Lakomnost
Spisal Ivo Trošt
tnel je sosed Glavan njivo ob stezi v bližnjo vas. Vedno se je pritoževal, da mu Ijudje pohodijo mnogo pridelkov, ko se izogibljejo na stezi ter hodijo najrajši po njcgovi njivi. Na nasprotni strani je sicer senožet soseda Kalina. Tudi po nji bi bila mehka stopinja; ijudem pa ugaja kakor nalašč samo njegov svet.
Jeseni je obsejal njivo z ozimino in jo ogradil s košatim trnjem. Ni pa postavil trnja ob stezi in na mejo, marveč kat na samo stezo in celo na Kalinovo senožet. Mislil si je: »Steza itak tneji moj svet in sosedov. Ko se tam uhodi nova steza, bo toliko večja moja njiva in varna brezvestnih stopinj."
Še tisti večer so hodili mimo ljudje ter zmetali trnje izpod nog na sredo Glavanove njive. Ponoči je zapadel debel sneg. Ko so drugi dan izkušali vaščani prigaziti iz sosednje vasi, so ubirali stezo prav ob trnju, ki je bil z njim Glavan zagradil svojo njivo. Za prvim človekom je šel drugi, tretji, vsi, vsi. Tako so naredili stezo prav po sredi njive, meneč, da hodijo po stari stezi.
Ko je skopnel sneg, so Sele videli svojo zmoto, a Glavan tudi svojo škodo.