisali o stiku z naravo, pomenu odnosov, o sposobnosti iskanja pozitivnih plati krize…« je naštela Petra Škarja. Vsi avtorji izbranih prispevkov bodo deležni pro-mocije, saj bodo objavljeni ali v knjigi ali na spletu. »Knjiga VIRUS IDEJ je dokaz, da smo Slovenci na-rod kreativnih, idej polnih in povezovanja željnih posameznikov, V Sloveniji imamo veliko skritih biserov pisnega izražanja. Kakšna škoda bi bila, da bi zapisi teh biserov ostali nekje v ozadju domacih predalov,« poudarjajo snovalci Virusa idej Darko Begic, Jelka Verk in Petra Škarja. Predaja izkušenj-Kako biti uspešen pred in po Covid-19 Ucinkovito interno komuniciranje v izjemnih razmerah DOBA je bila ustanovljena na današnji dan pred 30 leti kot prva zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Pot smo zaceli v Mariboru z jezikovnim izobraževanjem za otroke, nadaljevali s programi za brezposelne, srednješolskimi programi, Višjo strokovno šolo in leta 2004 ustanovili DOBA Fakulteto. Danes DOBA deluje na štirih trgih, zaposluje 36 mo-tiviranih sodelavcev in vec kot 230 zunanjih sodelavcev. Iskreno cestitamo! Objavljamo clanek viš. pred. Pedja Ašanin Gole. Ljudje uporabljamo socialno interakcijo, da bi razumeli stvari, ki jih doživljamo. Tako s komu-niciranjem dajemo pomen stvarem in svetu okoli sebe. Komuniciranje je kot temeljni izraz socialne interakcije nacin, kako vzpostavljamo in ohranjamo obstoj organizacije, ker se ljudje organiziramo s pomocjo komuniciranja in samo s pomocjo komuniciranja delujemo kolektivno. Tudi organizacije/podjetja sestavljajo procesi interakcije med njenimi clani, komuniciranje pa vzpostavlja, ohranja, razvija in žal tudi poko-plje organizacije. Organizacije namrec niso le staticni objekti, temvec fluidne komunikacijske dejavnosti, saj komuniciranje ni zgolj izražanje dejanskega stanja organizacije in prav tako ne 'temna škatla', v kateri poteka komuniciranje. So „družbeno dejstvo“, ki se aktivno in neneh-no konstituira skozi komunikacijske procese. Komuniciranje torej ohranja organizacije v ne-nehnem, neskoncnem procesu interakcij. Brez komuniciranja ni organizacij, ne morejo obsta-jati. Pomembnost komuniciranja z zaposlenimi ali internega komuniciranja se kaže tudi v pricujo-ci pandemiji. Posebna raziskava vodilnega sve-tovnega komunikacijskega podjetja Edelman o zaupanju v casu korona virusa je pokazala, da je komuniciranje delodajalcev najbolj verodo-stojen vir informacij o korona virusu ter da je »moj delodajalec« najbolj zaupanja vredna in-stitucija v tem casu. Toda ne samo zaposleni, tudi potrošniki si želijo, da podjetja najprej za-šcitijo svoje zaposlene in da storijo vse, kar je v njihovi moci, da zašcitijo zdravje in financno varnost svojih zaposlenih, potrošnikov in po-slovnih partnerjev, tudi ce to pomeni vecje fi-nancne izgube. Še zlasti v teh negotovih casih morajo biti orga-nizacije še naprej pogost in zanesljiv vir infor-macij za svoje zaposlene, potrošnike in poslov-ne partnerje. To pa še enkrat vec potrjuje vlogo in pomen proaktivnega, pravocasnega in verodostojnega komuniciranja z zaposlenimi in drugimi jav-nostmi ter postavljajo interne komunikatorje, njihova znanja, vešcine in sposobnosti v sredi-šce organizacij. Kljucne ugotovitve Edelmanove raziskave potr-jujejo vlogo, ki jo mora imeti podjetje kot vir za-nesljivih in pravocasnih informacij: . Najbolj verodostojen vir komuniciranja o korona virusu je interno komuniciranje delodajalcev. Triinsedemdeset odstotkov respondentov je namrec odgovorilo, da bodo verjeli informacijam delodajalca. . Najbolj zaupanja vredni govorci so znan-stveniki in zdravniki, vladni uradniki in no-vinarji so na dnu lestvice z manj kot 50-odstotnim zaupanjem, direktor 'mojega delodajalca' pa je na sredini lestvice. . Potreba po pogostosti informacij in soci-alne interakcije - sedem od 10 anketiran-cev vsaj enkrat na dan spremlja novice o korona virusu. . »Moj »delodajalec je bolje pripravljen na pandemijo kot moja država - v osmih od 10 anketiranih držav je 'moj delodajalec' viden kot bolje pripravljen na virus kot »moja država«. Ta ugotovitev potrjuje visoko zaupanje v „mojega delodajalca“, da se ucinkovito in odgovorno (62 odstot-kov) odziva na pandemijo. . Velika pricakovanja od delodajalcev, da ukrepajo za zašcito zaposlenih in lokalne skupnosti; prilagoditi delovanje, vkljucno z delom na daljavo, odpovedmi nebistve-nih dogodkov in prepovedmi poslovnih potovanj; omogociti, med drugim, placa-no bolniško odsotnost ali prepreciti, da bi ogroženi zaposleni prišli na delo. . Delodajalci morajo deliti informacije - za-posleni si namrec želijo jasnosti glede vsega, od tega, koliko kolegov je zbolelo z virusom, do tega, kako virus vpliva na sposobnost organizacije in navsezadnje, kaj lahko storimo za zaustavitev širjenja virusa. Informacije želijo dobiti prek e-pošte ali glasila, objav na spletnih straneh podjetja in telefonskih/video srecanj. Edelman na koncu predstavlja nekaj napotkov za komuniciranje z zaposlenimi v casu pandemi-je: . Uravnotežite dejstva z empatijo. Ceprav je pomembno komunicirati z dejstvi, jasno in jedrnato, pa to na ne gre na racun empati-je. Številni ljudje v izolaciji se spopadajo z zahtevnimi okolišcinami, na primer oprav-ljati svoje delo od doma in socasno skrbeti za svojo družino. Zato se prepricajte, da vaše komuniciranje upošteva dejanske skr-bi zaposlenih in da je njihovo duševno in fizicno pocutje vaša prioriteta. . Pokažite vodstvo. Vecina zaposlenih želi vedeti, da vodstvo organizacije ima kon-trolo nad odzivom na pandemijo. Zato je pomembno, da so vodilni v ospredju pri internem komuniciranju. . Sporocajte jasno. Zagotovite, da so vse teh-nicne ali znanstvene informacije jasno po-jasnjene, pri cemer se izogibajte žargonu in špekulacijam. Informacije o preventiv-nih in zašcitnih ukrepih ter osnovni nasveti naj bodo v skladu z navodili verodostojne-ga zdravstvenega vira. . Prilagodite se svoji javnosti. Tako kot vaše stranke imajo tudi vaši zaposleni razlicne prioritete, razlicne delovne vloge in razlic-ne nacine, da jih uresnicijo. Zato je po-membno segmentirati sodelavce v skupine in temu primerno prilagoditi komunicira-nje z njimi. Nekateri na primer rajši prebe-rejo informacije na intranetu podjetja, medtem ko se bodo drugi bolje odzvali na e-pošto. . Upoštevajte lokalne potrebe. Ce vaše pod-jetje deluje v vec državah, kljucnega po-mena je, da sicer 'govorite z enotnim gla-som', zlasti ko gre za organizacijske politi-ke in postopke, vendar je treba upoštevati tudi, da so razmere v posameznih lokaci-jah lahko drugacne. . Ne pozabite, da je komuniciranje dvo-smerni proces. Kljub temu da je zagotav-ljanje rednega pretoka informacij od vod-stva do zaposlenih kljucnega pomena, je enako pomembno, da zaposlenim omo-gocite, da zastavljajo vprašanja, ponujajo povratne informacije in izražajo skrbi. To lahko storite z rednimi telefonskimi pogo-vori med managerji in zaposlenimi, prek spletnih kanalov, kot so intranet vašega podjetja in interne platforme socialnih medijev ali prek e-pošte. Dobro je, da za-poslene spodbudite, da se pogosto pogo-varjajo tudi med seboj, kadar koli je to mogoce z videokonferencami, da bi spod-budili vec interakcij med seboj. . Pripravite se na nadaljnji razvoj okolišcin. Poleg prilagajanja sporocil razlicnim sku-pinam in lokacijam zaposlenih, pomemb-no je ostati na tekocem z razvojem pan-demije in temu ustrezno prilagajati nacrt internega komuniciranja. Tudi z zaposlenimi torej komunicirajte s custvi, socutjem in dejstvi. Na prvem mestu naj bodo empatija in clovecnost. Empatija in zaupanje sta namrec tesno povezani lastnosti cloveške povezanosti. Ko ljudje zacutijo, da je njihovo delovno mesto transakcijsko, nicelno in konku-rencno, izgubijo zaupanje v organizacijo. Ko pa se posamezniki pocutijo podprte in razumeva-ne, postanejo bolj sodelovalni, takrat živijo so-delovanje na delovnih mestih. Izkažite zaskr-bljenost zaradi ukrepov, ki ste jih sprejeli, da bi zašcitili svoje zaposlene. Ob vsem tem pa – daj-te zaposlenim upanje in perspektivo. Oglejte si posnetek webinarja >> o komunicira-nju na daljavo, na katerem vam bomo skozi razgovor, ki ga vodi viš. pred. Pedja Ašanin Go-le, prikazali primere najboljše prakse internega komuniciranja v pandemijskem casu v razlicnih slovenskih podjetjih. Pedja Ašanin Gole Viš. pred. Pedja Ašanin Gole Group of People Sitting Indoors Foto: https://www.pexels.com/ Fauxels Razmišljanje na Navdihni.me Ko objema tesnoba Amadeja Mlakar, sodelavka Navdihni me by Insights d.o.o., v clanku Ko objema tesnoba, opisuje svojo nekajletno spoprijemanje s tesnobo - in kako je koncno na koncu tunela. Opiše tudi nekaj tehnik umirjanja. Celoten prispevek najdete tukaj: https://navdihni.me/ko-objema-tesnoba/ Avtor: Amadeja Mlakar Pomlad, sonce sije, narava se je prebudila in se bohoti v paleti svežih barv, cvetov in zelenja. Ptic-ki veselo žvrgolijo, metuljcki in cebelice bogatijo idilo in zdi se, da smo se znašli v eni izmed risank, tako lepo je. Pomlad se ne ozira na cloveštvo, na bolezen, viruse, karanteno in vse stroge omejitve, ki jim moramo slediti, da preprecimo širjenje okužb in da kar v najvecji meri ostanemo zdravi mi in naši najdražji. Številni ukrepi, stiska in panika, ki jo spremljamo po medijih, nas ne pušcajo ravno-dušnih. Stiskajo nas skrbi in strah. Marsikdo sreca gospo Tesnobo, ki res ni izbircna pri svoji družbi. Vsak od nas je vsaj enkrat v življenju naletel na nekoga, ki ga je stiskala tesnoba. Morda se je vsak od nas vsaj enkrat tudi osebno srecal s tesnobo. Nekatere je tesnoba samo oplazila, druge je pobo-žala, nekatere nas je pa objela. Ja, z gospo Tesnobo sva že nekaj let stari znanki. Zacela sem vzorno in pridno Kot pridna dijakinja sem se vpisala na fakulteto, smer zgodovina in sociologija. Študij mi je bil v veselje, oboževala sem izzive, rada sem odkrivala nove tematike in ne prevec vihala nosu pri semi-narskih nalogah, za katere se je vcasih zdelo, da jim ni videti konca. Minil je prvi letnik, pa drugi, tretji. Vrstili so se izpiti, raziskovanje literature, dolge ure v knjižnicah, ubijanje oci za mikro citalci, ko sem iskala snov za seminarske naloge iz starih posnetkov casopisov. Potem pa še dolge ure be-denja v noc, da sem seminarsko napisala. Seveda vmes še pomoc doma pri hišnih opravilih, na vrtu, travniku in pri živalih. Odrašcala sem na vasi, v naravi. Šolske dni in delo doma je vcasih prekinil kak obisk bolnišnice zaradi moje bolezni in zdravstvenih težav s krvjo, ki so se pojavile. Ta ru-tina na prvi pogled ne izgleda tako slabo. Dokler ne pripomnim dejstva, da sem se vsak dan iz oko-lice Slovenske Bistrice vozila z avtobusom v Mari-bor in se zvecer zopet vracala domov. Moj dan se je tako zacel že pred 5. uro zjutraj, koncal pa krep-ko po polnoci. Meseci in leta nespecnosti, študij-skih obveznosti, kronicne utrujenosti, družinskih prepirov (doma se namrec nisem najbolje razu-mela z mamo in vsakodnevno je bilo na jedilniku krepko nerazumevanja, prepirov, ultimatov in ža-ljivk, vcasih pa tudi verbalnega in fizicnega nasilja) in vsakodnevne nekajurne poti v Maribor so terjali svoj davek. Dokler me ne ujame vrtoglavica Pisal se je 30. november 2011, ko me je zadelo kot strela z jasnega. Bila sem namenjena na izpit, namesto tega so me z reševalnim vozilom odpe-ljali v bolnišnico. No, vsaj do avtobusne postaje mi je uspelo priti, preden me je zadel vertigo, mi za-vrtel in podrl svet. Tisti dan je bil peklenski. VEC. Ko objema tesnoba Želite vecji ugled podjetja, Bolj motivirane zaposlene, vec dobicka? Vlagajte v družbeno odgovornost - Orodje za trajnostni razvoj! Pridružite se in postanite 113-ti imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Aktualni termini v letu 2020: Ljubljana ali online - junij: 12., 15. in 17. junij 2020 + podelitev 19. 6.2020(SPREMEMBA!) Maribor – oktober: 6., 8. in 12. oktober 2020 + podelitev 16.10.2020 Ljubljana – november: 12., 17., in 20.11.2020 + podelitev 24.11.2020 Vec informacij in prijave: www.irdo.si, info@irdo.si URNIK SODELOVANJA ONLINE (preko aplikacije ZOOM): Potekala bo kombinacija online razprave, opravljanja nalog, predavanj online in drugih aktivnosti. Oglejte si naš urnik: DAN VSEBINA IZVAJALEC 1.DAN Uvodno srecanje in predstavitev udeležencev, predavateljev, programa dela, izmenjava doseda-njih izkušenj, praks, spoznanj, razdelitev nalog Mag. Anita Hrast predavanja na temo 1. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, dr. Martina Rauter Priprava nalog do naslednjega dne udeleženci 2.DAN Razprava na temo predavanj 1. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved predavanj za 2. dan Mag. Anita Hrast, dr. Martina Rauter predavanja na temo 2. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, mag. Vesna Lešnik Štefotic Priprava nalog do naslednjega dne udeleženci 3.DAN Razprava na temo predavanj 2. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved predavanj za 3. dan Mag. Anita Hrast, vabljeni gost iz prakse predavanja na temo 3. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, Simona Roškar Priprava nalog do naslednjega dne, izpit udeleženci 4.DAN Razprava na temo predavanj 3. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved podelitve Mag. Anita Hrast, Simona Roškar, vabljeni gost iz prakse Podelitev certifikatov in evalvacija opravljenega dela, napoved možnosti pridobitve mednarodne-ga certifikata Mag. Anita Hrast, Simona Roškar, dr. Tomislav Rozman Zakaj družbena odgovornost in trajnostni razvoj? Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 morajo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Družbena odgovornost je orodje za dosego trajnostnega razvoja v skladu s Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030, ki jih je že leta 2015 zapisala Organizacija Združenih narodov v svoji Agendi 2030 za trajnost-ni razvoj. Leta 2011 je Evropska komisija sprejela obnovljeno strategijo na podrocju DOP, ki jo je marca 2019 še nadgradila z novimi delovnimi aktivnostmi. Vec: https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en Ta strategija poudarja pomen vecje prepoznavnosti družbene odgovornosti podjetij in širjenja dobrih praks z vkljucitvijo družbene odgovornosti podjetij v izobraževanje, usposabljanje in raziskave. Strategija prav tako izboljšuje procese samoregulacije in koregulacije ter razkritje socialnih in okoljskih informacij podjetij. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih ter organizacijah. Z vkljuci-tvijo v program treh seminarjev boste pridobili številne kompetence in certifikat. Koristi DOP in TR za podjetje, organizacijo: . Vecji ugled in dobicek podjetja, organizacije. . Vecja produktivnost in inovativnost zaposlenih, manj absentizma in fluktuacije. . Lažje pridobivanje novega kadra, novih poslovnih partnerstev, poslov. . Boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo, dobavitelji. . Vecji ugled podjetja v skupnosti, vzajemno sodelovanje s skupnostjo. . Vec medijskih objav, boljša prepoznavnost podjetja… Kdo naj se udeleži izobraževanja? Vabimo predvsem: . Direktorje in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslova-nje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju. . Koordinatorje in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefi-nancnih kazalcih poslovanja še v tem letu. . Vse, tudi mlade, ki želite pridobiti Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (v na-daljevanju Certifikat VDOTR) ter tako izboljšati svoje kompetence za obstojece ali prihodnje delovno mesto. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Te zanima, kako lahko postaneš vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj? Mladi med 18. in 29. letom brez zaposlitve se lahko brezplacno prijavite in udeležite izobraževanja ter prejmete certifikat! Za vec informacij pojdite na www.irdo.si ali nas kontaktirajte na info@irdo.si. AKTUALNO Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj NOVOST: INTERNO in/ali INDIVIDUALNO IZOBRAŽEVANJE in SVETOVANJE Ce potrebujete individualno izobraževanje, svetovanje za podrocje družbene odgovornosti ali interno izobraževanje vaših sodelavcev, nam to sporocite na e-naslov anita.hrast@irdo.si. Pripravili bomo individualno ponudbo posebej za vaše potrebe na tem podrocju. Veselimo se sodelovanja z vami in vas lepo pozdravljamo! ŽELITE PRIDOBITI ŠE MEDNARODNI CERTIFIKAT? Izobraževanje ECQA Certificirani vodja za družbeno odgovornost (osnovni in nadaljevalni nivo) vkljucu-je izvaja naš partner, podjetje BICERO. Priporocamo vam, da sledite naslednji ucni poti: 1. korak: Nacionalno izobraževanje (IRDO): "Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podje-tja", v slovenšcini Po prvem koraku se udeleženec odloci za specializacijo (SR ali SM) in EU certifikat: 2.1 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za družbeno odgovornost (ECQA Certified Social responsibility ma-nager)", v anglešcini ali 2.2 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Foundation), v anglešcini 3. korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Advanced)", v anglešcini Vec informacij: dr. Tomislav Rozman, ustanovitelj in direktor Bicero d.o.o., gsm 041 692 020, e-pošta: tomislav.rozman@bicero.com Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige … na novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. Uredništvo revije IRDO Mozaik Postanite clani Inštituta IRDO! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurenc-nost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki pod-pira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih po-drocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge intere-sne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Enkrat letno organiziramo srecanje vseh clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo približno 100 clanov ter vec partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih stro-kovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posame-zniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovor-nosti in jo zato so-razvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clan-stvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clan-stvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org Zakaj postati clan Inštituta IRDO? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: . sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, . promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, . sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, . brezplacen dostop do baze primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, . brezplacna udeležba na letnem srecanju clanov inštituta in objava vseh clanov v publikaciji srecanja, . brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogod-kih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), . brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), . s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, . seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, . dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobra-ževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). Razpis za leto 2020 bo objavljen do konca junija 2020. Prijavite se! Svetovanje za zaposlene V okviru projekta Svetovanje za zaposlene vam pri Cene Štupar lahko svetovalno storitev nudijo brezplacno. Svetovanje lahko nadgradijo z vkljuci-tvijo v izobraževalne programe za razvoj (jezikovnih, digitalnih ali »mehkih«) kompetenc zaposlenih, ki jih izpeljejo v okviru projek-ta KORAK – Kompetence za razvoj kariere 2018–2022. Svetovanje s pomocjo tehnologije je lahko zelo pozitivna izkušnja. Tudi celotna on-line ko-munikacija s podjetjem je dobra izbira. Ne le se-daj, ampak tudi v casu, ko izolacije ne bo vec. Vec. Vir: Cene Štupar – CILJ Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske ucitelje UM je postal clan mreže univerz Age-Friendly University Global Network Ob 1. maju je postal Center za zaslužne profesor-je in upokojene visokošolske ucitelje Univerze v Mariboru 66. clan mreže univerz Age-Friendly University Global Network, ki združuje Evropske univerze, ki so prijazne do starosti in deluje na DCU - Dublinski mestni univerzi. S tem se tudi Univerzi v Mariboru odpira vrsto priložnosti za sodelovanje upokojenih profesorjev v izobraže-valnem in raziskovalnem procesu tudi po upokoji-tvi. S tem je bil storjen korak naprej k ciljem, ki si jih je zastavil Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske ucitelje ob ustanovitvi v minulem letu. Svetovna mreža starosti prijaznih univerz (Age-Friendly University Global Network, AFU, https://www.dcu.ie/agefriendly/index.shtml) ima 47 cla-nic iz ZDA, Evrope, Kanade in Azije. Univerze lah-ko zadovoljujejo potrebe vse številcnejše starejše generacije po visokošolskem izobraževanju. Deset nacel AFU predstavlja primeren okvir za delova-nje starosti prijaznih univerz. Omogoca izmenjavo izkušenj in s tem ugotavljanje priložnosti za vse clanice. Vec. Vir: Univerza v Mariboru Hofer za lepšo prihodnost cebel Ob svetovnem dnevu cebel pri Hoferju poudarja-jo pomen njihovega obstoja. Cebele ljudem zago-tavljajo raznoliko in zdravo prehrano, pozabiti pa ne smemo niti na njihov doprinos h gospodar-stvu. V mesecu maju še posebej izpostavljajo, da moramo za male opraševalke poskrbeti že danes, da bomo lahko jutri in v prihodnosti še vedno uži-vali v sadovih njihovega trdega dela. Projekt Skr-bimo za medeno prihodnost namenjajo izobraže-vanju in osvešcanju o pomenu cebel, v sodelova-nju s Cebelarsko zvezo Slovenije pa ga razvijajo širše, saj vkljucuje tudi strokovno in izobraževalno delo v Hoferjevem raziskovalnem cebelnjaku, ki se nahaja ob upravno-logisticnem centru v Luko-vici. Vec o projektu najdete na daneszajutri.hofer.si. Vir: Novice Mreže za dru-žbeno odgovornost Slovenije Bela knjiga o evropski kriticni zdravstveni infrastrukturi Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkan-ske študije ( IFIMES ) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu in Balka-nu. Skupina zaskrbljenih ljudi je pripravila „Belo knjigo o evropski kriticni zdravstveni infrastruktu-ri “. Trdi, da je obstojeci evropski program za za-šcito kriticne infrastrukture eden najpomembnej-ših gradnikov za prihodnjo varnost pred pandemi-jami. Gre za konceptualno orodje za razumevanje sistemskega vpliva kriz, kot je pandemija, tudi zu-naj podrocja zdravja, in sredstva za nacrtovanje, organizacijo in izvajanje ukrepov za povecanje odpornosti evropskih družb na takšne krize. Vec. DO v Sloveniji Štajerska gospodarska zbornica Odprto pismo poslankam in poslancem Državnega zbora RS Spoštovani poslanke in poslanci Državnega zbo-ra RS, zagotovo je bil prvi in najpomembnejši cilj pre-teklih dveh mesecev zaustaviti širitev virusa in prepreciti obolevanje ljudi. Sprejeta je bila vr-sta ukrepov, ki so pozitivno vplivali na dogaja-nje, in preklic epidemije smo vsi sprejeli z olaj-šanjem. Seveda pa smo hkrati z uvedbo prvih ukrepov in vseh v nadaljevanju že razmišljali, kako bomo delali in živeli v prihodnje, kako bo preživelo gospodarstvo. In tudi prav je, da smo o tem razmišljali, saj vsi vemo, da brez delujo-cega gospodarstva ne more delovati noben družben sistem. Vsi namrec dobro vemo, da je delo tisto, ki nam omogoca življenje. Po ocenah Banke Slovenije bi medletni upad slovenskega BDP zaradi posledic korona krize lahko dosegel tudi do 16 odstotkov. Kriticna za gospodarstvo naj bi bila predvsem drugo in tretje cetrtletje letošnjega leta. Ekonomisti in gospodarstveniki so si edini v oceni, da so za gospodarstvo kljucni ukrepi za podporo likvi-dnosti podjetij in ohranitev delovnih mest. Gospodarstvo je v preteklih letih v delovna me-sta veliko vlagalo in v podjetjih zaposlenih ne želijo izgubiti. Zato je bil ukrep subvencionira-nja nadomestila za cas cakanja na delo doma dobro sprejet, bil je olajšanje tako za zaposle-ne kot tudi za podjetnike, ki se trudijo ponovno vzpostaviti in zagnati delovne procese in zapo-slene cimprej vrniti na delovna mesta. Tudi za-to, ker samo zaposleni ljudje trošijo in zagon potrošnje Slovenija zares potrebuje. Tudi ce domaca potrošnja ni najpomembnejši del na-šega BDP, optimizem domacih potrošnikov pri-naša veliko vsem, tudi na primer turisticni pa-nogi, ki se nadeja ucinkov turisticnih vavcerjev. Ampak ljudje, ki bodo ostajali brez služb in bo-do zaskrbljeni za ekonomsko prihodnost svojih družin, vavcerjev niti ne bodo mogli koristiti, kaj šele multiplicirati njihove ucinke. Najpomembneje je ohraniti delovna mesta in ne pozabiti, da bodo brezposelni sicer še dolgo casa obremenjevali tudi državno blagajno in s tem pritiskali na gospodarstvo, ki se je v casu priprave tretjega protikoronskega zakona v upanju, da se bo izognilo množicnemu odpu-šcanju, nadejalo podaljšanja že sprejetega ukrepa subvencioniranja nadomestila za cas cakanja na delo doma do konca leta. Hude posledice zdravstvene krize, ki je že pre-rasla v ekonomsko in bo tudi naše gospodar-stvo pahnila v recesijo, trpi celotno gospodar- stvo, zato pricakujemo, da bodo ukrepi poma-gali kar najvecjemu delu gospodarstva. Ukrep subvencioniranja nadomestila za cas cakanja na delo doma je dokazano deloval zelo dobro. Mnogi drugi ukrepi so bili zagotovo sprejeti dobronamerno, ampak njihovi pricakovani ucinki so picli, postopki implementacije so za-htevni, kljub pricakovanjem garancijska shema ne more zaživeti. Štajersko gospodarstvo je visoko izvozno usmerjeno, v zadnjih letih je dosegalo dobre rezultate, število brezposelnih je po dolgih le-tih spodbudno upadalo. Seveda nismo bili brez problemov, vendar so bili ti obvladljivi, investi-cijska vlaganja so rasla. Val brezposelnosti, ki nas caka, ce gospodarstvo ne bo imelo vsaj še nekaj casa za ponovni zagon, bo za regijo po-guben. Preklic epidemije je omogocil odprtje lokalov, trgovin, ni pa prinesel takojšnjega ucinka v podjetja predelovalne industrije, ki je vpeta v mednarodne tokove, ki jih ni mogoce nadaljevati s podpisom, da je epidemije ko-nec. Gospodarstvo potrebuje cas in pricakuje, da mu ga bo država z ukrepom subvencionira-nja nadomestila za cas cakanja na delo doma dala. Tudi zato, da bo gospodarstvo v prihod-njih letih lahko prispevalo v državni proracun, ki bo pod velikim pritiskom dolga. Štajerska gospodarska zbornica v imenu štajer-skega gospodarstva zato poziva vas, spoštovane poslanke in poslance Državnega zbora Republi-ke Slovenije, da v postopku sprejemanja tretje-ga protikoronskega zakona ohranite ukrep sub-vencioniranja nadomestila za cas cakanja na delo doma do konca leta 2020. S tem boste po-magali gospodarstvu, ki se trudi vzpostaviti na-daljevanje prekinjenih delovnih procesov. Hkra-ti pa boste omogocili, da ljudje dokoncno ne izgubijo služb in s tem dela, ki edino omogoca dostojno preživetje. Ce je bilo v zacetku te krize treba najprej po-skrbeti za varnost ljudi, je treba sedaj poskrbeti za celotno gospodarstvo in se maksimalno po-truditi za ohranitev dela in delovnih mest. Ko-rona virus bomo premagali, premagati bomo morali tudi recesijo, ki nam grozi, da bomo lah-ko tudi v prihodnje živeli in delali. S spoštovanjem, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ Mag. Aleksandra Podgornik ŠGZ Odprto pismo poslankam in poslancem Državnega zbora RS Slovenska filantropija med 25. in 31. majem 2020 že tradicionalno organizira 21. Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je prazno-vanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvova-nje. Prostovoljstvu prijazno mesto 2020 Prostovoljstvo se vedno dogaja v skupnosti. Pone-kod je odvisno od posameznikov, pripravljenih priskociti na pomoc v stiski ali se odzvati na novo potrebo v okolju, drugod pa je visoka stopnja soli-darnosti in sodelovanja v skupnosti posledica na-crtnega delovanja obcinskih uprav. S sistematic-nim spodbujanjem prostovoljstva in zagotavlja-njem podpore delovanju prostovoljskih organiza-cij, soustvarjanjem pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in s promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev obcin je 24 slovenskih obcin naziv Prostovoljstvu prijazno mesto ponovno potrdilo. Naziv pa sta prvic prido-bili tudi Obcina Logatec in Obcina Velika Polana. Naj prostovoljec zaposlen v javni upravi 2019 Prejemnik naziva NAJ PROSTOVOLJEC ,ZAPOSLEN V JAVNI UPRAVI za leto 2019: Milan Ninic, ki je bil imenovan na predlog Univerzitetnega klinicnega centra Maribor. Naziv NAJ PROSTOVOLJKA, ZAPOSLENA V JAVNI UPRAVI za leto 2019 je prejela Mojca Pristavec Đogic, ki je bila imenovana na predlog Državnega zbora Republike Slovenije. Komisija je poleg glavnih nazivov Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, in Naj prostovoljka, zapo-slena v javni upravi, podelila tudi dve posebni pri-znanji, in sicer: Bernardki Zorko za izjemno prostovoljsko udej-stvovanje na podrocju varovanja kulturne in na-ravne dedišcine ter medgeneracijskega povezova-nja v lokalni skupnosti Darku Hribarju za spodbujanje solidarnosti in pro-mocijo prostovoljstva med mladimi Naj mentor/ica prostovoljcev 2019 Med vsemi izjemno uspešnimi mentorji, ki so jih predlagale organizacije, je komisija izbrala posa-meznika, ki s svojim angažiranim delom s prosto-voljci prinašata pozitivne spremembe v našo dru-žbo. Naziv NAJ MENTOR PROSTOVOLJCEV prejme An-drej Cvernjak za kakovostno vodenje prostovoljcev in angažirano podporo njihovemu delu v Mladinskem centru Velenje. Naziv NAJ MENTORICA PROSTOVOLJCEV 2019 prej-me Andreja Cilenšek za kakovostno vodenje pro-stovoljcev in angažirano podporo njihovemu delu v Slovenskem društvu hospic. Junaki našega casa 2020 V šolskem letu 2019/2020 je naziv Junaki našega casa potrdilo 16 šol in en dijaški dom: OŠ Antona Aškerca (Velenje), OŠ Grad, OŠ Janka Glazerja, OŠ Kuzma, OŠ Livada (Ljubljana), OŠ Lucija, OŠ Miren (POŠ Bilje), OŠ Pohorskega bataljona, OŠ Preska, OŠ Simona Jenka (Kranj), OŠ Sladki Vrh, OŠ Toneta Cufarja (Ljubljana), OŠ Zrece, Gimnazija Celje – Center, Srednja šola Crnomelj, Srednja zdravstve-na šola Ljubljana in Dijaški dom Antona Martina Slomška iz Maribora. Posebno skrb za razvoj prostovoljstva otrok in mladih pa so na novo izkazale tri osnovne šole: Horjul, Orehek in Komenda Moste. Vsi zgoraj našteti zavodi nacrtno razvijajo prosto-voljstvo ucencev in zagotavljajo strokovno men-torstvo in koordinacijo dela mladih prostovoljcev. Izkazali so se s številnimi akcijami in projekti na razlicnih podrocjih (med-vrstniška pomoc, sodelo-vanje z domovi starejših obcanov in drugimi zavo-di, sodelovanje pri pripravi športnih in kulturnih prireditev, pomoc živalim, zbiranje raznih potreb-šcin …). Vir: Slovenska filantropija, koordinatorica Sloven-ske mreže prostovoljskih organizacij Nacionalni teden prostovoljstva Dostojno delo za vse – Decent work for all S projektom si projektni partnerji prizadevajo predvsem dvigniti ozavešcenost o dostojnem delu v stro-kovni in splošni javnosti in med deležniki na trgu dela. Izvedene bodo naslednje projektne aktivnosti z namenom doseganja zastavljenih ciljev: . Prenos in uporaba znanj in dobrih praks iz Norveške. . Priprava koncepta Dan za dvojnika (Duo day) kot podpora zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih in dve izvedeni aktivnosti v praksi. . Priprava in izvedba vsebine usposabljanj o dostojnem delu. . Izdelava promocijskega materiala in izdelkov za ozavešcanje o dostojnem delu v Sloveniji. . Organizacija usposabljanja o dostojnem delu za 250 javnih uslužbencev in 250 delodajalcev. . Organizacija konference za ozavešcanje o dostojnem delu. . Nacrtovanje in vodenje medijskih kampanj za spodbujanje dostojnega dela v Sloveniji. Pricakovani rezultati . Usposobljeni javni uslužbenci in delodajalci za zagotavljanje pogojev dostojnega dela. . Okrepljeno sodelovanje med vkljucenimi socialnimi partnerji, deležniki in drugimi udeleženci pro-jekta. . Uvedba in uveljavitev koncepta Dan za dvojnika. . Izboljšana ozavešcenost o dostojnem delu med najširšim prebivalstvom (splošna javnost). Ciljna skupina projekta . Delodajalci, . javni uslužbenci, . brezposelni, . socialni partnerji, . odlocevalci, . nevladne organizacije in . splošna javnost. Projekt traja od 1. 3. 2020 do 28. 2. 2022. Projektni partnerji so Zavod RS za zaposlovanje, The Norwegian Labour and Welfare Administrati-on (NAV Norge), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti. Projekt je vreden 105.070,00 EUR. Financiranje zagotavlja EEA and Norway Grants preko Innovation Norway v višini 82,1 %. Vodja projekta Sabrina Urnaut: sabrina.urnaut@ess.gov.si. Innovation Norway Sodelujte v projektu Tolmac Na Univerzi v Ljubljani poteka projekt Tolmac, ki je namenjen razvoju sistema za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike. Razvoj poteka pod vodstvom Fakultete za racu-nalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s Centrom za jezikovne vire in teh-nologije Univerze v Ljubljani. Prevodi v živo bodo tujim študentom olajšali spremljanje predavanj, ki potekajo v slovenskem jeziku. Prepisi v slovenskem jeziku bodo povecali dostopnost gluhim in naglušnim. Izvlecki in po-snetki predavanj, ki bodo dosegljivi preko poseb-nega portala, bodo odlicno dopolnjevali elektron-ska gradiva za študij. Za izboljšanje delovanja sistema potrebujejo vašo pomoc. Prosijo vas, da si vzamete nekaj minut ca-sa, obišcete spletno stran student-voice.uni-lj.si in v mikrofon preberete nekaj stavkov, ki se vam bo-do izpisovali na ekranu. Anonimizirane posnetke bodo uporabili pri ucenju modelov razpoznave slovenskega jezika. Vec. Projekt Prehod mladih v luci korona virusa Projekt Prehod mladih poteka že od leta 2018. Namenjen je strokovni pomoci mladim s poseb-nimi potrebami pri lažjem prehodu na nadaljnjo stopnjo šolanja oziroma na trg dela. Za uspešen prehod na trg dela v projektu razvija-jo enotno podporno okolje na nacionalni ravni. Vkljucevanje mladih v aktivnosti projekta je mož-no tudi v tem, zaradi grožnje s COVID 19, zazna-movanem casu. Naši strokovni delavci namrec aktivno delajo na daljavo in išcejo razlicne naci-ne, kako priti do mladih s posebnimi potrebami in z njimi delati ter jim pomagati na nacin, ki je varen in istocasno ustreza potrebam mladih. Vljudno vabljeni k sodelovanju. Spremljate nas lahko na spletni strani www.prehodmladih.si in na Facebook profilu. Celotna novica je objavljena na spletni strani Mreže za družbeno odgovornost Slovenije. Nov razpis za zbiranje predlogov: Evropska mladina skupaj 2020 Evropska komisija je objavila razpis za zbiranje predlogov pobude "Evropska mladina skupaj" za leto 2020. Pobuda, ki poteka v okviru programa Erasmus+, bo s proracunom v višini 5 milijonov evrov podprla vseevropska omrežja mladinskih organizacij, dejavnih na lokalni ravni. Informacije in razpisno dokumentacijo najdete tukaj in tukaj. Vir: Evropska komisija Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Tatjana Fink, MBA Javni razpis »Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti« Predmet javnega razpisa je financiranje trajnostne poslovne strateške transformacije v malih in sred-nje velikih podjetjih in razvoj njihovih poslovnih modelov ter sofinanciranje izvedbenih projektov za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti. Predvidenih je pet rokov za oddajo vlog: 4. rok: 30.9.2020 in 5. rok: 23.4.2021. Cilj javnega razpisa je dvig mednarodne konkurencnosti in izvozne intenzivnosti malih in srednje velikih podjetij skozi trajnostno poslovno strateško transformacijo poslovanja. Cilji javnega razpisa se bodo dosegli z naslednjimi aktivnostmi: . vkljucitev vsaj 60 malih in srednje velikih podjetij v proces trajnostne poslovne strateške transfor-macije, v katerem bodo pripravila trajnostne poslovne strategije in nove poslovne modele ter predloge izvedbenih projektov za uresnicevanje trajnostnih poslovnih strategij . financna podpora za vsaj 60 izvedbenih projektov podjetij, ki bodo pomembno prispevali k uresni-cevanju trajnostnih poslovnih strategij podjetij Operacije se bodo izvajale na dveh programskih obmocjih: . Kohezijska regija vzhodna Slovenija in . Kohezijska regija zahodna Slovenija. Vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogocila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani agencije: www.spiritslovenia.si/razpisi. Dogodki, konference, novice Summit+2020+OPTION+3_WEBSITE+_with+logos.jpg DUE TO COVID-19, OUR SUSTAINABILITY SUMMIT 2020 HAS BEEN POSTPONED TO 26-27 OCTOBER (TBC) WEBINAR - Trends on Corporate Tax Transparency and Responsibility CSR Europe WORKSHOP - Beyond Due Diligence Cetrtek, 11. junij 2020, 11.00 -16.00 WEBINAR - One Network for the Europe-an SDG Summit Ponedeljek, 15. junij 2020, 10.30—11.30 WEBINAR - Future of Work on New Care-er Paths Cetrtek, 18. junij 2020, 11.00—12.00 WEBINAR—A Just Transition to a Low Carbon and Inclusive Society – Focus on Finance and Investment Tore, 23. junij 2020, 11.00—12.00 WEBINAR - Products as a Service Cetrtek, 25. junij 2020, 11.00-11.45 WEBINAR - Biodiversity & Industry Platform: Kick off Cetrtek, 25. junij 2020, 16.00-17.00 WORKSHOP - Action for Change Sreda, 8. julij 2020, 9.00-16.00 WEBINAR - NPO Meeting Cetrtek, 10. septembra 2020, 11.00-12.00 WORKSHOP - EU-Africa Platform: Kick-off Cetrtek, 24. septembra 2020, 9.00-26.00 Evropska komisija je razpisala evropsko tek-movanje za socialne inovacije 2020 in bo s 150.000 bo nagradila tri inovacije na podro-cju trajnostne mode. Izmed 766 prijav je bilo izbranih 30 polfinalistov. Žirija bo novembra izbrala tri zmagovalne ideje, od katerih bo vsaka prejela nagrado v višini 50.000 EUR. Clanica letošnje 12-clanske žirije je na mednarodni ravni tudi mag. Anita Hrast, direk-torica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Kdo so polfinalisti? . ALMA (Italija) Materialni zagon inovacij, osre-dotocen na iskanje trajnostnih komponent za ustvarjanje veganskega usnja. . Prenosni krožni dežni plašc BYBROWN (Nizozemska) 100% recikliran, okrogel in trpežen dežni plašc, ki ga je treba distribuirati z novim modelom uporabe. . ChoozFit (Romunija) Lastniško orodje za pripo-rocila za digitalne modne znamke, ki potrošni-kom pomaga pri bolj trajnostni izbiri. . Kulturna trajnost v modi (Romunija)Sodelovanja umetnikov in oblikovalcev so se osredotocila na oživitev dedišcine evropske tekstilne obrti. . Dyeluxe (Nemcija)Metoda za pretvorbo narav-nih barvnih pigmentov, pridobljenih iz pre-hrambenih stranskih proizvodov, v tekstilna barvila. . Edith (Italija) Aplikacija, ki ponuja prilagojene nasvete za slog in uporabnikom pomaga orga-nizirati svoje garderobe. . Fairbrics (Francija) Tehnologija, ki CO2, ki se izpušca med proizvodnjo tkanine, pretvori v nove sinteticne tkanine. . Fluid Fashion Realnosti (Španija) Sistem, ki uporabnikom omogoca, da se fizicna oblacila ujemajo z digitalnimi projekcijami videza v re-alnem casu. . Hempcell (Nemcija) Zagon, ki promovira vr-hunska evropska konopljina vlakna Lyocell kot izvedljivo in trajnostno alternativo za tekstil. . Kleiderly (Nemcija) Zagon, ki reciklirana oblaci-la spremeni v trpežen material, ki se uporablja za izdelavo razlicnih izdelkov, od pohištva do kovckov. . Ljubi svoj denim (Italija) Nacin, da zberete ne-želene kavbojke in jih nato spremenite v pre-jo, iz katere nastajajo bombažni puloverji in jopici. . MeuTeu laboratorij za sooblikovanje (Španija)Trajnostni modni laboratorij, ki uporablja so-ustvarjanje s potrošniki kot vkljucujoc pristop za ustvarjanje izdelkov, ki jih resnicno potre-bujejo. . MycoTEX (Nizozemska)Inovacija izdelave obla- cil po meri z uporabo trajnostne tkanine iz micelija, snovi, ki jo najdemo v gobjih koreni-nah. . MYFACTORI (Združeno kraljestvo) Operacijski sistem, ki ga poganja AI, za proizvodnjo obla-cil po narocilu. . Nova barvila za barvanje bio vlakna brez vo-de (Švedska) Zagon, ki si prizadeva zmanjšati odpadne vode med postopkom barvanja tka-nin z razvojem barvila na osnovi vlaken na osnovi CO2. . Post Carbon Fashion (Združeno kraljestvo)Storitve barvanja in nanašanja barv in prema-zov za tekstilno uporabo z mikrobiološkimi postopki. . Pulp Fashion (Francija) . Moda narejena iz proizvodnih procesov z niz-kim ogljicnim odtisom z uporabo materiala, ki ga je mogoce enostavno reciklirati: papir. . RE-NT (Nemcija) Digitalna platforma, ki znamkam omogoca izposojo modnih izdel-kov, sledenje uspešnosti in recikliranje neže-lenih izdelkov. . Obnova tedna mode v Kopenhagnu (Danska) Pobuda za pomoc, da dogodek spremeni v platformo za trajnostne spremembe v modni industriji. . resortecs (Belgija) Locljive šivalne niti in zako-vice, ki jih je mogoce razstaviti, omogocajo lažjo ponovno uporabo in recikliranje tekstil-nih izdelkov . ROND: Podplati, zmanjšani za CO2 iz zavržene tkanine (Danska) Znobi za znoj in udarce, ki so narejeni iz vlaken, recikliranih iz zavržene-ga tekstila. . SENSTIL: Prihodnost je taktilna (Španija) Iskal-nik, ki tekstilije identificira, se ujema in pri-merja digitalno in v merilu. . Zamenjave Shuffle (Irska) Platforma swap-shop, ki temelji na lokaciji, zgrajena kot "spletno mesto za zmenke" za oblacila, kjer uporabniki potegnejo, se ujemajo in zame-njajo z drugimi. . Kaca (Hrvaška) Platforma digitalne trgovine, ki uporablja razširjeno resnicnost in omogoca razvoj digitalne mode s spreminjanjem naci-na uživanja mode. . Stil bivanja (Portugalska) Tržnica za najem popotnikov, ki jim omogoca, da ob prihodu na novo destinacijo najamejo oblacila, obu-tev in dodatke lokalnih znamk . Swap Shop (Slovenija) Menjava, v kateri lah-ko potrošniki trgujejo z neželenimi oblaci-li. Elemente, ki jih ne zamenjate, nato spre-menite v nova, trajna oblacila. . Vintage za vzrok (Portugalska) Sodelovalna upcycling platforma, ki ženskam, starejšim od 50 let, lajša dolgotrajno brezposelnost. . Vividye: Reverzibilno barvanje za tek-stil (Švedska) Tehnika barvnega in tekstilnega tiska, ki omogoca odstranjevanje odtisov s tkanine, tako da se lahko nanesejo novi. . WasteLess moda (Romunija) Modni sistem brez odpadkov, ki oblikovalcem omogoca darovanje odpadnih tkanin modnim izobra-ževalnim ustanovam. . WoolWays (Romunija) Osvobajanje odpadne volne s povezovanjem pastirjev na trg preje in nadzorom vrednostne verige od surovih vlaken do izdelka. Spoznajte 30 polfinalistov evropskega tekmovanja za socialne inovacije 2020 - Ponovno osmisliti modo. Polfinalist tudi iz Slovenije! Slovenija: Izmenjevalnica oblacil, modnih dodatkov in idej KUP KULTURA, društvo za razvoj kulture ponovne uporabe izobražuje in ustvarja podporno okolje za razvoj prakse ponovne uporabe, ki lahko znatno pripomore k razvoju boljše družbe. Kultura ponovne uporabe pomeni razviti sposobnost prepoznavanja potenciala v navidezno neuporab-nih predmetih in materialih. Ko razvijemo to sposobnost, ravnamo bolj smotrno. Poišcemo ljudi ali ka-nale, katerim bodo naši neuporabni predmeti prišli še kako prav, odpadke pa natancno locujemo, saj vemo, da bodo lahko reciklirani. Ko razvijemo to sposobnost, poišcemo alternative nakupovanju, zacnemo izmenjevati, skupno uporab-ljati in deliti. Zacnemo se uciti in razvijamo sposobnosti, da bi v vedno v vecji meri ustvarili sami to, kar potrebujemo. www.reciklandija.com Še ne veste kaj je Swap party? Poglejte! Razpisi in priložnosti Mednarodni natecaj za najboljšo po-slovno idejo s t. i. družbenim ucin-kom Do konca maja 2020 je v okviru projekta Finan-ce4SocialChange, programa Podonavje odprt mednarodni natecaj za najboljšo poslovno idejo s t. i. družbenim ucinkom, kamor so povabljena tudi slovenska socialna in družbeno odgovorna podjetja. Prijave vseh zainteresiranih, s kratkim opisom poslovne ideje, sprejemamo na spletni strani AIR: Accelerating Investment Readiness. Natecaj bo združil 300 podjetnikov iz podonavske regije: Avstrije, Nemcije, Romunije, Bolgarije, Slo-vaške, Hrvaške, Srbije, Moldavije, Ukrajine in Slo-venije. Natecaj je dvostopenjski, razglašeni bodo zmagovalci po skupinah držav, kjer Slovenija so-deluje s Hrvaško, in skupni zmagovalec celotnega natecaja. Sodelovanje poteka v angleškem jeziku. Najboljši bodo nagrajeni, omogoceno pa bo tudi izobraževanje, mentoriranje ter predstavitev naj-boljših idej pred vlagatelji. Prijave vseh zaintere-siranih, s kratkim opisom poslovne ideje, spreje-mamo do konca maja na povezavi https://air-mooc.teachable.com/ Vec informacij: Franja Gabrovšek Schmidt, BSC Kranj, franja.gabrovsek.schmidt@bsc-kranj.si The Ethical Corporation Responsible Business Awards Do 14. avgusta je možna prijava za svetovno na-grado za družbeno odgovorno poslovanje. Finali-ste bodo razglasili 28. avgusta, podelitev nagrad bo 8. oktobra 2020. Kategorije, v katerih lahko sodelujete: Nagrada za poslovno preobrazbo, Nagrada za inovativnost za trajnostni razvoj, Na-grada za poslovnega vodjo, Partnerstvo leta, Na-grada za cisto energijo, Nagrada za krožno ino-vacijo, Nagrada za odgovorno oskrbovalno veri-go, Nagrada za porocanje in preglednost, Nagra-da SDG za vpliv, Nagrada za socialni ucinek, Na-grada, namenjena komunikacijam, Vodja raziskav in razvoja, Nagrada za odgovorno poslovno cast in še kakšna. Vec. Dva kmetijska razpisa za podjetja, ki bodo deležna nepovratnih sredstev Nepovratna sredstva do 200.000 eur za podporo naložbam v ustanovitev in razvoj nekmetijskih de-javnosti na podeželju. Podprte bodo naložbe po-vezane z opravljanjem naslednjih dejavnosti: do-dajanje vrednosti lesu; lokalna samooskrba; turi-zem; ohranjanje naravne in kulturne dedišcine, socialno varstvo; ravnanje z organskimi odpadki; pridobivanje elektricne in toplotne energije iz ob-novljivih virov. Vec tukaj! Podpora je namenjena naložbam v predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode in nekmetijske proizvode in trženje kmetijskih proiz-vodov iz lastne pridelave in predelave. Višina sub-vencije je predvidena do 1,5 mio eur za mala pod-jetja ter 5 mio eur za velika podjetja. Vec tukaj! Vir: Tiko Pro Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije Za dvig mednarodne konkurencnosti in izvozne intenzivnosti malih in srednje velikih podjetij, ki so pripravljena na celovit in intenziven proces, v ka-terem skupaj s strokovnjaki pripravijo nove traj-nostne poslovne/korporacijske strategije, traj-nostne poslovne modele in izvedbene projek-te. Vec tukaj. Vir: Tiko Pro Fast track to inovation Do 70 % subvencije za razvojno raziskovalne pro-jekte od prototipa dalje. Višina sredstev do 3 mio eur na konzorcij. Potrebni so minimalno 3 part-nerji iz treh razlicnih držav ter najvec 5 partnerjev. Razpis je primeren za podjetja vseh velikosti. Za projekte, ki spreminjajo svet. Zadnji roki za oddajo vlog v Horizon2020 je 9.6.2020 ter 27.10.2020. Vec tukaj. Vir: Tiko Pro Energy call 70 % subvencije za inovativno pametno energet-sko obnovo vaše poslovne stavbe. Višina sredstev do 4 mio eur! Rok za oddajo vloge je 10.9.2020. Vec tukaj. Vir: Tiko Pro Razpis za zbiranje najboljših inovacij v Podravski regiji—rok prijav do 12.6.2020 Pokažite rezultate svojih zaposlenih in jih tako na-gradite s predstavitvijo njihovih dosežkov v regiji in širše. S prijavo na razpis se lahko potegujete za nagra-do tako na regijskem, kot tudi nacionalnem nivo-ju. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji in širše. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj za inovacije v Podravski regiji imajo pravico do prija-ve na razpis vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z obmo-cja Podravske regije. Inovacijski izziv v letu 2020:”Inovacijsko sodelova-nje kulturno-kreativnih industrij in gospodarstva” Nagrajeni inovatorji in inovacije bodo razglašeni in predstavljene na javni podelitvi 11. junija 2020. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavno-sti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo: RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ INOVACIJAM V ŠTAJER-SKI GOSPODARSKI ZBORNICI ZA LETO 2020 1.Pogoji za prijavo inovacije. a. Prijavitelj Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodar-ske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posa-mezniki, samostojni inovatorji ali druge organiza-cijske oblike z obmocja Podravske regije. b. Inovacija Inovacije so definirane v skladu s pravili OECD kot sledi: .inovacija predstavlja proces spreminjanja zami-sli v izdelek, postopek ali storitev oziroma proces preoblikovanja ustvarjalnosti v dobicek; .inovacije zajemajo nove izdelke, postopke in sto-ritve ter bistveno izboljšane izdelke, postopke in storitve. Inovacija je uvedena, ko se pojavi na trgu (inovacija izdelka, storitve) ali uporabi v okviru postopka (inovacija postopka). Izdelek, storitev ali postopek morajo biti novi ali bistveno izboljšani za podjetje, ni pa nujno, da so novi na trgu; .inovacije vkljucujejo vrsto znanstvenih, tehnolo-ških, organizacijskih, financnih in gospodarskih aktivnosti; .inovacija temelji na rezultatih novega tehnolo-škega razvoja, novih kombinacij že obstojecih teh-nologij ali uporabi drugega znanja, ki ga je prido-bilo podjetje. Ista inovacija (produktna, procesna, trženjska, organizacijska, družbena ali kombinacija le-teh) lahko za priznanje kandidira le enkrat. c. Casovna omejitev realizacije inovacije za namen Razpisa Predlagatelji lahko v letu 2019 prijavijo inovaci-jo, ki je bila prvic vpeljana na trg oz. prvic uporab-ljena v proizvodnem/poslovnem procesu v obdob-ju 1. 1. 2018 do 31. 3. 2020. Prijave se na elektronskem nosilcu pošljejo na na-slov: ŠGZ, Ulica talcev 24, 2000 Maribor, s pripi-som »Ne odpiraj – razpis za inovacije «, ali na e-mail naslov lidija.majcen@stajerskagz.si. ZARADI PANDEMIJE SO ROK ZA PRIJAVE PODALJŠA-LI DO VKLJUCNO 12.6.2020 Dodatne informacije: Lidija Majcen Tel.: 02 220 87 00; 02 220 87 25 e-pošta: lidija.majcen@stajerskagz.si Dogodki, konference, webinarji Konferenca o problemih v transpor-tu in simpozij 12. znanstvena konferenca bo potekala na Polj-skem v mestu Katovice od 2. do 4. decembra. Simpozij o problemih v transportu pa bo potekal od 30. novembra do 1. decembra. Vec. Razmišljam ustvarjalno, delujem di-gitalno 4 webinarji v tednu digitalnega marketinga Digitalni marketing ponuja ucinkovite vešcine, ki vam lahko olajšajo nov zagon. Uporabite praktic-ne nasvete strokovnjakov, kako s pomocjo digi-talnih orodij in s kreativnimi pristopi povecati svojo prepoznavnost in prodajo. Štirje brezplacni webinarji tedna digitalnega mar-ketinga. .torek, 2. junij 2020 Delo na daljavo .sreda, 3. junij 2020 Novi izzivi digitalnega mar-ketinga .cetrtek, 4. junij 2020 Zacnite s spletno prodajo .petek, 5. junij 2020 Pripravljeni na nov zacetek v turizmu PRIJAVITE se na tej povezavi. Webinarje organizi-ra Mestna obcina Nova Gorica v okviru projekta INNO-WISEs v sodelovanju s strokovnjaki s po-drocja digitalnega marketinga. Projekt se financi-ra iz transnacionalnega evropskega programa Interreg Srednja Evropa, ki spodbuja sodelovanje držav srednje Evrope. Mednarodna konferenca o upravlja-nju cloveških virov in podjetništva Med 18. in 20. septembrom 2020 bo na Kitajskem v mestu Xi'an potekala mednarodna konferenca o upravljanju cloveških virov in podjetništva (CHREM 2020). Cilj CHREM 2020 je zagotoviti oder za raziskovalce, inženirje, akademike in in-dustrijske strokovnjake z vsega sveta, da predsta-vijo svoje najnovejše rezultate raziskav in napre-dne raziskovalne metode. Povzetke strokovnih prispevkov sprejemajo do 1. septembra 2020. Vec. Vir: PaperCrowd E-konferenca o kreativnosti s konceptom z Nastjo Mulej »Kreativno razmišljanje ni stvar nadarjenosti, tem-vec je vešcina, ki se je je mogoce nauciti. Ljudem podeli moc, saj okrepi njihove naravne sposobnosti, izboljša timsko delo, produktivnost, in, ce je to primerno: dobicek,« pravi Edward de Bono, avtor razlicnih orodij in metod za kreativno razmišljanje. Vabijo vas na sedaj že tradicionalno, drugo konfe-renco o kreativnosti, ki bo letos nekaj povsem drugacnega, posebnega. Kako tudi ne, saj bodo govorili o tem, kako s pravim konceptom inovira-nja vse od prve faze do uveljavitve na trgu postati trendsetter, tisti, ki soustvarja dogajanje na trgu in je vedno nekaj korakov pred svojimi konkuren-ti. Kreativno konferenco bodo letos pripeljali kar k vam na »kavc«, kjer se boste lahko udobno name-stili in prisluhnili novim zamislim, novim pristo-pom, novim rešitvam. Družili se tokrat ne bodo v realnem, ampak v vir-tualnem svetu, kjer se boste lahko medsebojno spoznavali in tkali nove poslovne vezi. Kdaj: 17. junija 2020 od 9. do 14. ure. Prijave. Delavnica Inšpektorata RS za delo Projektna enota Inšpektorata RS za delo (IRSD) nadaljuje z delom in vas znova vabi na delavnico z naslovom Zagotavljanje varnega in zdravega delov-nega okolja, z namenom preprecevanja delovnih sporov. Delavnica bo v cetrtek, 11. junija 2020 od 11:00 do 14:00, OOZ Maribor, Titova cesta 63. Predavatelj: Roman Lubec, univ. dipl. inž. str. Vse dodatne informacije o delavnici dobite na telefon-ski številki 01 320 53 87. Transport Problems - Conrefence&Symposium Website Call for papers NAZIV ORGANIZACIJA SPLETNA STRAN ROK ZA ODDAJO "CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY ACROSS ENTREPRE-NEURIAL PERCEPTION" World Review of Entre-preneurship, Mana-gement and Sustainable Development https://www.inderscience.com/info/ingeneral/cfp.php?id=5084 Full paper by November 1, 2020 "KNOWLEDGE MANA-GEMENT: PARADIGMS, APPROACHES AND METHODS" Journal of Organizatio-nal Change Mana-gement https://www.emeraldgrouppublishing.com/products/journals/call_for_papers.htm?id=8922 Full paper by November 2020 8th EUROPEAN CONFE-RENCE ON RENEWABLE ENERGY SYSTEMS - ECRES PROJENIA R&D Ltd. Co. https://www.ecres.net/ Full paper by 15 June 2020 Conference dates: 24-25 August 2020 Alarm Clock Lying on Multicolored Surface 2018 - 03 - glava - accredited - programmes Call for Papers 10th International Scientific Conference "The Future of Global Business and Marketing: How will Smart Companies Deal with Challenges and Opportunities?" 11 November 2020, Maribor, Slovenia, Europe Academics, lecturers, researches, scientists, practitioners, business people, entrepreneurs, and stu-dents, we invite you to submit your contributions, papers and panel proposals related to Marketing, Economics and Business Management. Be an active part of the conference The main purpose of the conference is to disseminate research results, exchange experiences and identify key issues, challenges and obstacles in the thematic areas of the conference. It aims to bring together business people, entrepreneurs, researchers and scientists to exchange and share their experiences and research results regarding the most recent innovations, trends, and concerns as well as practical challenges encountered and solutions adopted in the fields of Marketing, Econo-mics and Business Management and their challenges and opportunities in the Marketplace. We want to promote and deepen further cooperation and networking between researchers from different countries, from different research fields and at different levels of scientific and research careers, through only face to face interaction, but also through the world of online collaboration and online study. Key note speakers will be: Prof. John L. Stanton, PhD, University of Philadelphia, USA Prof. Anders Parment, PhD, Stockholm Business School, Sweden Assoc. Prof. Svend Hollensen, PhD, University of Southern Denmark Prof. dr. Ilijana Petrovska, University of Stenden, Qatar. Prof. Mirjana Pejic Bach, PhD, University of Zagreb, Croatia More information about the conference IMPORTANT DATES Deadline for abstracts: April 10th 2020 Feedback on abstracts: June 10th 2020 Deadline for full papers: September 10th 2020 Conference date: November 11th 2020 Contact for authors Assoc. Prof. Dr. Tina Vukasovic tina.vukasovic@net.doba.si CONFERENCE PROGRAM // PROGRAM KONFERENCE Venue: University of Maribor, Slomškov trg 15, SI–2000 Maribor, Slovenia & ONLINE Program may be changed. // Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. FURTHER INFORMATION // Dodatne informacije: IRDO Institute, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenia, Europe Web: www.irdo.si, E–mail: info@irdo.si , Phone: ++386 (0)31 344 883 Castna pokroviteljica: Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Honorary sponsor: Sonja Šmuc, General Manager of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia DAY 1: THURSDAY, JUNE 4, 2020 URA / HOUR AUTHOR/AVTOR prostor/location PROGRAM 9.00 – 10.00 Zoom Registrations & Technical Sup-port Registracija udeležencev 10.00 – 10.20 Plenary session – introduction UVODNI NAGOVORI Moderator: Anita Hrast, MSc. 5 min Anita Hrast, MSc., IRDO – Institute for the Devel-opment of Social Responsibility, Maribor, Slove-nia Uvodni pozdrav v imenu organizatorja in pred-stavitev programa konference 5 min Prof. Dr. Janja Hojnik, Vice–Rector for Quality, HR and Legal Affairs, University of Maribor, Slo-venia Uvodni pozdrav v imenu soorganizatorja in znanstvenega partnerja conference, trajnostne in družbeno odgovorne Univerze v Mariboru 5 min Prof. Emeritus, DDr., Matjaž Mulej, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, and IRDO – Institute for the Development of Social Responsibility, Slovenia, and IASCYS Uvodni pozdrav v imenu Programskega odbora konference 5 min Prof. Emeritus, Dr. Peter Glavic, University of Maribor, Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, Slove-nia Uvodni pozdrav v imenu recenzentov kon-ference 10.20–11.20 Plenary session – invited talks PLENARNA PREDAVANJA Moderator: Anita Hrast, MSc. 15 + 5 min Dr. Peter Glavic, Prof. Emeritus, University of Maribor, Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, Slove-nia Osebna in družbena odgovornost za trajnostno priho-dnost z vidika EU 15+5 min Stefan Crets, Executive Director, CSR Europe, Brux-elles, Belgium Evropski izziv: naša dolžnost sodelovati 15+5 min Sonja Šmuc, General Manager of the Chamber of Com-merce and Industry of Slovenia Družbena odgovornost, trajnostni razvoj in prihodnost gospodarstva Discussion / Conclusions 11.20–11.40 Plenary session – 1 min presentations of talks for the 1st day of the conference KRATKA PREDSTAVITEV PREDAVANJ – 1. dan Moderator: Anita Hrast, MSc. 11.40 – 13.00 LUNCH BREAK ODMOR ZA KOSILO 13.00 – 15.00 Presentations and discussions: Groups A1, A2 , A3 & B // Predstavitve in raz-prave: skupine A1, A2, A3 in B A. Personal responsibility – self–responsibility as part of a society 13.00 – 13.40 A1. SR attitude towards the environment Moderator: Prof. Emeritus, Dr. Peter Glavic 15 + 5 min Prof., DDr., Ana Vovk Korže, University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Geography, ERM Cen-tre, Maribor, Slovenia Gospodinjska samooskrba kot pot k trajnosti 15 + 5 min Ida Krušic Smrekar, B.A. (pedag. & art history), Prima-ry school Karl Destovnik – Kajuh, Ljubljana, Slovenia Moda iz naravnih in odpadnih materialov Discussion / Conclusions 13.40 – 15.00 A2. SR attitude towards the society Moderator: Prof. Emer., Dr. Peter Glavic 15 + 5 min Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej, Assoc. Prof. Dr. Simo-na Šarotar Žižek, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia Družba blaginje 15 + 5 min Dr. Marina Stefanova, University St. Kliment Ohridski, Faculty of Economics and Business Administration, Sofia, Bulgaria Individualno vodenje kot dejavnik za izgradnjo tra-jnostnega in prožnega podjetja 15 + 5 min Saša Mrak Hendrickson, MBA, Executive Director of the Managers Association and representative in the European Association of Managers CEC, Ljubljana, Slovenia Osebna odgovornost – evropske smernice tra-jnostnega vodenja 15 + 5 min Nataša Cebulj, Institute for Systemic Constellations, and Anita Hrast, M.Sc., IRDO – Institute for the Devel-opment of Social Responsibility, Slovenia Osebna odgovornost vodje z vidika metode sistems-kih postavitev Discussion / Conclusions 15.00 – 15.30 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 15.30 – 17.00 A3. SR attitude towards creation and consumption Moderator: Miro Mihec, B.S. (Econ.) 15 + 5 min dr. Liliya Satalkina & Univ. Prof. Dr. habil. Gerald Steiner, Full Professor of Organizational Communica-tion and Innovation, Dean of Faculty of Business and Globalization, Donau U., Krems, & Associate Faculty CSH (Complexity Science Hub, Vienna), Austria Digitalno podjetništvo kot sestavni del kompleksnih družbenih prehodov – vpliv na prihodnji trajnostni razvoj 15 + 5 min Breda Kutin, President of Consumers association of Slovenia Trajnostni potrošnik – kaj je potrebno, da to postanemo? 15 + 5 min Miro Mihec, B.S., Econ., Association Social economy of Slovenia, Podravje Branch, & Etika d.o.o., Slovenia Kupujem odgovorno – osebna etika in odgovorno potrošništvo 15 + 5 min Dr.Tal Pavel, Head of Cyber studies, The Information Systems Program (B.Sc.), School of Management and Economics, The Academic College of Tel-Aviv Yaffo Kibernetska vzgoja kot družbena odgovornost Discussion / Conclusions 17.00 – 17.30 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 17.30 – 18.50 B. SR organizational responsibility and systemic behaviour (IASCYS) Moderators: Prof. Emer., DDr., Matjaž Mulej & Ass. Prof. Dr. Igor Perko 15 + 5 min Prof. Dr. Pierre Bricage, Retired Biology Professor, University of Pau, France SARS–CoV–2 in COVID–19: Vprašanja o svetov-nem eticnem upravljanju za družbeno in okoljsko odgovornost v znanstvenih raziskavah v zdravstvu 15 + 5 min Assoc. Prof. Dr. Dejan Dragan, University of Maribor, Faculty of Logistics, Department for Quantitative meth-ods in logistics, Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej, University of Maribor, Faculty of Economics and Busi-ness and IRDO, Slovenia, Abolfazl Keshavarzsaleh, M.Sc., M.Sc., Ph.D. Student, University of Deakin, Australia Raziskave pandemije in virusa COVID–19: sistemski pregled metodologij, ki se osredotocajo na celostne rešitve v logistiki in upravljanju dobavne verige 15 + 5 min Prof. Dr. Dr. Teodora Ivanuša, DVM, & Prof. Dr. Iztok Podbregar, University of Maribor, Faculty of Organiza-tional Sciences, Kranj, Slovenia, Filipe Duarte, Naval Architect & Marine Engineer BSc, MSc., CEO at OPTI-MAL DEFENCE, Lisboa e Regiăo, Portugal; Assist. Prof. Dr. Rado Janša, MD, University Medical Centre Ljubljana Karantena: od Serenissima Repubblica di Venezia do 21. stoletja 15 + 5 min Prof. Emeritus, Dr. Jifa Gu, Academy of Mathematics and Systems science, Chinese Academy of Sciences, Beijing, China Pojasnilo o COVID–19 na Kitajskem po kibernetiki prvega, drugega in tretjega reda in sistemski znanosti Discussion / Conclusions 18.50–19.00 Conference conclusions – Day 1 Sklepi posameznih skupin in zakljucek konference za 1. dan Moderator: Anita Hrast, MSc. 10 min Reporting on 1st day Conference conclusions Skeniranje zakljuckov za skupine: A1, A2, A3 in B – moderatorji in udeleženci Day 1 Accompanying program // Spremljevalni program 19.30–21.00 E. Slovene Association for Systemic Research (SDSR) meeting Moderator: Prof. DDr. Teodora Ivanuša, SDSR Head DAY 2: FRIDAY, JUNE 5, 2020 URA / HOUR AUTHOR/AVTOR prostor/location PROGRAM 9.00 – 10.00 Zoom Registrations & Technical Sup-port Registracija udeležencev 10.00 – 10.10 Plenary session – introduction UVODNI NAGOVORI Moderator: Ass. Prof. Dr. Igor Perko 10 min Anita Hrast, MSc., IRDO – Institute for the De-velopment of Social Responsibility Uvodni pozdrav v imenu organizatorja in pred-stavitev programa konference za 2. dan 10.10–11.30 Plenary session – invited lectures PLENARNA PREDAVANJA Moderator: Ass. Prof. Dr. Igor Perko 15 + 5 min Prof. Emeritus, DDr., Matjaž Mulej, University of Maribor, University of Maribor, and IRDO Institute for the Development of Social Responsibility & IASCYS Koncept trajnostne prihodnosti nasproti trajnostnemu razvoju po 15 letih (v spomin na Timija Ecimovica, 1941–2018) 15 + 5 min Dr. Martina Rauter, (soc. and com.), Slovenia Družbena odgovornost se zacne z osebno odgovornos-tjo 15 + 5 min Prof. Dr., Dr. Ana Vovk Korže, University of Maribor, Faculty of Arts, Dept. of Geography, ERM Centre, Slovenia Kako razumeti trajnosti razvoj? 15 + 5 min Dr. Darja Piciga, Citizens’ Initiative for an Integral Green Slovenia & Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenia Prihodnost Slovenije in Evrope v turbulentnem svetu: integracija perspektiv in uresnicevanje potencialov na poti k trajnosti Discussion / Conclusions 11.30–11.50 Plenary session – 1 min presentation of talks for the day 2 of the conference KRATKA PREDSTAVITEV PREDAVANJ – 2. dan Moderator: Prof. Emeritus DDr. Matjaž Mulej, Ass. Prof. Dr. Igor Perko 11.50 – 13.00 LUNCH BREAK ODMOR ZA KOSILO 13.00 – 15.00 Presentations and discussions: Group C1, C2 , C3 and D // Skupinske predstavitve in razprave: skupine C1, C2 , C3 in D C. A sustainable future for society and the environment 13.00 – 14.00 C1. Economic aspects of society's development Moderator: Prof. DDr. Ana Vovk Korže 15 + 5 min Dr. Živko Bergant, Assoc. Prof., College of Account-ing, Ljubljana, Slovenia Racunovodstvo, racunovodenje in družbena odgo-vornost 15 + 5 min Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut, Ljubljana, Slovenia Pregled standarda GRI 207 v luci spodbujanja družbe-no odgovornega davcnega ravnanja podjetij 15 + 5 min Ema Cady, Certified »tax consultant«, no. 3-004/2001 of Slovenian Institute of Auditors & Court Expert of Economics – Finance and Taxes, Ljubljana, Slovenia Dialekticni sistem ukrepov za nefinancno porocanje v skladu z Direktivo 2014/95/EU – Prispevek k družbe-no odgovorni družbi Discussion / Conclusions 19.00-19.30 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 14.00 – 14.30 C2. Environmental aspects of society's development Moderator: Prof. DDr. Ana Vovk Korže 15 + 5 min Prof. Dr. Darja Boršic, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, & Lea Žižek, student, Uni-versity of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia Kazalniki življenjskega standarda in trajnostnega razvoja v EU 15 + 5 min Prof. Dr.. Dr. Ana Vovk Korže, University of Maribor, Faculty of Art, Depart. of Geography, ERM Centre Trajnost kot pot k blaginji in napredku družbe Discussion / Conclusions 14.30 – 15.00 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 15.00 – 16.20 C3. Responsible governance of the development of society and individuals Moderator: Ass. Prof. Dr .Igor Perko 15 + 5 min Lucija Glavic, Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut, Ljublja-na, Slovenia Vloga certifikatov DO pri razvoju družbene odgo-vornosti v Sloveniji 15 + 5 min Mihael Sket, Slovenia Kako nacela, smernice, kazalniki in okviri porocanja vplivajo na reševanje ekološkega in družbenega prob-lema 15 + 5 min Assoc. Prof. Dr., Tea Golob, School of Advanced So-cial Studies in Nova Gorica, Prof. Dr. Matej Makarovic School of Advanced Social Studies in Nova Gorica, Slovenia Model za raziskovanje odgovornega vedenja 15 + 5 min Ass. Prof. Dr. Igor Perko, Ass. Prof. Dr. Borut Milfel-ner, Domen Malc, all University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia Pregled analize povratnih informacij hibridne res-nicnosti s koncepti družbene odgovornosti Discussion / Conclusions 16.20 – 16.30 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 16.30 – 17.15 D. Young people, the elderly and social responsibility Moderator: Dr. Martina Rauter 15 + 5 min Prof. Dr. Zdenka Ženko, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, and Robin Marn, II. Gimnazija, Maribor, Slovenia Doseganje družbeno odgovornega vedenja s pomocjo telefonskih aplikacij za duševno pomoc za samo-zavest in ustvarjalnost 15 + 5 min Maja Zovko–Stele, MSc, Tatjana Dolinšek, Msc., Mo-jca Arh & Karl Destovnik, all Association of providers of vocational rehabilitation in the Republic of Slovenia Projekt Prehod mladih – primer dobre prakse 15 + 5 min Nomi Hrast, Student, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia ADRASTOS – Slovenska mladinska nagrada za družbeno odgovornost 15 + 5 min Nomi Hrast & Doris Fesel, students, University of Ma-ribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia Izvedbene prakse ciljev trajnostnega razvoja v Slove-niji in tujini 15 + 5 min Dr. Magda Zupancic, Ministry of Labour, Slovenia Osebna odgovornost kot družbeno odgovorno vedenje za trajnostno blaginjo 15 + 5 min Lucija Medimurec, B.S., Osnovna šola Sticna Odgovorna uporaba interneta za osnovnošolsko mla-dino 15 + 5 min Lucija Medimurec, B.S., Osnovna šola Sticna Okoljska matematika Discussion / Conclusions 17.50 – 18.00 BREAK ODMOR ZA MREŽENJE 18.00–18.30 Conference conclusions – Day 2 Moderator: Anita Hrast, MSc. 30 min Reporting on 2nd day Conference conclusions Skeniranje zakljuckov za skupine: C1, C2, C3, D in E – moderatorji in udeleženci Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si