Marko Kravos
Pogovori s sodobniki
Jože Horvat z Markom Kravosom
Horvat: Sicer se poznava in pogovarjava že od študentskih časov, toda zdaj lahko priznam, da te pravzaprav bolj kot osebno poznam po tvojem pisanju: poezije, besedil za otroke in proze. Zato bi za to priložnost (kot je ta intervju prek spletnih ramen) najprej hotel izvedeti kaj več o tvojem, če se lahko reče, socialno-kulturnem stasu. Kakšen je ta tvoj profil?
Kravos: Res je, poznava se že pol stoletja. Ko me nagovarjaš kot pesnika za Sodobnost, si pred tem šel skozi moje zbirke in me ob njih sprašuješ o poetoloških stvareh pa o okoliščinah za to in ono v mojem prebesedenem svetu. Kaj naj rečem? Nadme so prišla leta, ko se ves čas oziram vase, če se bo še kak žulj na srcu razlil v pesem, pravljico. In me pri tem obhajajo občutki, da je razglabljanje ali teoretiziranje okrog ustvarjalnega procesa najboljši način, da pomorim vse intuitivno, vse spontano, kar še omogoča rojstvo besedne umetnine, s katero izraziti enkratno-zasebno in univerzalno-družbeno obličje lastnega jaza. Če ne pomorim, pa vsaj steriliziram v območju logosa vse žive klice svojega mikrobiotičnega lir-skega subjekta. Zato sem z odgovori toliko časa odlašal - skoraj dve leti! Ni bila samo lenoba, temveč predvsem strah pred refleksivnim kritičnim obravnavanjem prehojene poti ^
Naj se torej najprej ozrem na življenjske okoliščine, ki so me pogojevale, in ljudi, ki so me določali na zasebni ravni in kot družbeno bitje! Še najmanj mi je odrejal ravnanje sprotni veter, ki je pihal zdaj iz ene, zdaj iz druge smeri. Konture sveta, v katerega sem stopil kot literarni osebek, so že tako rekoč davna zgodovina. In še prav posebna zgodovina: tržaški naslov me je velikodušno oblagal s prav posebnimi izkušnjami: niti približno podobnimi tistim mojih generacijskih in pesniških vrstnikov v tu-mejski Sloveniji. Naj samo preletim dejstva in okoliščine, ki so me določali: mesto Trst, za katero "veliki" t. i. "zavezniki" še niso določili, pod katerim državnim sistemom bo vzdihovalo za svojo nekdanjo slavo; meja kar predolgo zapira pretok blaga in ljudi, za vsak prehod je treba imeti vizum, tisk z druge strani meie ie sumliiv, nevarna svoboščina.
Ob samopomilovanju SFRJ-jevskih Slovencev, da morajo po kavo, žarnice in toaletni papir v tihotapljenje ~ez mejo, moram jaz mol~ati ob stikanju italijanskih financarjev po mojih žepih za vsako cigareto, za maslom, jajci, s pali~ico merijo celo višino bencina v rezervoarjih: ~e si ga nato~il v "jugi", si zagrešil zlo~in zoper državo. Pa zgodovinski spomin, kjer je partizanski odpor še posebej po vojni veljal za protidržavno, protiitalijansko dejanje in posledi~no so bili zmagovalci nad fašizmom tudi poraženci: obilica politi~nih prebegov iz celinske Slovenije ima svoje ra~une in na~rte, pa tudi mo~an vpliv v tukajšnjih slovenskih šolah in v kakem mediju; v prvem desetletju po vojni polovico slovenskih nižjih slojev zdesetka informbirojevska kriminalizacija mati~ne države, ki da je izdajalska, titofašisti~na; obdajajo me ljudje, starši, u~iteljica, sosedi, ki jim italijanska država še pomeni grožnjo organiziranega - legaliziranega nasilja, kakor so ga doživljali vse od požiga Narodnega doma leta 1920, pa tudi po kon~ani drugi svetovni vojni s paradržavnim "gladiom", insce-niranimi procesi, npr. proti Beneški ~eti, s strategijo provokacij in manifestacij, ko še v sedemdesetih letih Almirante, voditelj desni~arske stranke na trgu Unita kri~i, da je treba slovansko golazen po~istiti - popravljam: ni rekel golazen, ampak kužne bakterije; dobro desetletje prej, v za~etku šestdesetih manifestiram v Nabrežini, ko prefekt odstavi demokrati~no izvoljenega župana, da bi lahko podpisal dekret o razlastitvi zemlje in urbanisti~ni umestitvi naselja "ezulov" v slovensko obalno ob~ino; v t. i. domovini - študirat grem leta 1962, me imajo za sre~neža, ki živi v blagostanju in demokraciji: no, res. Bil sem deležen vzgoje integralisti~nega katolištva v Marijaniš~u, titovskega v Dijaškem domu, rad bi bil sredinec ali mezinec, a so me že doma v Trstu vedno nekam uvrstili, v Jugoslaviji pa sem bil za TNZ potencialni sovražnik socialisti~nega reda, celo dokazano protidržavno delujo~, ko sem kot študent delil po Ljubljani Zaliv, ki sem ga sourejal. Kdo bi si to gnal k srcu in se prej, vmes ali potem trkal po prsih. Ali se pretirano razburjal, ker ti dajo tajni varuhi sistemov in držav vedeti, da bedijo nad tabo, te kdaj snubijo, te kdaj skušajo spraviti v svojo navezo s kakim bolj ali manj subtilnim trikom. Tudi oni si samo služijo svoj žaltavi kruh. Človeku, za katerega se zanimajo, pa morda s tem cena (in kartoteke) rastejo. Če ti kdaj posežejo v usodo, je pa~ to del razvite dekadentne civilizacije, katere pripadnik sem. Pravzaprav sem imel sre~o: inštitucije, stranke, ideje, avtoritete vseh vrst so se kar drenjale okrog mene, tako da sem postal odporen (ali vsaj zrelo luknjast, kot ementalec) nanje. Pa~ pa mi vstajajo pred o~mi osebnosti, vse po vrsti so individu-alisti, ki imajo status zavetnikov moje književniške usode in svobode. V Trstu slavist in skladatelj Pavle Merkü, avantgardni duhovitež Avgust
Černigoj, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Zlobčevi, Pavčkovi, sladokusni Slavko Mihalic, pošteni, iskreni Fulvio Tomizza, furlanski sosed Luciano Morandini, Juan Octavio Prenz, ki obešenjaško vedro prenaša v literaturo svoj argentinski izvor in eksil; pa omizje Knjižne zadruge v Ljubljani, za katero sem prevozil nekajkrat zemeljski krog tudi v manj voznem stanju - nazaj grede. In zakaj zamolčati iskrive stike in naklonjenost med Majo Haderlap in mano.
To seveda sestavlja plast zavednega na moji možganski gobi. A kako naj bi ob tem ne namignil na vse vsakdanjosti, ki me sestavljajo in posegajo bolj intimno vame kot vse to, kar sem omenjal doslej: razgled na kamniti hrib nad Sv. Ivanom in na morje. Na obzorju ladje, ki se oglašajo. Ženske, ki so posegale vame: mama in obe sestri, potem pa pribočnice: Ivanka Hergold (Tudi po peresu tovariš in trpka bližina. Te dni je umrla, da me je stisnilo v starem srcu.), kaka druga, ki me je vzela ob sebe in me odstavila, sedanja Srečka, ki drži roko nad mano ^ ej, in še katera vmes: od njih ostajajo obrunki, sanjske prigode, pa tudi dvoje sinov in vnučad. Okusi: vino v kozarcu in v potokih, a ne brez varne mere. Ogenj, ki sem ga kdaj prižigal ob cigaretah, slastne školjke, kruh, namočen v oljčnem olju, artičoka ali koromač za pozimi, radič in sardoni za poleti, razkošje rumene polente, zapečene v skorjo. In gotovo ni brez sledov moje druženje z rastlinjem: moje dišavnice, žajbelj, sivka, luiža, timijan in divji šetraj. Nad njimi oljke, sivo srebrne. Hrast ob češnji, mandelj, ki zacveti včasih že ob sv. Prešernu, latnik s kosmatinci kiviji. Moja tihožitja, moja sožitja, ki ozemljujejo mojo tesnobo, ko se obiram pred kakim opravkom, delom, češ da bo nedodelano, nepopolno, neizvirno, nedokončno. Ko izlizujem s sebe zadrego pred ločitvijo od tega sveta, ko se me parkrat loteva rak, ko me doleti ali straši kaka telesna obraba, tegoba.
Morda pa me zadnji čas še najbolj daje nostalgija: za prvotno besedo, za bivšim čudenjem, za sočutjem do prihodnjega rodu, ki ni imel tako odgovornih prednikov, kot smo jih imeli mi. In od tega domotožja ne prepoznavam več svoje razposajene čudi, svoje radosti ob žitju in pitju in bitju. Počutim se tujca v lastni koži. In navadno dolžim za to degenerativno dogajanje v civilizaciji, pa je gotovo še največ čisto osebno fizioloških razlogov. Potem kdaj v svojih knjigah, v verzih in pravljičnem ugledam sebe: všeč mi je, da imam ves čas svoj rep in glavo.
Horvat: V literarnem zborniku Štirinajst (1967) je izšlo nekaj tvojih zgodnjih, prvih pesmi. Kako gledaš na ta čas, spremljan s pisanjem kolegov in kolegic na ljubljanski univerzi, in kako si se zlasti sam srečeval s problemi
svojega izraza in kakšne so bile možnosti za javno predstavljanje? Kako se spominjas izida zbornika in odmevov nanj?
Kravos: Ker sva na začetku najinega pogovora, bi ti rad vsaj omenil nela-godje, ki ga čutim, ko naj bi ob svojem literarnem ustvarjanju mrščil čelo in se delal pametnega. Potem pa sem pomislil, da se dobro blago samo hvali, ker ga nihče drug ne bo. In mojega literarnega blaga, kot si sam videl, se je kar nekaj nabralo v vreči. Morda pa bo v teh mojih odgovorih prišlo tudi kaj takega na dan, kar mu bo utrlo pot do novih bralcev. Skupinski literarni almanah Štirinajst je prišel iz tiskarne že konec leta 1966, trdo jedro štirinajstih avtorjev je bilo na ljubljanski slavistiki _ Tam smo prirejali v teh letih literarne nastope, spominjam se, da smo nekoč nastopili na Rožniku - tam, se spominjam, sva si s Šalamunom komentirala verzne postopke; kdaj na Filozofski fakulteti, pa ob Savi, na odprtem, prav po jenkovsko: ta nastop je bil najavljen celo s tiskanim programom (pred oči mi stopa sličica Evalda Flisarja, takrat še zgolj pesnika!), čemur je sledila objava sodelujočih avtorjev v prestižnih Naših razgledih. Iz mojih pesmi, ki so tam objavljene, veje več melanholije, kot je je bilo v meni. Saj bi za takrat lahko rekel, da sem bil razvnet od obilice lepih občutkov: prišel sem v prestolno Ljubljano iz Trsta, objavijo mi pesmi v Sodobnosti že leta 1965, leto pozneje ob Borisu Pahorju urejujem tržaški Zaliv, ga tihotapim čez mejo in razdeljujem po fakulteti ^ Jože Pogačnik sestavlja za Kondor antologijo Rusi most in me objavi v njej. Na fakulteti očarljivi profesorji: France Bezlaj, Boris Paternu, Matjaž Kmecl, Helga Glušič. Najljubši mi je bil seveda Bezlaj. Hodim na obiske k Antonu Slodnjaku, Edvardu Kocbeku, ki mi včasih namigneta, da je pri njih slišno vse, kar se izgovori - a tega nisem jemal resno, saj sem očitno padel v takratno kavčičevsko odjugo (?). Pri pisanju pesmi sem se kar precej držal svojega: ni me mamila hermetična verzna eksistencialistika, nič več kot zanimivi se mi niso zdeli izzivi zagoričnikov, šalamunov, ohojevcev, čemur se je takrat reklo avantgarda (čeprav sem o njih prijazno pisal za tržaški radio in revijo Zaliv). Sam sem imel kot popotnico iz Trsta neposreden stik z antiko (osem let latinščine in pet let stare grščine), ljudsko pesem smo peli na vse viže od otroških let, pri Kosovelu sem se pojil z lirizmom in prvo (in ne angloameriško) avantgardo, ki jo je prav sredi šestdesetih let Ocvirk le začel objavljati. Čutil sem se odgovornega do tradicije: celo do spevnega Gregorčiča, predvsem pa do Ketteja, Jenkove prešernosti, Goljevih zlatolask, Grudnovih dekadentnih iz Narcisa, Gradnikovega zamolklega erotizma ^ Kar vse mi je položil v košaro prof. Pavle Merkü na tržaški gimnaziji, ki mu je bil posebej blizu ekspresionizem. Nekaj
pesmi iz zbornika Štirinajst sem objavil tudi v zbirki Pesem, pozneje, leta 2003, pa se v izboru mojih Ljubezenskih. Vesel sem, da sem sebi zvest in da je v mojih pesmih ta primarnost potem obstojna in očarljiva. Z vnovičnim objavljanjem jo spravljam v stik z novim bralcem, ki ostaja večni slehernik in bližnjik.
Horvat: Dve leti po izidu zbornika je izsla prva pesniška zbirka Pesem (1969). Pretežno osebna lirika, s pripovednim "epskim" ciklom o Fu Sa-nu. Zdi se, da je v knjigi zastavljen osnovni motivni svet tvojega pesništva, tj. osnovna drža do sveta, izražajoča se v verzih od intimne izpovednosti do kritičnega, ironičnega opisa življenja.
Kravos: Ob tej prvi samostojni zbirki se spominjam, da ji je priporočilo napisal Anton Slodnjak: prav bedasto mi je pri srcu, ko se spomnim, da mi je ponudil svojo oceno rokopisa v branje, jaz pa sem sramežljivo odklonil, češ da vem, da jih je pozitivno obravnaval, kot se za založniške ocene spodobi ^ Potem so se te vrstice, ki so romale do urednika Obzorij Jožeta Košarja, v Mariboru zgubile. Zbirko sem res poantiral na mediteranski način: z vedrino in domišljijsko pripovednostjo: pa kritičnemu/ angažiranemu sem se izogibal kot hudič križa! - ker sem se bal stigmatiza-cije z "zamejsko/zamorsko zaznamovanostjo". Spominjam se, kako sem pobožno postavil "posvetilno" pesem v zbirki. V njej so verzi: "Tihi ljudje in otroci / naj prisluhnejo moji besedi Bil je to čas praške pomladi in sovjetske invazije na Češkoslovaško, čas študentske cvetne revolucije, v Italiji se je kuhal črni državni udar s pouličnim terorjem. V poeziji, slovenski še posebej, pa hermetizem in Pirjevčevo oznanjanje konca literature kot zgodovinskega dejavnika, menda še konec zgodovine. Tako ni čudno, da se moja pesem izteče takole: "Sam sem ob mrzlem ognjišču / pastirji odhajajo za svojimi čredami." Na videz murnovsko rečeno, v resnici pa zelo stvarna zaznava, da moja pesniška drža (zavestno?) štrli iz sočasnih literarnih okvirov (mislil sem napisati tokov - a so bili le okviri!) v slovenskem prostoru.
Horvat: Druga zbirka ima naslov Trikotno jadro (1972). Uvodni moto aludira na tvoje zemljepisno poreklo, prva pesem, Moja dežela, pa je kot na glavo postavljena Šalamunova Duma. Toda v zbirki je tudi pesem Besede, ki govori o razvrednotenem jeziku, saj besede niso zavezujoče, "frfotajo" na vse štiri strani sveta ^ Kako si v tistem času doživljal svet in seveda poezijo?
Kravos: Trikotnik v naslovu in v motu lahko beres tudi kot spoj intimnega, družbenega in sveta narave v poeziji. Tej sinteti~ni vlogi lirike se nisem odpovedal nikoli. V Moji deželi pa je izrekanje ideala in pravlji~ne dežele nekakšen magi~ni obrazec, ki naj odvrne od mene popadke tedanje sala-munovske želje, da bi se odselil, pobral šila in kopita ^ Vše~ mi je, da sem zbirko tedaj zašpilil z Legendo, v kateri: "Ta dobra dela vodijo v raj, / skopuška dekleta pa vzame zmaj." Opomba: Slovenija je bila ta ~as dežela samomorov - in ozkosr~nih cerkvenjakov (rde~ega in ~rnega kova), ki so na primer (kot mi je sam pravil) Kocbeka cefrali pri živem telesu. V Trstu so tedaj izhajali Pesniški listi, po osem monografskih izdaj na leto. Kocbek je tu izdal svojo Žerjavico. Tudi zato se nisem izmaknil v kako Deveto deželo, ~util sem, da imam kot književnik in urednik založbe v Trstu svojo mo~ in odgovornost. Ta ~as sem prijateljeval tudi s Cirilom Kosma~em, z Borisom Pahorjem kot pobudnikom Zaliva pa sva se tedaj že razšla - zaradi njegovega podcenjevanja leposlovnega/pesniškega dela pri objavah v reviji. On bi raje videl revolucionarno - budniško poezijo v narodnem duhu, no, ali vsaj kislino, ki naj razje okostenelo kompartijsko nomenklaturo, da bi potem zavladala etno-eti~na garnitura lai~nega izvora.
Horvat: Tretje oko (1979), tj. eno naslednjih zbirk, ki ji je bila prisoje-na nagrada Prešernovega sklada, je Taras Kermauner v spremni besedi ozna~il kot skrajno resnicoljubno. Deziluzionisti~no. In med takimi je zamejska tema s pesmijo Zamejska žalostna: dotlej tako radikalno kriti~ne morda ni napisal noben pesnik. Se motim, da zdaj bolj kot tedaj lahko sprejemamo njeno resnico
Kravos: Mah, da je radikalno kriti~na, ta moja Zamejska žalostna? Napisala se mi je v avtoironi~nem klju~u, a vsako oko ima svoj vpogled v literarno besedilo. Res pa je, da je bil neposredni izziv za to pesem pravzaprav Pahorjev vstop v politi~no areno: z izrazitim angažmajem proti karde-ljanstvu v Sloveniji, v Trstu pa z ustanavljanjem svoje stranke Slovenske levice. Kermaunerjev spremni esej za zbirko je naro~il urednik Pav~ek na Cankarjevi. Zelo mi je tedaj šlo v nos, ko me je Taras kar pritaknil pesnikom štirih. A ko sem ~ez leta njegovo raz~lenjevanje spet bral, mi ni bilo napak, da me je spravil v predal srednjeslojcev, da iz tega zornega kota zganjam svoje hahljanje. Res sem raje so~uten s humanoidno drobnico kot s kozorogi. Nikoli nisem izpostavljal ne svoje nacionalne (manjšinske!), ne razredne, ne verske, ne generacijske, ne spolne ali civilizacijske opredeljenosti. Zato sem izpisoval in izpisujem zamejsko žalostno ali žensko ljubezensko, se vživim v husita ali Afri~ana. Dedi~ sem in odgovoren
sem za zapuščino vsega tega v svojih celicah: brez posebne (literarne) odgovornosti za vse to. Vse naj obuja le življenjaželjnost. Iz tega se toči blagodejnost nasmeha, sveti eros. Ko je Taras gruntal svoje socio-filo-zofske mreže, sem jaz plaval v bahtinovskem svetu čutno-čustvenega. Skoda, da iz svojih registrov nisem izvabil več karnevalesknega. A zato bi verjetno rabil pravi resonančni prostor. Kabaretistična pikrost Kobala in Verča, deloma Čuka in Mermolja. Na Koroškem Jani Osvald ^ V osrednjem prostoru pa ena sama "zamejska" žalost, razen kake Makarovičeve, Strniše, Fritza, Jesiha.
Horvat: V znamenju škržata (1985) je prav tako zemljepisno močno zaznamovana s tvojim okoljem, toda po vsebinski plati osebno izpovedna, pri čemer so motivi poudarjeno primorsko obarvani ali izraz časa. V tem smislu se mi zdita značilni Hrastovski ples in pa Vreme za pesem: prva kot prispodoba trpljenja/smrti, ki pa je "seme tresoči plamen nezgorljivega življenja", in druga kot spoznanje, da je pesem plaha sled ^ "zagovora življenja".
Kravos: Prav všeč mi je, da si izbrskal Hrastovski ples iz te moje zbirke. Da pa ne bom samo mozgal in gruntal o svoji literaturnosti, ti bom razkril igračo, ki sem jo vpletel v mrtvaški ples na freski. Dajva še enkrat brati pesem:
^ a v razuzdanem plesu mrtvih s freske utripajo žive barve teh krajev, vrtinci vetra po koteh lovijo apnenčast prah, sled davnih dob, ali pa iščejo spet novo seme, vretenca upov, novih evforij, tresoči plamen nezgorljivega življenja ^
Med a in ž, med alfa in omega življenja, sem kriptografsko vpletel rek/ urok. Vsaka zadnja in prva beseda v verzu se začenja s črko, in ko jih spneš v besede, dobiš eno zelo obešenjaško, karnevalsko maksimo! Kdo bi si to mislil, pa še v cerkev sem obesil ta svoj obešenjaški f.. vlada svet. A naj namignem, da sem ta čas doživel večmesečno imobilizacijo, ko je v avtomobilski nesreči stlačilo dvoje mojih vretenc. Obenem pa je tudi potekal ločitveni postopek od moje zakonjščice: dvoje prokrustovih postelj - s katerih sem si pač dal duška s hotenjem v čutnost, brez vseh zadržkov in pomislekov. In če prav pomislim, so name, vsaj v enaki meri
kot hrastovske, učinkovale tudi druge fantastične freske iz kastavske šole: v bližini Divače, par streljajev od mojega doma, je v Malem Gradišču pri Divači cerkvica, kjer je vsa severna stena poslikana s prizorom poklona treh kraljev: kakih sedem ali devet kobiljih riti se zvira na steni in me čudežno nagovarjajo k prvinskemu in naravnemu. Ko začutim, da so moje baterije prazne, jih grem pogledat ^ Seveda je ta moj kriptogram le na prvi pogled pobalinsko, svetoskrunsko pesniško dejanje. V resnici pa le sled človeške nezgorljive želje po igri, ki naj odvrne strah in tesnobo pred temo. Pa sem ga, zajčjeušec, zelo skrbno skril, ne?! A zdaj, ko sem ti tole svojo igrico razkril, naj literarni znanstveniki le spet in bolj skrbno prečešejo moje verze! Tebi pa zaradi iztočnice, ki si mi jo dal, dolgujem izlet na Barbano, božjo pot v gradeški laguni, kamor tudi hodim kdaj, ko mi postane voda motna od vsakdanjega čofotanja v močvari.
Horvat: Naj se ustavim še pri knjigi Obzorje in sled (1992), večidel napisani v širokem, epsko ritmičnem verzu z motivi iz raznih mitologij (Jazon, desetnica ^). Seveda ni prvič, da se izpoved osredotoča okoli mita (tako tudi Lepa Vida idr.), toda tu je pesem s starodavno izkušnjo posegla globlje in širše ter tako reflektirala usodo sodobnikov. V čem vidiš tvornost starih mitov?
Kravos: Seveda ni naključje, da se je ta čas zgodila osamosvojitev Slovenije: posadka Argosa je imela svojo pustolovščino, posadka mojega naroda pa svojo; in na istih tleh, le z zamikom točno 3200 let! Mimogrede: sedem let pred osmosvojitveno gorečnostjo mi je ljubljanski pesniški tovariš (z vsemi privilegiji) sredi Trsta zabrusil, da sem, nacionalno vzeto, fosil. In tako sem tudi ob takih (poznejših) pomladnikih - prvoborcih slu-tensko doživljal Jazonovo odpravo že v luči zdajšnjega naravnega razvoja/ razkroja idealov in iluzij o zgodovinskem pohodu nacionalne substance. Sam sem že doživel tak paranoidni čas v Trstu med letoma 1945 in 1954: zmagovalci brez tal, talci oceana, kjer se vse spreminja v pesek - in ki lahko le upajo, da se pesek še kdaj sprime v novo kamenino in postane prag v novem templju, kot pravi epilog k pesnitvi o Jazonu. Posebno mesto v pesnitvi Jazonova sled imajo ženske: up in obup pesnikov in vesoljnega moškega načela na svetu. Medtem sem se namreč spet zaljubil in kot star panj tudi skoraj zgorel. V Idili - nekakšni medigri v pesnitvi - se delfin napoti v človeško civilizirano (!?) življenje na kopnem, človek z očali pa se klapoušno vrača/meče v morje! To so ti miti, ko jih prevedeš v svoje drobceno življenje: Argonavti, Lepe Vide, žalik žene. In o teh sledeh, o sprotnem pesku in drobirju pišem. Menda zato, da bi v našem skakljanju
po ristancu ugledal smisel. Niti ne, iz golega veselja da imam dvoje nog: eno na levi in drugo na desni. In dvoje rok, za objeme. V zbirki Obzorje in sled je še ena pesem, ki se mi zdi dovolj obstojno in avtentično pričevanje o času: Po zmagi, po porazu (prva objava marca 1986 v Sodobnosti - kot samostojna pesem!). Motiv je z makedonske ikone, s katere zre štirideset mučencev brez oči - in je to pritajeno pričevanje ikonopisca o poraženi Samuilovi vojski pri Bjelasici: tam je krščanski bizantinski cesar deset tisočerim poraženih dal iztakniti oči. Krvniki in žrtve so si potem le morali kot v spravni daritvi izmenjevati (makedonski) kruh in (grško) vino, če so hoteli po človeško živeti drug z drugim. Pri nas se še dandanes ne znamo sprijazniti z alternacijo zmage in poraza, še manj se med sabo zbotati kot ljudje, ki jih gugalnica zgodovine požene zdaj gor, zdaj ob tla. Še to na rob tej zbirki. Imam jo za svojo najbolj - zaresno. Da je zanesljivo dobra, mi je brez odlašanja potrdil Kajetan Kovič, ki ji je tedaj, kot svoj zadnji opravek na založbi DZS, stregel pri objavi. A z njo sem tako zabredel v elegizem trdih literarnih kontur, da mi je moj medi-teran v žilah narekoval zasuk k počelom otroštva: torej k pisanju pravljic in infantilne proze za odrasle. Na tem zelniku sem si prenavljal jezik - nazaj k pogovornemu/živemu/ metonimičnemu ljudskemu izražanju in seveda k nekdanjemu smislu za igro, k predajanju domišljiji, v kateri imajo življenjske vrednote obstojno vrednost, ker so po moji meri in okusu. Seveda sem si lahko skopal v pradavnini /domišljiji nov mitološki brlog.
Horvat: Življenje je večni krog ^ "tu smrt nima nog" (v pesmi, posvečeni sinu Kajetanu), iz zbirke Krompir na srcu (1996). V tej zbirki se - kot nasploh na svetu - marsikaj ponavlja, recimo več motivov iz prejšnjih knjig, toda z novim doživljajskim značajem, kajti stvarem je treba "gnesti nove obrazce" (Ogenj v ustih). Tako recimo tudi pojmu "domovina" (Krompir na srcu) - kakšen je tvoj odnos do nje, se je z leti spreminjal? In kaj ti je sploh domovina?
Kravos: Kaj če bi bil enkrat moj odgovor kratek in hudomušen? Domovina je skratka dom vina. Rad si z njo/njim privežem dušo, rada človeka opije: ni zdravo, če si človek preveč zaliva z njim srce in pamet. Kaj pa, če bi domovini rekli kar (slovenska) beseda?! Tudi od besed si lahko potešen ali pa pijan. Mislim, da je tudi Prešeren imel v mislih tako domovino: in ni znal ne brez vina ne brez besede.
Horvat: V zbirki Med repom in glavo (2008) so v visoki meri združene nekatere značilnosti tvoje lirike: motivi iz narave, zgodovine, (zamejske)
politike, izraženi pa v inovativnem jeziku, kakršnega je nemara zmožen redek "unejski" pesnik. Kot da je pesnikova bodisi prizadetost bodisi ogorčenost nad dejstvi izsilila tudi takšno govorico. Ali pa je le-ta plod dolgoletnega pesnjenja, ki avtomatsko rodi tovrstno izrazno podobo ^?
Kravos: Pustimo dolgoletno rabo, ki bi človeka zlahka zanesla v svoj lastni jezik. In bi le samemu sebi govoril: in se monološko pogrezal vase. Jaz čakam, da se vsaka pesem na svoj način ugnezdi v meni. Za vsako se potapljam v jezik in prapodobe, da bi novorojenki vdihnil življenje. Življenje pa je presnavljanje starega v novo, levitev iz obrabljene ali pretesne goseničine kože v metuljčasto lahkoživost. Ne domišljam si, da kaj izumljam, le vse bolj lezem k naravi, k počelu, šumom in zvoku, k magičnim jedrom pomenov, ki jih nosi dihanje vesolja v vetru in oplaja utrip v krvi. Časa ni, in ni ne novega ne starega. Še mojega imena ni nikjer, če samo pogledamo z najbližje galaksije - Kasiopeje. Jaz praktično samo naseljujem to čudežno oblo, ki se ji reče beseda. Iz veselja, da je vse ob njej tako lepo in skrivnostno, da se človek čudi. Zato pa je treba previdno z njo, da ne stopi v glavo. A brez nje bi nam zmanjkalo tal pod nogami. V tejle zbirki sem skratka dopuščal vse več zaumnemu, od šumov izzvanemu. Tudi s političnimi/družbenimi temami je tako laže opraviti: samo verjeti je treba, da ustvarjajo polnoglasje tudi s svojimi iztrebki. Humus.
Horvat: Ena tvojih zbirk prinaša svojevrsten izbor iz tvojih erotičnih pesmi: Ko so nageljni dišali (1988). Napisane so v tvoji značilni čutni, frivolni, direktni, sarkastični drži. Kako gledaš kot pesnik na erotiko, na to po eni strani poceni blago, po drugi pa za marsikoga najpomembnejšo eksistencialijo?
Kravos: Ta zbirka je izšla pozneje v precej razširjenem izboru, v miniatur-ki z naslovom Ljube/zenske (2003). Prva izdaja v nakladi 3000 izvodov je bila namreč v kratkem času razprodana. Če je zaradi njiju na Slovenskem kaj več veselja z ljubeznijo in je zaradi tega kak Slovenec več, mi je to samo v čast in ponos. Po hudih medsebojnih obračunih nam bo vsako iz ljubezni porojeno bitje prav prišlo! Toliko glede ideološke podlage moje zbirke Ljubezenskih (po njih še vedno nastajajo nove), sicer pa na žalost prihajamo v čase, ko moj mali marko vse bolj gleda na erotiko in manj to počne. Erotika je beseda, ki je meso. In pika. Ne pa beseda, ki se gre eros. Na žalost sem zdajci, ko tole pišem, tudi sam kot evnuh pred haremom. Besedujem kot čuvar ognja. Pa zato - po dveh letih - pripenjam rokopis nove zbirke Sol na jezik. V njej sem se iz poparjenosti ostarevanja
na poseben način reševal. Pa ni bilo to pisanje nič terapevtskega, le vitalistična predanost in zagnanost.
Horvat: No, zbirka (dvojezična - italijanska in slovenska) je zdaj že izšla. In v senci tvoje oznake, da je vzgib za njeno nastajanje morda "vitalistična predanost in zagnanost", jo bralec v nekaj verzih v prvem ciklu lahko razume tudi kot odmev na spremembe v svetu/družbi/narodu in seveda v človeku. Ni v teh verzih čutiti čutiti bolečino nad njimi: "Bor v bregu - bos na begu/pred lastnimi iglami". A kot ima morje v sebi sol, ima ta "bor igle v krvi". Je kljub vsemu nekaj zavetja v senci domače oljke in v položaju, ko se oprimeš in visiš na "pesniški niti"?
Kravos: V pesmi Sol na jezik je namig, da gre po eni strani za občutek, da se razpuščam v naravo, v kozmos, da se vraščam, selim. In ta občutek spremlja tudi počutnost: želja, da bi s čutili še zaznaval ves pavji rep zemeljskega. Nekaj je nelagodja, zadrege, saj ne vem, kako je s tem prehodom v razobličenje in vnovičnim vznikom v drugem svetu, drugem času. Morda se z "iglami v krvi" le poskušam vživeti v novo obliko ^ Kaj od zdajšnjih spominov, izkušenj, od teh bolečin in radosti bom vzel s seboj? - Iglice so iz današnjih dni, polnih stisk in propadlih iluzij, a nakazujejo tudi dogajanje v lastnem telesu, ki je vse bolj krhko, medlo, bolečno. Melanholija. A tudi erotični ohlipi - ko vidiš, da je beseda kot kamen in voda: gibka, spremenljiva, a tudi nosilka trajnejših sledov človeka in dogodkov.
Horvat: Eden izmed ciklov je posvečen Bazovici, kraju, kjer se je zgodil fašistični zločin nad Slovenci. "Spomin in pozaba / obnavljata svet" se glasita zadnja verza tega cikla. Se na ta način obnavlja tudi simbol Bazovica?
Kravos: Bazovica je seveda primorski mit o golorokih vstajnikih v letu 1930, ki si niso pomišljali ^ V drugih pesmih tega ciklusa pa udarja na dan, da so ideali svobode, pravice, človečnosti le zgodovinska pajčevina, v katero se ujame žrtev: vsakokratni pajki in golazen pa seveda pijejo kri, mesarijo po drobovju žrtev - in obenem spet in spet kujejo mit, da bi še naprej privabljali nove mušje brate. Treba se je sprijazniti s temi stvarmi. - To moje zaznavanje manipulacij z zgodovino in ideali je zelo podobno tistemu, kar popisuje Maja Haderlap v svojem romanu Angel pozabe. Res je treba segati med spomine, da veš, kdo si; in prav tako je treba marsikaj prepustiti toku pozabe. In se lahkoverno predati novi plovbi ^ dokler je še vetra kej! - Italijani so ta čas brava gente. Ma tudi Slovenci, če malo priprem oči, dajejo tak vtis! Z vsemi je treba živeti, je rekla moja
mama. Simbol Bazovice mi govori, da se zlo v človeku nenehno koti, prav tako kot se sproti pojavlja predana človečnost - nasprotje zlu.
Horvat: V spremnem eseju k zbirki Juan Octavio Prenz med drugim opozarja na različno dojemanje narave, ki jo srečujemo tudi v tej zbirki. Ti je predvsem sredstvo/metafora za izražanje človekovih stanj - ali eksi-stencialija, ki sodoloča našo bit?
Kravos: Jaz sam sem narava: pars pro toto! Pracelica za vse mogoče reinkarnacije: navdaja me vedra misel, da sem bil v prejšnjem pojavljanju mravlja - ker se v zdajšnjem bivanju tako rad predajam brezdelju in menda zato še kar dolgo živim. Pravkar mi jih je bilo 70! Morda bi moral še kaj spraviti v pesem. Kaj pa, če se naslednjič pojavim kot riba in ne bom mogel niti besedice, niti z rokami komu fige pokazati!? - Zadnji čas se vse pogosteje objemam z oljko, morda me vzame za moža.
Horvat: Kot rečeno, zbirka je dvojezična, a na prvem mestu je italijanski prevod (navedeni so trije prevajalci, Darja Betocchi, Roberto Dedenaro, Marko Kravos). Vsi ste očitno nekako sodelovali - kako si sam začutil problem prevajanja? Je na primer prevod naslova prve pesmi Arhivsko zbrani v italijansko Figure d'epoca dobeseden ali "približen", odražajoč le vsebino pesniškega teksta?
Kravos: Večino besedil sva v italijanščino predelala štiriročno s pesnikom Dedenarom. Lahko sva si privoščila svobodo: pesmi so organizmi, in če v njih ni življenja, so trupla. Pesem mora biti za novo jezikovno okolje na novo rojena. S soprevajanjem sem na svoje verze pogledal z vidika univerzalnih človeških vzgibov in vsebin: poezija kot fluid, kot kri, ki zakroži po novem jezikovno-kulturnem telesu. Res, včasih je bilo treba glagolsko dikcijo izvirnika nadomestiti s samostalniško, a taki zasuki le upoštevajo naravno danost posameznih jezikov. V pesmi, ki jo omenjaš, pa se vživljam v jezik "bivših" - tistih, ki že ne dohajajo več sveta, a o njem še največ vedo. Zato pa samo še godrnjajo in brenčijo kot star medonosni panj na parnaškem vrtu. Dedenaru je bilo tovariško omizje, ta moja pisateljska bratovščina, kot sanjski otok. Včasih je biti Slovenec prednost pred odtujeno, privatizirano stanovsko druščino pri naših zahodnih sosedih.
Horvat: Kolikor mi je znano, imajo skoraj vsi tvoji slovenski kolegi pesniki v Italiji prevode svojih pesmi (v izboru) v italijanščino. Kakšne so "posledice" tega dejstva? Kako tebe - ali morda tvoje kolege - sprejema
italijanska publika ali celo javnost? In še, ali se ti zdi, da slovenska kulturna politika podpira prevode, in še, ali je na italijanski strani zaznati željo po poznavanju slovenske literature?
Kravos: Seveda se vzdušje ob meji normalizira. Veliko smo za zbližanje in boljše sosedske odnose postorili tukajšnji slovenski književniki sami. Inštitucij ni bilo in jih še ni, da bi se nanje oprli. Današnja italijanska javnost je pozorna, ob~uti, da nima dovolj vpogleda v slovensko besedno ustvarjalnost. Predvsem zaradi jezikovne pregrade.
A mojo poezijo sprejema vse bolj kot del tržaške literarne scene, v njej pa zaznava "slovansko" specifiko, ki izhaja iz naše nacionalne tradicije, iz družbene osmišljenosti in teže književnosti v javnem življenju Slovencev; kot osebno poetsko zna~ilnost prepoznavajo moje "horacijevsko" lovljenje ravnotežja med vedrino in temo, pa da iz zgroženosti velikokdaj odsko~im v smeh ali vsaj avtoironijo. Da si privoš~im besedno igro, a ostajam nazoren; da iz lirskega otožja brezskrbno zakorakam v epsko, v pripovedno strukturo. - Priložnosti za javno branje je veliko in "publiko" že kar dobro "slišim". Tudi strokovne recepcije, zapisov o moji poeziji je kar nekaj: Elvio Guagnini v Trstu, Ernestina Pellegrini v Firencah, pred nedavnim preminuli Luciano Morandini iz furlanskega okolja, Roberto Nassi iz Vicenze, pa seveda someš~ana Roberto Dedenaro in Juan Octavio Prenz.
Ugodna okoliš~ina za preboj moje poezije v soseš~ino je tudi moja prevajalska dejavnost. Prevajam pa ve~inoma sodobnike: predvsem imam rad take, ki pišejo poezijo v regionalnih italijanskih jezikih: v furlanš~ini, tržaš~ini, neapeljš~ini, istranš~ini, v nare~ju Veneta (A. Giacomini, C. Gri-sancich, Dante Maffia, Loredana Bogliun, Fabio Franzin). Ki ustvarjajo torej v "zasebnem" maternem jeziku z mo~no govorno podlago, kot npr. Franco Loi, ki si je omislil sintezo dialektov Milana in Genove ^ Glas, ozvo~ena beseda. To mi je tudi pri gnetenju lastnih, izvirnih verzov izziv. Ziv jezik v prvobitni legi!
Izšlo mi je skratka šest ali sedem zbirk poezije z italijanskimi prevodi in štiri otroške knjige. Razen treh vse pri italijanskih založnikih izven Trsta. Tako za prevode kot za objavo Slovenija ni primaknila nobenih novcev: prehude birokratske ovire za prosilce - založbe, ob tem pa za Italijo prepi~li prispevki, ~e bi bili ti odobreni. Bojim se pa, da bo težko še ra~unati na ugodno kulturno klimo: ~asu suhih krav ni videti konca!
Zahod zahaja, računalnik pa crkava - si dopovedujem golo resnico. Bom pa~ zaupljivo negoval oljko in po~akal, da me na novo rodi!