Fantastični spisi brez fantazije — Maeterlinckove somnabulične, spiritistične in okultne razprave. Življenja ni v njih, zato pa je preveč umetno narejene groze.
Umetnost — propaganda. Komur je umetnost propaganda, ta ni nikdar spoznal njene prave vsebine in njenega funda-mentalnega pomena za človeka, ampak le njen časovno socijalni bodisi didaktični pomen. Ni mu za lepoto, ampak za korist. — Sinclairova miselna zabloda.
R1CHEPINOV   MOTIV
t   SREČKO   KOSOVEL
Živel nekoč je mlad fantič       In rekla mu je: do jutri tu in ljubil, ljubil je dekle —      mora biti srce tvoje matere, a ona ga ni ljubila nič.             da ga vržem svojemu psu.
In šel je k materi in jo ubil, srce ji izdrl in je zbežal, da ne bi roka zamudil.
Tekoč se je povračal tja in sredi pota pal je, pal, in iz roke srce mu je palo na tla.
In ko je srce na tleh ležalo,      In zaječalo od bolečin
ko je ležalo samo tako,            je materino srce, vprašalo:
čul je, kako ga je vprašalo.     «Si ranil se hudo, moj sin?»
MOTIV  PREVZETNE  DEKLICE V PREŠERNOVIH POEZIJAH
M.   R O B I č
reiskovanje pesniških motivov, ki je drugod rodilo nepričakovano lepe uspehe in je mnogo pripomoglo h globljemu umevanju poedinih pesnikov, se pri nas še ni izvedlo niti za Prešerna. Zato je umestno, da se poskusi tudi ta način osvetljevanja njegovih del. — Proces pesniškega ustvarjanja1 se ne začenja šele s koncepcijo, ampak že pri doživetju, toda samo pri onem doživetju, pri onih življenskih iz-
1 Prim. Josef Korner, Erlebnis, Motiv, Stoff, v Festschrift fiir Oskar Walzel, Wildpark-Potsdam 1924, in istega avtorja izvajanja v Reallexikonu der deut-schen Literaturgeschichte, Berlin 1925, pod: Erlebnis, Konzeption, Motiv.
406